Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
Alphabetical [« »] jazbine 2 jazbini 2 jazbino 7 je 2916 jé 3 jeca 2 jecah 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 2916 je 2783 in 1771 se 1092 da | Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances je |
Part
501 Volkodlak| se tudi domislila. Nehala je jokati in žalovati in začela 502 Volkodlak| jokati in žalovati in začela je preveselo plesati in se 503 Volkodlak| si dobiva sam in od Boga je prejel gorko oblačilo, ki 504 Volkodlak| besede jako povšeči. Rekel je Lenčki: "Ne zameri, da sem 505 Volkodlak| pozabi, da si moja žena in da je tvoja spalnica in tvoj dom 506 Volkodlak| prijazni in topli brlog!" ~Tako je Lenčka volka prekanila. 507 Volkodlak| prekanila. Še tisto uro je šla na izprehod. Pritekla 508 Volkodlak| šla na izprehod. Pritekla je na svoj dom in velela bratu: " 509 Volkodlak| poznam navado pa vem, da se je ulegel spat. Lahko ti ga 510 Volkodlak| in pobegne. Iz goščave pa je bistro pazil in dobro videl, 511 Volkodlak| dobro videl, kako sladko se je smejala mati. Lahko je pogodil, 512 Volkodlak| se je smejala mati. Lahko je pogodil, kdo je najel in 513 Volkodlak| mati. Lahko je pogodil, kdo je najel in pripeljal očetovega 514 Volkodlak| očetovega morilca. Dvignil je proti materi pest in ji 515 Volkodlak| Volkodlakovo jezo. Vesela je šla z bratom domov in se 516 Volkodlak| za možitev. ~Snubilo jo je veliko fantov, prišel je 517 Volkodlak| je veliko fantov, prišel je snubit tudi imenitni Hrvat 518 Volkodlak| imenitni Hrvat Marko. Lenčka je tolažila domače fante: " 519 Volkodlak| blagoslovljeno puško." ~Lenčka se je poročila z Markom in se 520 Volkodlak| njim na Hrvaško. Volkodlak je divjal po Gorjancih in Podgorju 521 Volkodlak| Podgorju in iskal mater. Poprej je trgal ovce in prašiče samo 522 Volkodlak| prašiče samo za potrebo, zdaj je mesaril živali in ljudi 523 Volkodlak| iz srditosti; izmenil se je v strašnega razbojnika. 524 Volkodlak| nobena krogla. Dokler ga je gnal le volčji bes, še ni 525 Volkodlak| bil toliko nevaren. Ali ko je preteklo več let in se mu 526 Volkodlak| preteklo več let in se mu je začela razvijati človeška 527 Volkodlak| razvijati človeška pamet, je divjal ne samo króto, ampak 528 Volkodlak| premišljeno. Oblačil se je po podgorsko in je premotil 529 Volkodlak| Oblačil se je po podgorsko in je premotil s tem vsakega preganjalca. 530 Volkodlak| bodo zdaj polastili, se jim je pridružil čedno opravljen 531 Volkodlak| vred Volkodlaka. Podnevi je pobijal vse, na kar se je 532 Volkodlak| je pobijal vse, na kar se je nameril, zvečer pa je hodil 533 Volkodlak| se je nameril, zvečer pa je hodil po vaseh in poslušal 534 Volkodlak| pripravlja. Na tak način je utekel vsaki zanki in zasedi. 535 Volkodlak| zanki in zasedi. Sovražnikom je zažigal hiše neprenehoma. 536 Volkodlak| mater. ~Pod oknom neke hiše je slišal besede: "Ko bi Volkodlak 537 Volkodlak| bi Volkodlak vedel, da mu je mati omožena pri Marku na 538 Volkodlak| tri dni hoda." Volkodlak je zapustil Gorjance še tisti 539 Volkodlak| letel nanj nikakršen, ker se je bil oblekel po hrvaško. 540 Volkodlak| dolgo iskati, poznal jo je vsak človek, ker je slovela 541 Volkodlak| poznal jo je vsak človek, ker je slovela na daleč okrog po 542 Volkodlak| jih podavi. ~Njihov krič je slišala mati in pritekla 543 Volkodlak| Volkodlaka v srce. Volkodlak je poginil, ali še na smrti 544 Volkodlak| poginil, ali še na smrti je preklinjal mater, da je 545 Volkodlak| je preklinjal mater, da je ubila svojega moža in njegovega 546 DivjiMoz | še pred tremi desetki let je bil košat, temen in krasen, 547 DivjiMoz | košat, temen in krasen, da je marsikak popotnik obstal 548 DivjiMoz | obstal in se mu čudil. Takrat je stala kraj njega majhna 549 DivjiMoz | majhna koča, reklo se ji je "pri Logarju". Stari Logar 550 DivjiMoz | bogatin; polja in pašnikov je imel ravno toliko, da je 551 DivjiMoz | je imel ravno toliko, da je prehranil s trudom in potom 552 DivjiMoz | sebe in rodovino. V cerkev je šel največkrat v Šmihel. 553 DivjiMoz | bil rajši hodil, ker se je tam rodil in je imel ondi 554 DivjiMoz | ker se je tam rodil in je imel ondi tudi skoraj vso 555 DivjiMoz | vso svojo žlahto, ali pot je šla skozi Rasno, v katerem 556 DivjiMoz | da ga pozna. ~Neko noč se je pripetilo, da je izruval 557 DivjiMoz | noč se je pripetilo, da je izruval vihar nedaleč od 558 DivjiMoz | nekoliko najlepših bukev. Možu je bilo žal za nje in je šel 559 DivjiMoz | Možu je bilo žal za nje in je šel sadit mesto podrtih 560 DivjiMoz | podrtih dreves druga. Ko se je o tem trudil in pehal, stopi 561 DivjiMoz | velikana in ga vpraša, kdo je. Tujec odgovori: "Ne boj 562 DivjiMoz | velikan izgine. ~Kmalu potem je imel Logar Pod gradom opravek. 