Part

  1 Gospodic |    peljal svojo gospo k oknu in ji rekel: "Veseli se, ves svet,
  2 Gospodic | prelepih Gorjancih." ~Gospod pa ji odgovori žalostno: "Preljuba
  3 Gospodic |         Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije.
  4 Gospodic |    umije roke in obraz. Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa
  5 Gospodic |         vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto
  6 UkletiGr |       Sinu je zbolela mati. Šel ji je iskat zdravilnih zeli
  7 UkletiGr |    besedami in pridevki. V hišo ji je prišel imeniten berač,
  8 UkletiGr |   dremlje na postelji. Po glavi ji rojijo strašne sanje, da
  9 UkletiGr |    sveto pismo. Strah me je, da ji bo treba še dolgo čakati." ~
 10 PticaZlat|        debela kakor žrd, listje ji ni nikdar usahnilo in grozdje
 11 PticaZlat|      samo o rumenem grozdju, ki ji je viselo okrog gnezda,
 12 PticaZlat|    braniti. Poklical je hčer in ji vse razložil, kaj in kako,
 13 PticaZlat|        in zapravljiva, kakor da ji ne more nikoli nič zmanjkati.
 14 Vila     |         tudi ona. Samo dve reči ji nista bili všeč: da ga ni
 15 GluhaLoza|         je taka, to sam vem, da ji ni lahko verjeti. Morebiti
 16 GluhaLoza|      lahko verjeti. Morebiti se ji boste smejali. Jaz nisem
 17 Volkodlak|   Lenčko se je zaljubil volk pa ji ni raztrgal nobene živali
 18 Volkodlak|        in se ga je bala. Ker pa ji je ostal vedno varuh, je
 19 Volkodlak|      poleg nje, gledal jo in se ji milil, kolikor je hotel.
 20 Volkodlak|         in tri mesece. Manjkalo ji ni nič. Jedla je vsak dan
 21 Volkodlak|       in druge drobne divjačine ji je nanosil mož, da je ni
 22 Volkodlak|        vse drugo, ali tožilo se ji je strašno po domu in po
 23 Volkodlak|       razjezila in ga pokarala, ji je pokazal volčje zobe,
 24 Volkodlak|         je proti materi pest in ji prisegel maščevanje. Lenčka
 25 DivjiMoz |     njega majhna koča, reklo se ji je "pri Logarju". Stari
 26 DivjiMoz |      vasi dalje skozi hosto, ki ji pravimo Brezovec. Vražam
 27 DivjiMoz |         na prvo mesto. Gospodje ji niso dejali drugače kot "
 28 DivjiMoz |       jo vikali "od sebe". ~Ker ji Bog ni dal otrok, je vzela
 29 DivjiMoz |     siroto malo Katrico. Punčka ji je bila tako podobna, da
 30 DivjiMoz |        ali kdo je svetil, da bi ji mogel kaj dokazati? Tudi
 31 DivjiMoz |         mislim si, že prav! Bog ji ga blagoslovi! Pridni gospodinji
 32 Jutrovica|         Gorjanci, ali skloni se ji dvigujejo povsod tako polahkem,
 33 Jutrovica|        vsaj zamazala. Vendar pa ji je ostalo še dovolj čudovito
 34 Jutrovica|    hrvaški zemlji. In blagoslov ji bo stal, dokler bodo ohranili
 35 KresnaNoc|         skočiti na rame, kar se ji pokaže v njegovi roki glogov
 36 KresnaNoc|     mladino korenito izpriditi, ji mora izruvati iz srca najprej
 37 KresnaNoc|        tega sem omožila hčer in ji dala doto, ki se more imenovati
 38 KresnaNoc|       dišala in teknila, ako se ji pridruži tudi sladka dušna
 39 KresnaNoc|   toliko kakor prej, nadloge se ji tedaj niso nič zlajšale.
 40 KresnaNoc|    lahko dolgove in v hudi sili ji bodo pomogli ljubčki, brez
 41 PeterPav |         na vso kuho, posebno pa ji je bilo skrbeti za okusno
 42 PeterPav |         klet ali v zidanico ter ji dal piti dve, tri kupice
 43 PeterPav |         kasno noč. To življenje ji je jako ugajalo, ali ji
 44 PeterPav |         ji je jako ugajalo, ali ji je prineslo tudi neprilike
 45 PeterPav |         vseh gaščinah, ali grof ji je dal tako obširno oblast
 46 PeterPav |       zakaj zvoni. Mestna mamka ji veli: "Zato, ker je ob treh
 47 PeterPav |      pravzaprav grofica in kako ji je ime?" Sluga veli: "Gospa
 48 PeterPav |     pripravila za južino. Peter ji veli, smehljaje se šegavo: "
 49 PeterPav | prostora nego sredica. Slast se ji bo jako povečala, ako dodaš
 50 PeterPav |        je bila velika sreča, da ji starka ni bila kos, drugače
