Part

1501 PeterPav |                 ni napačna; malo predolga je res, ali to mi je prav pogodu,
1502 PeterPav |                predolga je res, ali to mi je prav pogodu, da je tako
1503 PeterPav |                  to mi je prav pogodu, da je tako pri sebi. Nihče mi
1504 PeterPav |                  rekel: Hvala Bogu, da mi je dal tako. Grofje pa pojo
1505 PeterPav |                nobeden. Zoretova Ančka me je ugrela vselej, kadar sem
1506 PeterPav |                   sem jo videl. Proti nji je ta Žganja strašilo za v
1507 PeterPav |                  Sidonija s poročilom, da je zapovedi njegove razglasila,
1508 PeterPav |                  Pa naj jih bo deset! Mar je grofu, če se mu zakolje
1509 PeterPav |                   polno skledo, skodelica je za berače, ne pa zame. Skoraj
1510 PeterPav |              svojo gospoščino." ~Grofinja je hotela še vedeti, kako vino
1511 PeterPav |                  zagrohota: "To vprašanje je jako nepotrebno, dajala
1512 PeterPav |                 da želim tistega vina, ki je najboljše, najslajše, najmočnejše,
1513 PeterPav |                  gorice Repice, po kateri je dobila svoje ime. Zdaj pa
1514 PeterPav |           zahtevam in kakor se spodobi in je dolžnost ljudem, ki so ustvarjeni
1515 PeterPav |                velika vrata na plano. Ker je veliko pil, se mu je žaril
1516 PeterPav |                  Ker je veliko pil, se mu je žaril ves obraz; oči so
1517 PeterPav |                  itak se ni moglo reči da je že pijan. Močno podgorsko
1518 PeterPav |                 Močno podgorsko truplo mu je neslo brez kvare tri, tudi
1519 PeterPav |                 časa njegov namestnik, ki je tudi grofovskega rodu. Naložili
1520 PeterPav |               bili silno radovedni, kakov je ta njih novi gospod, v katerega
1521 PeterPav |                   en glas: "Viš ga no, to je Peter, nihče drug nego Kresetov
1522 PeterPav |                 ve iz svoje skušnje, kako je težavna in krivična. Nikomur
1523 PeterPav |                 ni prišlo na misel, da mu je treba poljubiti roko, niti
1524 PeterPav |               hoteli. ~Nekoliko trenutkov je bil Krese, videč pred sabo
1525 PeterPav |             grofovski ponos in zavest, da je on njihov vladar, oni pa
1526 PeterPav |                 podložniki in sužnji. Jel je nanje rjuti in grmeti, da
1527 PeterPav |              oglušili. Za hudim gromom pa je prišlo skoraj tudi strašno
1528 PeterPav |               nekateri tudi umrli. Ta dan je bilo tepenih več tlačanov
1529 PeterPav |                    bab in otrok; Peter pa je kaznoval vse brez razločka
1530 PeterPav |                  noč nič zaspati; bala se je, ker moža ni bilo domov,
1531 PeterPav |                   ni bilo domov, da se mu je pripetila morda kaka nesreča.
1532 PeterPav |          pripetila morda kaka nesreča. Ko je drugi dan zvedela, da je
1533 PeterPav |                  je drugi dan zvedela, da je postal grof, je tekla v
1534 PeterPav |               zvedela, da je postal grof, je tekla v grad, da bi videla,
1535 PeterPav |                  čudna govorica. Našla ga je sredi množice vaščanov,
1536 PeterPav |                  zmerom zakonsko pravico, je stopila brez straha k njemu
1537 PeterPav |                 Povej mi no, Petrček, kdo je danes večji bedak, ali ti
1538 PeterPav |                očitanje tako razvname, da je začel na vso moč udrihati
1539 PeterPav |             udrihati po stari ženi. Ko ga je vprašala, če ne pozna Barbe
1540 PeterPav |                 jo bije tako neusmiljeno, je dejal nekoliko utolažen: "
1541 PeterPav |                   dedca in nesrečo svojo, je bežala Barba po tem opominu
1542 PeterPav |               opominu proti domu. Spotoma je srečala Zoretovo Ančko in
1543 PeterPav |                zakadila vanjo. Za deklino je bila velika sreča, da ji