563 DivjiMoz | konca gozda in izgine. Tako je spremljal odslej vsakikrat 564 DivjiMoz | hosti izgubili. Logarjevim je bilo jako povolji, da so 565 DivjiMoz | polnoči. Kakor vselej jim je kazal pot proti domu divji 566 DivjiMoz | proti domu divji mož. Ko pa je začelo Pod gradom dan zvoniti, 567 DivjiMoz | gradom dan zvoniti, jih je zapustil kar nanagloma, 568 DivjiMoz | in smuknil v jazbino, ki je bila pod njim. Grič se je 569 DivjiMoz | je bila pod njim. Grič se je poveznil sam nazaj, kakor 570 DivjiMoz | poveznil sam nazaj, kakor je prej stal. ~Pa tudi za druge 571 DivjiMoz | Pa tudi za druge reči je bil hostnik prav čudna prikazen. 572 DivjiMoz | človeške brade in brkov mu je zarastel obraz dolg mah. 573 DivjiMoz | zarastel obraz dolg mah. Če ga je kdo kaj vprašal, ni dobil 574 DivjiMoz | dobil nič odgovora, sam je pa tudi prav malokdaj katero 575 DivjiMoz | katero zinil. Z divjačino se je rad igral, domača živina 576 DivjiMoz | domača živina pa se mu je gnusila in se je je ogibal. 577 DivjiMoz | pa se mu je gnusila in se je je ogibal. Hiš, polja in 578 DivjiMoz | se mu je gnusila in se je je ogibal. Hiš, polja in vrtov 579 DivjiMoz | Hiš, polja in vrtov se je bal kakor hudoba križa. 580 DivjiMoz | hramu kak kozarček vina, se je vselej grdo zapačil, mahnil 581 DivjiMoz | njih v goščavo, kakor da je hudo razžaljen. Ali obilna 582 DivjiMoz | Ali obilna skušnja jih je preverila, da je ostal vedno 583 DivjiMoz | skušnja jih je preverila, da je ostal vedno njihov najboljši 584 DivjiMoz | najiskrenejši prijatelj, ki jim je pritekel na pomoč, še preden 585 DivjiMoz | preden so ga prosili. Če je zalezoval čredo volk ali 586 DivjiMoz | volk ali kaka druga zver, je planil nanjo z gorjačo in 587 DivjiMoz | njih točo; divji mož se je pa ustopil za Logarjevo 588 DivjiMoz | so morale pobegniti. Eni je izbil z glave pečo, drugi 589 DivjiMoz | iz ust zadnji zob, ki ga je še imela. Logarjevim niso 590 DivjiMoz | dostikrat poskušale. ~Tako je hostnik mnogo let branil 591 DivjiMoz | skoraj obogateli. Ali sreča je rada nestanovitna. V Rasnem 592 DivjiMoz | rada nestanovitna. V Rasnem je našel Logar lepo, mlado 593 DivjiMoz | nadloge. Najmlajši sin se je v Rasnem izgubil in poginil 594 DivjiMoz | druge zverine; žito in sadje je pobijala toča. Tako so se 595 DivjiMoz | nesreče kar lovile; Logar je zopet osirotel; z bornimi 596 DivjiMoz | ostanki svojega imetka se je preselil nazaj v Podgrad. 597 DivjiMoz | V njegovo zapuščeno hišo je treščilo, in ogenj jo je 598 DivjiMoz | je treščilo, in ogenj jo je pokončal do tal s poslopji 599 DivjiMoz | kak sled še spričuje, kje je stala in kako strašno se 600 DivjiMoz | divjih mož bolj natanko, je treba tudi o njih kaj izpregovoriti. 601 DivjiMoz | njim popotoval. To, mislim, je dovolj dober razlog, da 602 DivjiMoz | vrsto. ~V zaloški krčmi se je zbirala pred petnajstimi 603 DivjiMoz | vesela družba, v kateri se je človek rad pomudil. In tako 604 DivjiMoz | tam do pozne noči; z mano je bil prijazni svak moje gospodinje, 605 DivjiMoz | moje gospodinje, Tone, ki je bil krčmarju pripeljal mošta. 606 DivjiMoz | enajsta ura, velim: "Zame je zadnji čas, da se dvignem; 607 DivjiMoz | čas, da se dvignem; če vas je volja, pojdiva!" Tovariš 608 DivjiMoz | volja, pojdiva!" Tovariš je bil zadovoljen. Na potu 609 DivjiMoz | Pač ste prav pogodili, da je zadnji čas odriniti. Tako 610 DivjiMoz | imenujemo jo divji mož, ker je res strašno divja. Lansko 611 DivjiMoz | lastovške drobnice. Tako je spremljal že veliko drugih 612 DivjiMoz | drugih in, kakor meni, se je prikazal tudi vsakemu drugemu 613 DivjiMoz | in bi prav rad vedel, če je res tako visok kakor tista 614 DivjiMoz | takrat, ko sem ga jaz videl, je bil manjši, vendar je bil 615 DivjiMoz | videl, je bil manjši, vendar je bil dosti velik; če se ne 616 DivjiMoz | Jaz vprašam Toneta, če mu je divji mož kaj hudega storil, 617 DivjiMoz | kaj hudega storil, ko ga je spremljal. ~On mi odkima: " 618 DivjiMoz | nima te oblasti. Samo zijal je vame in pa prav po volčje 619 DivjiMoz | varuj takega društva! Zato je res pametno, da se vračava 620 DivjiMoz | veli: "Ali ga ne vidite? Ta je tisti, ki me je spremljal -- 621 DivjiMoz | vidite? Ta je tisti, ki me je spremljal -- divji mož!" 622 DivjiMoz | spremljal -- divji mož!" Ker je bilo nekaj meseca, sem ga 623 DivjiMoz | ga jel opazovati. Tone se je bil motil, kajti ta hostnik 624 DivjiMoz | nič večji od mene. V obraz je bil dobro porastel, ali 625 DivjiMoz | moral človek ustrašiti. Bil je bos in gologlav. Dolgi lasje 626 DivjiMoz | hrbtu kakor griva. Opravo je imel kmetiško in kaj borno. 