 51 PeterPav |         ni bila kos, drugače bi ji bila pomulila vse lase z
 52 PeterPav |         ime svoje soproge. Kako ji besa že pravijo?" Sluga
 53 PeterPav |         za današnji dan?" Pavel ji odgovori zastavno: "Zlata
 54 PeterPav |      oblast in prisiliti, da bi ji sezidali popaljeni grad
 55 BratovGom|   petnajsto leto. Z gorečo dušo ji je prepeval v nočni tišini: "
 56 BratovGom|         nasmehne, seže v žep in ji pomoli polno pest slaščic,
 57 BratovGom|    izneveriti Blagnetu, itak se ji je tako prikupila lepota
 58 BratovGom|     nekdanji brhkosti. Obraz so ji opisali mozolji in pege,
 59 BratovGom|         debele bradavice, ki so ji čepele ob nosu in nad očmi. ~
 60 BratovGom|         reko, desno krilo pa so ji zaklanjali neprehodni gozdi,
 61 GospodVed|         bistro prežala; zdel se ji je, ne vem zakaj, preglasen
 62 GospodVed|       ali pa po neumnosti so se ji pridružili tudi nekateri
 63 NardodnaB|       tri sto leti Turki, da se ji ne pozna zdaj noben sled
 64 NardodnaB|   milosti izdajalsko gospodo in ji zaplenil vsa zemljišča,
 65 NardodnaB|         jo mogli nadlegovati in ji kratiti svobodo. Slovenci
 66 DokPrezir|        je prišla Pred most. Ker ji niso mogle očitati nič drugega,
 67 DokPrezir|         na onem svetu. Pod okno ji je hodil baje v jasnih nočeh,
 68 DokPrezir|         in deželski. Ponudil se ji je velikaš, vaša gnada,
 69 DokPrezir|       slogi, vsaj na videz. Bog ji je bil podaril tudi nekoliko
 70 DokPrezir|    zamišljena. Trdili so, da se ji sili še vedno v spomin zapuščeni
 71 DokPrezir|        sitno babnico. Razen nje ji je stregla moja znanka Neža,
 72 DokPrezir|       bije." Gospa se zgane, da ji pade žlica iz rok. Tresla
 73 DokPrezir|       Ko je vprašal gospod, kaj ji je, zaječi: "Oh, prišlo
 74 DokPrezir|   Precej, ko je ponehalo petje, ji je prešla tudi bolezen. ~
 75 DokPrezir|       je tako občutljiva, da bi ji utegnilo to petje jako škoditi.
 76 DokPrezir|       dejal: "O saj vemo, zakaj ji preseda pesem; naj ji le,
 77 DokPrezir|     zakaj ji preseda pesem; naj ji le, saj je presedala tudi
 78 DokPrezir|    vesele njene mladosti, pa se ji stoži in milo stori, ker
 79 DokPrezir|       milo stori, ker ve, da se ji ta zlati čas ne povrne nikoli
 80 DokPrezir|        nikoli več. Tudi zdaj se ji godi dobro. Tako, kakor
 81 DokPrezir|        Ali ljubljanskih veselic ji ne more dati malo naše mestece.
 82 DokPrezir|        smejala in velela, da se ji blede, da je imela prazno
 83 DokPrezir|         spotoma škatlico. V nos ji udari oster, mrtvaški duh!
 84 DokPrezir|        in še druge grde priimke ji je dajala. Po nje misli
 85 DokPrezir|      prstana nima več. Moral se ji je zmuzniti in zdrkniti
 86 DokPrezir|       strah in notranji črv sta ji razjedala nežno truplo.
 87 DokPrezir|         in koža. Slutila je, da ji življenje poteka. Neko noč
 88 DokPrezir|        Okrogli nežni obrazek se ji je pomladil in svetil in
 89 DokPrezir|        ni nič ganil in zdelo se ji je, da niti ne diha. Spreletel
 90 Zaklad   |      naši sebenjici Rezi, ki se ji je morala zareči in dati
 91 Zaklad   |   pripravljajoči nam zajtrk, in ji priobčiti tole precej čudno,
 92 Zaklad   |   vpraša, kam se mu mudi, on pa ji ne odgovori ničesar, nego
 93 Zaklad   |       se je pritisnila k nji in ji zašepetala na uho: "Viš,
 94 Razodetje|   Zaliko dve leti. Zaklinjal se ji je vsak dan, da jo ljubi
 95 Razodetje|       jako čeden dečko. Zdel se ji je resda močno fantastičen,
 96 Razodetje|         žena, ne pa ljubica. Da ji je rekel: "Vzemiva se!" --
 97 Razodetje|         ga Ijubi, šele potem bi ji bil dejal: "Draga Zalika,
 98 Razodetje|   zgrabi naposled nejevolja. Ko ji je začel zopet ponavljati,
 99 Razodetje|      naj jo pusti na miru. Bilo ji je precej žal, da so ji
100 Razodetje|         ji je precej žal, da so ji ušle take nepremišljene