1544 PeterPav |               glave. ~Kmalu po nje odhodu je prišla Sidonija povedat
1545 PeterPav |                Sidonija povedat Petru, da je južina kuhana. Ker se mu
1546 PeterPav |                  južina kuhana. Ker se mu je zdelo razžaljivo za moža
1547 PeterPav |                korakala žena na desni, jo je prijel z levo roko za podpazduho
1548 PeterPav |                  vajen, pa ni čudo, da se je ponašal jako okorno in je
1549 PeterPav |                 je ponašal jako okorno in je Sidonija komaj čakala, da
1550 PeterPav |                   da jo izpusti. Držal jo je tako čvrsto, da jo je štirinajst
1551 PeterPav |                  jo je tako čvrsto, da jo je štirinajst dni roka bolela.
1552 PeterPav |                   roka bolela. Med obedom je morala ostati ves čas pri
1553 PeterPav |                    potice in majolike, se je zabaval rad tudi z njo,
1554 PeterPav |            zabaval rad tudi z njo, ker ga je zanimal njen pomenek, iz
1555 PeterPav |                 njen pomenek, iz katerega je zvedel marsikatero ugodno
1556 PeterPav |               drobtine tega razgovora nam je zgodovina ohranila. Ko je
1557 PeterPav |                 je zgodovina ohranila. Ko je pohrustal sedmo uho, je
1558 PeterPav |                   je pohrustal sedmo uho, je vprašal Sidonijo, če jima
1559 PeterPav |                 vprašal Sidonijo, če jima je podaril Bog že kaj majhnega,
1560 PeterPav |                  smrkolink ne mara, kajti je z njimi preveč sitnosti
1561 PeterPav |                 in premalo veselja. Gospa je zardela in rekla tiho v
1562 PeterPav |                 še sama." Nežni soprog jo je tolažil: "To naj te nič
1563 PeterPav |                 za podrto kapelico. V nji je lep rezan kamen. Na tem
1564 PeterPav |                 brezdetne žene in do zdaj je bila še vsaka uslišana.
1565 PeterPav |                 ne pa za hčer."  Peter si je nalival najprej muškata
1566 PeterPav |                   in ljubeznivost. Umilil je tudi Petra, da je začel
1567 PeterPav |                  Umilil je tudi Petra, da je začel zaljubljeno gledati
1568 PeterPav |            Sidonijo in jo objemati. Ko se je zakonske nežnosti nekoliko
1569 PeterPav |           nežnosti nekoliko naveličal, jo je prosil, da bi mu povedala
1570 PeterPav |                     Ta neskončna sreča mi je prišla takole: na Gorjancih
1571 PeterPav |               prišla takole: na Gorjancih je bil pri Sv. Miklavžu shod.
1572 PeterPav |                  mogla srečati. Bilo nama je tako namenjeno, da sva prišla
1573 PeterPav |                 do Krvavega kamna. Takrat je začel iti dež. Midva stopiva
1574 PeterPav |                 tak reženj pečenke, da mi je kar roka omahovala. Hoja
1575 PeterPav |                   roka omahovala. Hoja me je bila tako silno ustradala,
1576 PeterPav |                  tem sladkem pomenku naju je vino zmoglo in podrlo. Domov
1577 PeterPav |                  da mi boš potrdil, da se je vršila in dovršila ta reč
1578 PeterPav |             govoriš resnico. Spomin se mi je oživil. Zdaj ti razložim
1579 PeterPav |                  mezlanastem krilu, ki se je prelepo izpreminjalo: mislim,
1580 PeterPav |                  izpreminjalo: mislim, da je bilo zeleno ali pa rjavkasto."
1581 PeterPav |             zeleno ali pa rjavkasto." Kaj je govoril Peter Sidoniji dalje,
1582 PeterPav |              znano; gotovo pa vemo, da se je bojeval zmagovito z iskrenim
1583 PeterPav |             iskrenim gadovcem. Zaničljivo je porinil na stran prazno
1584 PeterPav |              trebušno banjko, v kateri se je nahajala "sladka repica".
1585 PeterPav |                  sladka repica". Srkal jo je vriskaje in prepevaje, ne
1586 PeterPav |                  nji nevarni škrat, ki mu je nakanil ugrabiti grofovstvo
1587 PeterPav |                   zemeljski raj, katerega je pričel komaj uživati. Ni