627 DivjiMoz | šle komaj do kolen; janko je bil slekel in jo vrgel čez 628 DivjiMoz | vrgel čez levo ramo. Srajca je bila za vratom odpeta, da 629 DivjiMoz | bila za vratom odpeta, da je kazal, kakor pravimo, gosle. 630 DivjiMoz | kakor pravimo, gosle. Hodil je precej čudno, pravzaprav 631 DivjiMoz | precej čudno, pravzaprav je bolj poskakoval nego korakal. 632 DivjiMoz | poskakoval nego korakal. Ko je prišel s polja na cesto, 633 DivjiMoz | ampak samo nekako hripavo je zarenčal. Popolnoma se nama 634 DivjiMoz | hotel pridružiti, ostal je zmerom kakih petnajst korakov 635 DivjiMoz | tolažbo Tonetu, kateremu je strah kar sapo jemal. Zdaj 636 DivjiMoz | divjega moža. Ponašal se je res na vso moč nespodobno. 637 DivjiMoz | moč nespodobno. Od konca je le nerazločno nekaj krulil 638 DivjiMoz | bila preveč prijetna. Potem je začel na prste žvižgati, 639 DivjiMoz | začel na prste žvižgati, da je kar skoz ušesa letelo. Moralo 640 DivjiMoz | ušesa letelo. Moralo se je priznati, da je to pastirsko 641 DivjiMoz | Moralo se je priznati, da je to pastirsko umetnost odlično 642 DivjiMoz | odlično izvrševal. Brlizgal je na vse mogoče načine: debelo, 643 DivjiMoz | vmes tudi "na kljuko". Tone je ječal in si tiščal ušesa, 644 DivjiMoz | Žvižganje divjega moža je donelo v hostni samoti in 645 DivjiMoz | neznano in pošastno, ker mu je odgovarjala od treh strani 646 DivjiMoz | svojima sopotnikoma. Jel je metati v drevje kamenje, 647 DivjiMoz | grude suhega blata in kar mu je prišlo v roke. Odkleščene 648 DivjiMoz | kam bi se skrili. ~Ko se je divjak naveličal tudi metanja, 649 DivjiMoz | naveličal tudi metanja, se je začel obešati za kljuko 650 DivjiMoz | Mate, oj! Miško, oj!" Imen je bilo še več, ali jih nisem 651 DivjiMoz | dobivši nobenega odgovora, je prišel zopet na cesto in 652 DivjiMoz | zopet na cesto in zdaj se je domislil zabave, ki me je 653 DivjiMoz | je domislil zabave, ki me je res prav živo zanimala: 654 DivjiMoz | prav živo zanimala: začel je peti. Prepeval je pa v romskem ( 655 DivjiMoz | začel je peti. Prepeval je pa v romskem (ciganskem) 656 DivjiMoz | razumel. Vsaka tretja beseda je bila "rakli", po naše: deklica, 657 DivjiMoz | ljubica. Njegova pesem je bila torej bržkone zaljubljena, 658 DivjiMoz | bi bil moral potrditi, da je ta divji mož umetnik, kateremu 659 DivjiMoz | dvorih. Za romsko pesmijo je prišla na vrsto vzhodnoslovenska: 660 DivjiMoz | tičica za njim leti... Pel jo je naglo, nekako zaletavasto 661 DivjiMoz | in torej slabo. Videlo se je, da pevec nima zanjo grla 662 DivjiMoz | zanjo grla ne srca. Bolje je pogodil hrvatsko, da ne 663 DivjiMoz | bolje pa primorsko: Popuhnul je tihi vetar i odnesel Mari 664 DivjiMoz | sovražnih društvih. Divji mož je hotel pokazati, da je s 665 DivjiMoz | mož je hotel pokazati, da je s Hrvati iste misli in je 666 DivjiMoz | je s Hrvati iste misli in je pel s povzdignjenim in hudim 667 DivjiMoz | hudim glasom: "Našal ju je crni Švaba." ln tako tudi 668 DivjiMoz | ljuba biti." Ta konec se mu je moral prav posebno priljubiti, 669 DivjiMoz | priljubiti, kajti ponovil ga je gotovo desetkrat, če ne 670 DivjiMoz | prazna. Pri tem drevesu se je obrnil divji mož res na 671 DivjiMoz | ne bili vi povedali, da je to divji mož, bi bil mislil, 672 DivjiMoz | divji mož, bi bil mislil, da je kak natrkan cigan, morda 673 DivjiMoz | bližnji vaščani. V ti jami je prebival divji mož, ki je 674 DivjiMoz | je prebival divji mož, ki je gostom kaj rad upihal luč 675 DivjiMoz | treba. Prijazni gospod, je prošnjo iz srca rad uslišal 676 DivjiMoz | blagoslovljeno svečo. Katra je svetila in korakala naprej. 677 DivjiMoz | mož in svečo upihne. Bil je visoke rasti, brez brade, 678 DivjiMoz | grajskemu gospodu. Lenka je pobegnila precej, ko se 679 DivjiMoz | pobegnila precej, ko se je prikazal, in dospela srečno 680 DivjiMoz | iz jazbine na plan. Katra je prišla za njo šele čez pol 681 DivjiMoz | šele čez pol ure, češ da je v temi pravo pot izgrešila. 682 DivjiMoz | izgrešila. O divjem možu je pravila, da jo je zgrabil, 683 DivjiMoz | divjem možu je pravila, da jo je zgrabil, ali jo precej izpustil, 684 DivjiMoz | jo precej izpustil, ko se je prekrižala in začela moliti. 685 DivjiMoz | moliti. Prav čudno pa se je zdelo Ijudem, da si je kupila 686 DivjiMoz | se je zdelo Ijudem, da si je kupila še tisti teden v 687 DivjiMoz | Povpraševali so se v čudu, kje je dobila denar? Čez nekaj 688 DivjiMoz | Čez nekaj mesecev pa se je razglasila o nji novica, 689 DivjiMoz | in da ni več sama. Nastal je tak hrup, kakor da bi se 690 DivjiMoz | znamenja ne lažejo: Katra je poštena." ~Ker je izročil 691 DivjiMoz | Katra je poštena." ~Ker je izročil Krese gospodarstvo 692 DivjiMoz | Krese gospodarstvo sinu, je šla kmalu od doma in si 693 DivjiMoz | lukenjskem gradu. Izpolnjevala je svoje dolžnosti tako zdušno 694 DivjiMoz | zdušno in skrbno, da se je gospodi brž prikupila. Gospa 695 DivjiMoz | gospodi brž prikupila. Gospa je ni mogla prehvaliti. O vsaki 696 DivjiMoz | prehvaliti. O vsaki priliki je zatrdila, da tako dobre 697 DivjiMoz | ni imela. Priporočila jo je svojemu skrbniku in logarju, 698 DivjiMoz | skrbniku in logarju, in on jo je res snubil in se z njo poročil. 699 DivjiMoz | in se z njo poročil. Mož je bil že postaren, ali jako 700 DivjiMoz | blag in tudi denaren. Katra je pojedla pri njem več zajcev 701 DivjiMoz | Ob nedeljah in praznikih je prišumela v cerkev vsa v 702 DivjiMoz | v svili in mrežah. Kadar je prišla v krčmo, so jo posadili 703 DivjiMoz | gospa Kati". Kmetom se je zdela ta čast nekoliko prevelika, 704 DivjiMoz | Ker ji Bog ni dal otrok, je vzela za svojo ljubljansko 705 DivjiMoz | malo Katrico. Punčka ji je bila tako podobna, da bi 706 DivjiMoz | vsak tujec prisegel, da je njena hči. Grajska gospa 707 DivjiMoz | njena hči. Grajska gospa je pa zapazila še neko drugo 708 DivjiMoz | neko drugo podobnost. Ko je Katrico božala in milovala, 709 DivjiMoz | Katrico božala in milovala, je kar ostrmela, plesnila z 710 DivjiMoz | Tudi drugim Ijudem se je to zdelo čudno, ali ne vsem. 711 DivjiMoz | znali pogoditi, kako se je vse to naonegavilo. Pametni 712 DivjiMoz | nikoli taka gospa; ali kdo je svetil, da bi ji mogel kaj 713 DivjiMoz | snažno!" ~Ravno tisti čas je zahajal v lukenjski grad 714 DivjiMoz | med prepovedane. Ta gospod je imel tudi to napako, da 715 DivjiMoz | imel tudi to napako, da je odiral kmete še skoraj grše 716 DivjiMoz | baroni in grofje. Zahteval je, da mu delajo tlačani ne 717 DivjiMoz | pridno in z veseljem! Če mu je hlapec koga ovadil, da je 718 DivjiMoz | je hlapec koga ovadil, da je nemaren, je ukazal vselej: " 719 DivjiMoz | koga ovadil, da je nemaren, je ukazal vselej: "Namažite 720 DivjiMoz | grozne in razžaljive, ker jih je izustil s sladkim smehom 721 DivjiMoz | samosilniku. ~Te nespodobnosti je divji mož zvedel in, ko 722 DivjiMoz | divji mož zvedel in, ko se je pripeljal prošt pozno zvečer 723 DivjiMoz | pozno zvečer do jazbine, je zgrabil kočijo in jo prevmil. 724 DivjiMoz | jo prevmil. Ali prošt, ki je mislil drugi dan v grajski 725 DivjiMoz | grajski kapeli maševati, je imel pri sebi sveto hostijo. 726 DivjiMoz | hostijo. Vzemši jo v roke, je zarotil in preklel divjega 727 DivjiMoz | Bogom ni mogel boriti, in je rjove pobegnil. Od takrat 728 DivjiMoz | videl, pa se ne ve, ali je pobegnil ali se pa preselil 729 DivjiMoz | iz Soteske v Podturen, in je tako neizrečeno bogata z 730 DivjiMoz | Najlepše stanovanje si je dobil vsekako tisti hostnik, 731 DivjiMoz | vsekako tisti hostnik, ki je živel v rožeški jazbini. 732 DivjiMoz | rožeški jazbini. V nji se je mogel izprehajati, če je 733 DivjiMoz | je mogel izprehajati, če je hotel, skoraj pol ure daleč 734 DivjiMoz | spotoma čudnih podob, katere je ustvarila kapljajoča voda. 735 DivjiMoz | prazne in kalne plaže se je divji mož neki tako ustrašil, 736 DivjiMoz | mož neki tako ustrašil, da je pobegnil. Če je ta zgodba 737 DivjiMoz | ustrašil, da je pobegnil. Če je ta zgodba resnična, bi dokazovala, 738 DivjiMoz | resnična, bi dokazovala, da je imel nepokvarjeno grlo in 739 DivjiMoz | nepokvarjeno grlo in da je pijačo bolje poznal nego 740 DivjiMoz | poznal nego tista gospa, ki je hodila to "pivo" pred jazbino 741 DivjiMoz | pivo" pred jazbino pit in je nekatere krati celo trdila, 742 DivjiMoz | nekatere krati celo trdila, da je "izvrstno!" ~Za prerastlimi 743 DivjiMoz | Riglja pri Toplicah), ki je učakal do sto let, je videl 744 DivjiMoz | ki je učakal do sto let, je videl v megleno jutro, ko 745 DivjiMoz | videl v megleno jutro, ko je bil še majhen, v ti prepadini 746 DivjiMoz | ti prepadini velikana, ki je stal na glavi. Bil je tak 747 DivjiMoz | ki je stal na glavi. Bil je tak dolgan, da je trkal 748 DivjiMoz | glavi. Bil je tak dolgan, da je trkal z opetnicami ob gornji 749 DivjiMoz | onkraj rožeških razvalin. Bil je uverjen, da je ta velikan 750 DivjiMoz | razvalin. Bil je uverjen, da je ta velikan divji mož, drugega 751 DivjiMoz | nič povedati, ker se ga je zbal in utekel. ~Pol ure 752 DivjiMoz | utekel. ~Pol ure od tod je še ena, ali mnogo manjša 753 DivjiMoz | manjša jama. Tudi v nji je stanoval divji mož, ki ni 754 DivjiMoz | bolj pa samogolten. Ko se je zdrsnil gospodarju v prepad 755 DivjiMoz | gospodarju v prepad vol, je planil po njem, da bi ga 756 DivjiMoz | mu plen ugrabili. En rog je volu odlomil in je ponoči 757 DivjiMoz | En rog je volu odlomil in je ponoči dostikrat vanj trobil. ~ 758 DivjiMoz | drugačen nego ta krvolok je divji mož, ki gospoduje 759 DivjiMoz | ni nikomur nič škodil. Ko je padla pastirju v njegovo 760 DivjiMoz | dotakniti. Brez nejevolje je gledal, ko so spustili človeka 761 DivjiMoz | spustili človeka po vrvi, ki je žival prevezal, da so jo 762 DivjiMoz | da se mu ne bi tožilo, si je našel zvesto, krotko in 763 DivjiMoz | kaj drugega, ne vem, to pa je dokazano, da so žganci njegova 764 DivjiMoz | Morda jih, ali najljubši je bržkone tudi njej -- kofetek!" 765 DivjiMoz | višavah nad Loško vasjo se je klatil kočevski krošnjar. 766 DivjiMoz | znal najti drugega dela, je začel metati v jazbino kamenje 767 DivjiMoz | metati v jazbino kamenje in je izbil divji ženi iz rok 768 DivjiMoz | in postopača zgrabi. Da je bil kak domač paglavec, 769 DivjiMoz | zapodil. Ko pa vidi, da mu je prišel nagajat na dom tuj 770 DivjiMoz | ravno na pašo. Na koncu vasi je stal mal, dobrovoljen možiček, 771 DivjiMoz | dobrovoljen možiček, ki je ustavljal in svaril žive 772 Jutrovica| JUTROVICA~Kranjska dežela je slovela nekdaj za bogato 773 Jutrovica| malokatera druga. Rodila je od konca do kraja obilo 774 Jutrovica| niso vredni. Za ta greh je Bog hudo kaznil gorenjske 775 Jutrovica| denarjem gospodo. Jesti jim je treba ajdov kruh, ker boljšega 776 Jutrovica| niso vredni. Zemlja jim je nehala dajati vino, katerega 777 Jutrovica| bližnjemu. Ostala pa jim je dobra mrzla voda in tudi 778 Jutrovica| smejo pri njej, kolikor jih je volja, peti, gosti in plesati! 779 Jutrovica| imeli in uživali. Zato pa je te tri tudi Bog blagoslovil 780 Jutrovica| dobroto z dobroto. Podaril jim je dober kruh in zaslužek ne 781 Jutrovica| ampak po vsej soseščini. To je vzrok, da dobiš gorenjskega 782 Jutrovica| zabavljivo godrnjali, da je za berače vse dobro. Bog 783 Jutrovica| za berače vse dobro. Bog je kaznil tudi dolenjske kmete. 784 Jutrovica| kruh iz ovsa in prosa, ker je za nje vse dobro. Vino, 785 Jutrovica| dobro. Vino, katero jim je trta rodila, je bilo zvečine 786 Jutrovica| katero jim je trta rodila, je bilo zvečine tako kislo 787 Jutrovica| ječmenove slame za posteljo jim je resda tudi ostala ječmenova 788 Jutrovica| sebenjak in kuharica, in Bog je te tri stanove blagoslovil. 789 Jutrovica| Trstu in marsikatera se je že prav na bogato omožila 790 Jutrovica| nepriljudnost in skopost se je razglasila in razvedela 791 Jutrovica| borno vas Mrakovico. Ime je dobila od tod, ker je sijalo 792 Jutrovica| Ime je dobila od tod, ker je sijalo sonce komaj pol ure 793 Jutrovica| navpična gola pečina, ki je kipela še čez oblake. Ko 794 Jutrovica| so šli k županu, ker jih je bil prvi zagledal in povabil. 795 Jutrovica| povabil. Njegova žena jim je prinesla vse, kar se je 796 Jutrovica| je prinesla vse, kar se je dobilo dobrega doma in pri 797 Jutrovica| drugega. Pripravila jim je tudi dobre postelje, za 798 Jutrovica| slaje odpočinejo. Ko pa se je storila noč, je postavil 799 Jutrovica| Ko pa se je storila noč, je postavil župan prednje debelo 800 Jutrovica| debelo voščeno svečo, katero je bil kupil pred praznikom 801 Jutrovica| svetih Treh kraljev, da je gorela na čast tem svetnikom 802 Jutrovica| Župan vpraša svoje goste, če je Jutrova dežela ravna ali 803 Jutrovica| pokazal z voskom, ki se je nakapljal od sveče, vašo 804 Jutrovica| starec voščeni kupček, ki je pomenil Gorjance, in zdajci 805 Jutrovica| za nikako rabo, treba jo je povse odstraniti." To rekši, 806 Jutrovica| Poglej čudo! Prisijal je mesec, katerega nismo v 807 Jutrovica| Poglej novo čudo! V hram nam je posijalo sonce, ki ga Mrakovica 808 Jutrovica| še nikoli ni videla!" Ko je župan pogledal, če so dragi 809 Jutrovica| dragi gostje že vstali, je našel postelje prazne, videl 810 Jutrovica| postelje prazne, videl pa je skoz okno vso neizrečeno 811 Jutrovica| so zapustili. Zdelo se mu je, kakor da ga je prenesel 812 Jutrovica| Zdelo se mu je, kakor da ga je prenesel kak božji angel 813 Jutrovica| nebeški raj. Navpična skala je izginila brez sledu, kakor 814 Jutrovica| Gorjanci in njih odrastki pa se je širila proti Metliki, Karlovcu 815 Jutrovica| dobravo. Uboga Mrakovica si je brzo opomogla in razcvetela. 816 Jutrovica| in razcvetela. Zaselila je s svojimi prebivalci slavno 817 Jutrovica| grehi so zakrivili, da se je čista podoba Jutrove dežele 818 Jutrovica| druga milina in lepota se je na njej popolnoma izbrisala 819 Jutrovica| vsaj zamazala. Vendar pa ji je ostalo še dovolj čudovito 820 Jutrovica| in velike sreče, katera je došla po njih Mrakovici, 821 Jutrovica| došla po njih Mrakovici, je izgubila ta vas svoje staro, 822 Jutrovica| tako otožno ime: začela se je zvati in se imenuje še dandanašnji 823 KresnaNoc| KRESNA NOČ~Baron Ravbar je bil mogočen in bogat gospod. 824 KresnaNoc| in bogat gospod. Kmetov je imel, da sam ni vedel koliko, 825 KresnaNoc| vedel koliko, in dohodkov je od njih dobival, da ni mogel 826 KresnaNoc| ni veselila. Venomer se je jezila in godrnjala, da 827 KresnaNoc| ponoči pa bolhe. Rekla je baronu: "Bog je ustvaril 828 KresnaNoc| bolhe. Rekla je baronu: "Bog je ustvaril kmeta za to, da 829 KresnaNoc| Kaj nam hasni pravica, ako je ne rabimo?" Baronu Ravbarju 830 KresnaNoc| besede jako pametne, pa je sklical svoje kmete in jim 831 KresnaNoc| Svojeglavec Martinek pa je dejal: "Lov je gosposka 832 KresnaNoc| Martinek pa je dejal: "Lov je gosposka šega in pravica. 833 KresnaNoc| Martinek punta. Baron ga je dal hudo pretepati najprej 834 KresnaNoc| Ker palica ni zmogla, ga je jel ječiti in postiti in 835 KresnaNoc| hudomušne babe." Opoldne jih je povabil baron na gosposko 836 KresnaNoc| premislili in spoznali, da je kmet le živina, ki se mora 837 KresnaNoc| svojo misel tako obrnili, da je kmet še mnogo hujši od zverine 838 KresnaNoc| mnogo hujši od zverine in da je novi davek njemu koristen 839 KresnaNoc| Pravdo so razsodili, kakor je baron sam želel: da je Martinek 840 KresnaNoc| kakor je baron sam želel: da je Martinek velik hudodelec 841 KresnaNoc| in ves drug imetek; če ga je volja, naj mu obrne svobodno 842 KresnaNoc| drobtine. ~Baron Ravbar je izvršil ostro sodbo še tisto 843 KresnaNoc| sodbo še tisto uro. Vzel je Martinku hišo in vse, kar 844 KresnaNoc| Martinku hišo in vse, kar je bilo v njej in zunaj nje, 845 KresnaNoc| in oblasti. Ali na svetu je ni nesreče, da ne bi bilo 846 KresnaNoc| kaj sreče. Baron Ravbar je bil obrnil Martinku žepe 847 KresnaNoc| iztresel tiste reči, ki je bila v njih najboljša: dragocenega 848 KresnaNoc| sam ni vedel. Prišel mu je v malho še pred zaporom, 849 KresnaNoc| zaporom, najbrž v hosti, ko je spravljal nastilo, in se 850 KresnaNoc| drobtinami. ~Ubogi pregnanec je šel po svetu brez denarja, 851 KresnaNoc| tolažbe in upanja. Prositi se je sramoval, sami od sebe pa 852 KresnaNoc| rojaki nič pomagati. Zvečer je prišel do ljudi, ki so se 853 KresnaNoc| nihče branil." Martinku se je inako storilo, da ga gonijo 854 KresnaNoc| rojaki v goro, hotel pa je vendarle storiti, kar so 855 KresnaNoc| ugleda konjederec. Možu se je žalostni begun smilil, pa 856 KresnaNoc| žalostni begun smilil, pa mu je dal vina in potice in glogovo 857 KresnaNoc| nanjo opiral. Ta palica je bila vsa zapuščina starega 858 KresnaNoc| zapuščina starega berača, ki je pri konjedercu umrl. Martinek 859 KresnaNoc| jo vzame in se začudi, da je tako težka. V Gorjance je 860 KresnaNoc| je tako težka. V Gorjance je hodil tri ure; pol ure pred 861 KresnaNoc| pol ure pred polnočjo jim je dospel do vrha. Tam si je 862 KresnaNoc| je dospel do vrha. Tam si je nalomil suhih in zelenih 863 KresnaNoc| jo vžgal. Lepše od drugih je gorel njegov kres, vsi Dolenjci 864 KresnaNoc| še nikoli videli. Ko pa je opolnoči kres dogorel, je 865 KresnaNoc| je opolnoči kres dogorel, je odkrilo in pokazalo drobno 866 KresnaNoc| skrivnosti kresne noči, katere je poznal do zdaj samo po pripovedkah 867 KresnaNoc| za Cerovcem, tam, kjer je stala nekdaj steklarna, 868 KresnaNoc| srečnem kraju, na katerem se je rodil sveti Feliks. Ali 869 KresnaNoc| Feliks. Ali vso to lepoto je prekašala bela svetloba 870 KresnaNoc| veličastne ognjene reke, ki se je vila pod Sv. Miklavžem od 871 KresnaNoc| nove ceste, po kateri se je vozilo oglje za graško tovarno 872 KresnaNoc| blesku te prikazni. Ker je Gorjance in njihova čuda 873 KresnaNoc| in njihova čuda poznal, je pogodil brez dolgega premišljevanja, 874 KresnaNoc| katero leži pod njimi, je pozabil Martinek popolnoma 875 KresnaNoc| prestraši dolg plamen, ki mu je oblizoval desno roko, držečo 876 KresnaNoc| Martinek se preveri, da mu je tudi ta svetloba pomenila 877 KresnaNoc| oznanila zaklad! Palica je bila napolnjena z zlati 878 KresnaNoc| mnogo lepši dom, nego mu ga je ugrabil baron Ravbar. Tako 879 KresnaNoc| ugrabil baron Ravbar. Tako se je iznebil srečni Martinek 880 KresnaNoc| skrbi, ki so ga morile, in je ves vesel začel premišljevati, 881 KresnaNoc| mu največ zalegel. ~Že se je hotel napotiti navzdol proti 882 KresnaNoc| posamezni, tam jatoma. Bilo jih je brez števila, vsakega stanu 883 KresnaNoc| svoje kmete. Na vsa usta se je zasmejal Martinek proštu, 884 KresnaNoc| zasmejal Martinek proštu, ki je jezdaril po otročje na palici. 885 KresnaNoc| otročje na palici. Tudi on se je rad z njo pohvalil, da jo 886 KresnaNoc| svojih podložnikov. Največ je bilo takih, ki so se bili 887 KresnaNoc| Posebno zanimiva jaharica je bila krčmarica Janezovka, 888 KresnaNoc| krčmarica Janezovka, katero je Martinek poznal: sedela 889 KresnaNoc| Martinek poznal: sedela je na pošastni, velikanski 890 KresnaNoc| velikanski svinji. Neznansko pa je ostrmel, ko je zagledal 891 KresnaNoc| Neznansko pa je ostrmel, ko je zagledal med coprnicami 892 KresnaNoc| botro Skumaraho. Tudi ona ga je zapazila in se mu zabavljivo 893 KresnaNoc| me boš pa nesel!" Že mu je hotela skočiti na rame, 894 KresnaNoc| med drugarice, katerim se je mudilo, pa so frčale z viharno 895 KresnaNoc| na rogati glavi. V krono je bil vdelan prežlahten kamen, 896 KresnaNoc| vdelan prežlahten kamen, ki je sijal svetleje od poldanskega 897 KresnaNoc| Klek prav dobro vidi, ali je do njega še mnogo mnogo 898 KresnaNoc| čudoviti luči tega kamna pa je Martinek natanko razločil 899 KresnaNoc| najmanjšo stvarco, ki se je na njem nahajala. Na čarobni 900 KresnaNoc| nahajala. Na čarobni gori se je širila prostorna planjava. 901 KresnaNoc| planjava. Na sredi planjave je stala silna kamnitna miza, 902 KresnaNoc| stolčki za goste. Okoli mize je bilo velikansko plesišče, 903 KresnaNoc| plesišče, po katerem se je vrtilo lahko v isti čas 904 KresnaNoc| pridobili. Prošt, katerega je poklical predse prvega, 905 KresnaNoc| poklical predse prvega, je poročal tako: "Jaz trdim, 906 KresnaNoc| držim stanovito, odkar me je grajska oblast doletela. 907 KresnaNoc| samopašnega podložnika, ki se je ustil, da ni dolžan tlake 908 KresnaNoc| dolžan tlake delati, ker je niso delali niti spredniki. 909 KresnaNoc| Dal sem ga mazati, in ker je gonil vedno isto, da ni 910 KresnaNoc| dokler ni utihnil. Utihnil je pa zato, ker je bil -- mrtev!" ~ 911 KresnaNoc| Utihnil je pa zato, ker je bil -- mrtev!" ~Satan objame 912 KresnaNoc| svoj narod -- narod, ki je po svoji bistroumnosti, 913 KresnaNoc| tisoč let. Tvoje upanje je pravično. Kdor ima tako 914 KresnaNoc| stiskam in varujem, pa se je nabralo komaj bornega pol 915 KresnaNoc| tisoč veder vina, ali me je strah natočiti si ga več 916 KresnaNoc| najslabšega. Pa kaka nesreča me je letos zadela! Sod najžlahtnejše 917 KresnaNoc| najžlahtnejše starine se mi je izkobinil. Izliti jo kar 918 KresnaNoc| Izliti jo kar tako, se mi je zdelo škoda, pa sem dejal: 919 KresnaNoc| goldinarjev. Ta dogovor je bil poguba za grad pa tudi 920 KresnaNoc| rokami in nogami, trebalo jih je čvrsto pritisniti. Ali smo 921 KresnaNoc| Ali nagajivo naključje mi je nakopalo strašno nepriliko. 922 KresnaNoc| mi v ječi umrli, svet me je razvpil za morilca in razbojnika. 923 KresnaNoc| dajati vsakemu revežu, ki me je prosil miloščine, najmanj 924 KresnaNoc| goldinar ali mernik žita. To je pomoglo. Berači so me razglasili 925 KresnaNoc| smrti krivi: kaznil jih je Bog zaradi grešnega puntanja. 926 KresnaNoc| gnada, Leskovški Tone, ki je prišel na vrsto za Mačkovskim. " 927 KresnaNoc| toliko zdravega mesa, kar je za nohtom črnega. Gnetem 928 KresnaNoc| kaplje. Dokaz, da ne lažem, je to, da se ne dobi med njimi 929 KresnaNoc| ni veselila. Hotel sem se je vsaj nekoliko otresti, pa 930 KresnaNoc| funt pesmi. Ta dušna paša je bila precej prazna in omledna, 931 KresnaNoc| vnemajo otročja srca. Da je svet lahkoveren, mi je bilo 932 KresnaNoc| Da je svet lahkoveren, mi je bilo znano; ali nikdar ne 933 KresnaNoc| nikdar ne bi bil mislil, da je tako popolnoma slep in brezumen. 934 KresnaNoc| satan tako gromovito, da se je Klek stresel. Objemši ga, 935 KresnaNoc| mojster in moj pravi učenec je tisti, ki oslepari sosede 936 KresnaNoc| Podgorca: oče in sin. Oče je graščak in vaša gnada, sin 937 KresnaNoc| pohvali: "Ko sem se oženil, je prišla v grad tudi nova 938 KresnaNoc| sem jo rad gledal in njej je bilo to všeč. Preden je 939 KresnaNoc| je bilo to všeč. Preden je minilo leto, mi je rodila 940 KresnaNoc| Preden je minilo leto, mi je rodila sina. Dobil sem mu 941 KresnaNoc| krušnega očeta, pri katerem je ostal, dokler ni dorastel. 942 KresnaNoc| dokler ni dorastel. Kaj se je pozneje zgodilo, naj pa 943 KresnaNoc| sem odrastel, povabil me je oče, da naj pridem v njegov 944 KresnaNoc| sem ga poslušal. Kmalu me je začela njegova gospa rada 945 KresnaNoc| gospa rada gledati in meni je bilo to všeč. Preden je 946 KresnaNoc| je bilo to všeč. Preden je minilo leto, mi je rodila 947 KresnaNoc| Preden je minilo leto, mi je rodila sina." Satan se zasmeje: " 948 KresnaNoc| se zasmeje: "Ta sorodnost je bogme zanimiva! Vama se 949 KresnaNoc| po pravici reči: Tak oče je dostojen svojega sina in 950 KresnaNoc| svojega sina in tak sin je dostojen svojega očeta." ~ 951 KresnaNoc| svojega očeta." ~Za Podgorcema je prišel na poročanje baron 952 KresnaNoc| Ravbar. Dela, s katerimi se je hudiču pobahal, so nam že 953 KresnaNoc| so nam že znana. Povedal je edino to novico, da je dal 954 KresnaNoc| Povedal je edino to novico, da je dal hlapce skoraj do smrti 955 KresnaNoc| Martinek ni razumel vsega, kar je slišal. Marsikaj je bilo 956 KresnaNoc| kar je slišal. Marsikaj je bilo zanj preučeno in previsoko. 957 KresnaNoc| poročila, in to od prič, ki je niso le od daleč gledale, 958 KresnaNoc| bolj slaboumen človek, nego je bil prijatelj Martinek. 959 KresnaNoc| osornim glasom: "Oni dan je prišel k nam župnik, to 960 KresnaNoc| rekla: 'Kajne, gospod, da je najlepša božja stvarca na 961 KresnaNoc| Lep Bog bi bil tak, ki je njim podoben! Jaz pa mu 962 KresnaNoc| in pobegnem. Od takrat me je razglasil za coprnico in 963 KresnaNoc| kako pretepajo tlačane. To je res prijetna zabava. Nekateri 964 KresnaNoc| kratkočasila. Ali nekaj pa se mi je strašno čudno zdelo: zakaj 965 KresnaNoc| razodela svoje mnenje. Ker je dober, mi je obljubil precej, 966 KresnaNoc| mnenje. Ker je dober, mi je obljubil precej, da se mi 967 KresnaNoc| ha! Res nova in krasna je ta misel, tepsti kmete po 968 KresnaNoc| ljudje, ko me več ne bo. Osel je rekel: Po moji smrti če 969 KresnaNoc| pozabila povedati, kako se je to zgodilo. Ko mi je mož 970 KresnaNoc| se je to zgodilo. Ko mi je mož umrl, sem šla popotovat, 971 KresnaNoc| namerim na cigana Petra, ki je bil spreten kovač pa tudi 972 KresnaNoc| živo potrebovala in res mi je vselej tako postregel, da 973 KresnaNoc| prijatelja, komisarja Muclja, da je potrdil Petru in njegovemu 974 KresnaNoc| ljudje veliko ugibali, kateri je pravzaprav moj, ali Mucelj 975 KresnaNoc| spašnik, moj gospod pa mi je dal pridevek: moja koprivica, 976 KresnaNoc| moja koprivica, ker se je spekel, da mi je verjel 977 KresnaNoc| ker se je spekel, da mi je verjel in se z mano poročil. 978 KresnaNoc| deveti božji zapovedi.' To je bil vzrok, da sem odprla 979 KresnaNoc| prosim, doma.' Drugi pot je padel robec na ulicah pred 980 KresnaNoc| polju, in tako dalje. Kar je ribiču trnek in vaba, to 981 KresnaNoc| ribiču trnek in vaba, to je meni moj lepi svilnati robec 982 KresnaNoc| huje nego lani. Moja povest je končana. Službenica!" ~Satana 983 KresnaNoc| končana. Službenica!" ~Satana je obsulo zdaj močno krdelo 984 KresnaNoc| znamenja svetosti. Društvo je vodila naddoktorica Ana. 985 KresnaNoc| videti, naj povem, da se je rodila ta glasovita coprnica 986 KresnaNoc| pod semiškim zvonom in se je smatrala že veliko let za 987 KresnaNoc| tercijalk in klepetulj. Dražila je župljane celo proti vrli 988 KresnaNoc| vrli duhovščini. Ponosno je stopila pred peklenskega 989 KresnaNoc| bom razkladala, ker se jih je nabralo toliko, da bi potrebovala 990 KresnaNoc| danes prvikrat v gosti. Kar je sol in paprika za oči, to 991 KresnaNoc| istem kraju. Martinek se je moral čuditi, koliko so 992 KresnaNoc| razen ene. Sila veliko jih je dala tudi ajdovška srenja, 993 KresnaNoc| omoženih in samskih. Med njimi je bilo tudi več nedorastlih, 994 KresnaNoc| komaj po dvanajst let. Zdaj je Martinek lahko razumel, 995 KresnaNoc| in oblode. Vsako oko pa je razveselila in zamaknila 996 KresnaNoc| brdkem in lahkem trupelcu jim je igrala vedra in lahkoživna 997 KresnaNoc| petljami. Vsak gledalec se je preveril, da je šentviški 998 KresnaNoc| gledalec se je preveril, da je šentviški lišp prava resnica, 999 KresnaNoc| prisopiha stara butara, ki je bila tako razcapana in nakazna, 1000 KresnaNoc| razcapana in nakazna, da se je sam hudič ustraši. Iz širokih,