1588 PeterPav |                 bolečega udarca. Do mraka je ležal mirno v obednici,
1589 PeterPav |                   v obednici, potem pa ga je dal vrnivši se grof preobleči
1590 PeterPav |              pobrali prejšnji večer. ~Tam je smrčal vso noč, dokler ga
1591 PeterPav |                ondod na delo. Že to jutro je prejel od njih marsikak
1592 PeterPav |                   surovosti, s katero jih je mrcvaril pretekli dan. Zaman
1593 PeterPav |                pretekli dan. Zaman se jim je grozil z biči in vislicami.
1594 PeterPav |             sramoto Kresetovega Petra. Ko je zapazil na sebi kmetiško
1595 PeterPav |                  na sebi kmetiško obleko, je začel dvojiti tudi sam o
1596 PeterPav |                 in mogočnosti. Najprej se je hotel ves zmešan napotiti
1597 PeterPav |                  napotiti v grad, itak se je premislil, ker ga je uverilo
1598 PeterPav |                   se je premislil, ker ga je uverilo zabavljivo grohotanje
1599 PeterPav |                  tak bore kmetič, kakršen je bil ves čas svojega življenja,
1600 PeterPav |                nemške oblastnike, ker jih je poučila bridka skušnja,
1601 PeterPav |                zanimivo, ali to se ve, da je ugajala samo ušesom, ki
1602 PeterPav |        posmehovati in rogati. To bajko si je izmislil človek, ki se je
1603 PeterPav |                 je izmislil človek, ki se je s pametjo sprl in stepel
1604 PeterPav |                pametjo sprl in stepel ali je pa še nikoli srečal ni.
1605 PeterPav |              nikoli zvedeli in, da jim jo je tudi kdo ovadil, ne bi jih
1606 PeterPav |                 jih bila nič brigala, ker je ne bi bili verjeli. Smatrali
1607 PeterPav |                     Kakor vsi plemenitaši je bil uverjen tudi ErgerBerger,
1608 PeterPav |                   in oblast. Premišljeval je dostikrat, kako krasno zabavo
1609 PeterPav |                   njegovimi podložniki se je zval eden Pavel Krese. Kar
1610 PeterPav |                zval eden Pavel Krese. Kar je delal Peter, pristovalo
1611 PeterPav |                   od drugega. Ta misel se je zapičila grofu tako čvrsto
1612 PeterPav |                dala več izruvati. Naložil je torej županu, naj skuša
1613 PeterPav |                grad. Grajski služabnik se je dosti trudil, ali sreča
1614 PeterPav |                  gospodovo zapoved. Pavel je bil čuden, svojeglav človek,
1615 PeterPav |               preslepiti in zasačiti. Bil je izpolnil že trideseto leto,
1616 PeterPav |               mislil nič na ženitev. Tudi je povedal, zakaj ne. Dejal
1617 PeterPav |                  povedal, zakaj ne. Dejal je: "Stare in grde ne maram,
1618 PeterPav |                   preži naš grof. Vem, da je njega že zdavnaj greh zapustil.
1619 PeterPav |             svojim mladim gostom." ~Pavel je sploh hudo zabavljal gospodi.
1620 PeterPav |                   gospodi. Za mlajših let je bil radi tega večkrat do
1621 PeterPav |                šiban in bičan. Pozneje se je naučil molčati; vsaj vpričo
1622 PeterPav |               bilo vino zmešalo. Kadar ga je kaka reč hudo ujezila, se
1623 PeterPav |                 kaka reč hudo ujezila, se je zaprl sam v svoj hramček
1624 PeterPav |                 svoj hramček in takrat se je gotovo vselej upijanil pa
1625 PeterPav |               dolgih presledkov. Župan ga je vabil zaman v grajsko zidanico,
1626 PeterPav |                   grajsko zidanico, Pavel je mahnil z roko, nekaj zagodrnjal
1627 PeterPav |                 prišel do živega, itak se je sčasoma domislil. Zopet
1628 PeterPav |                   sčasoma domislil. Zopet je poklical župana in mu velel: "
1629 PeterPav |                   še kako vedro več, nego je navada. Pavla bo ta sila
1630 PeterPav |                  posreči. Ob osmih zvečer je že smrčal Pavel na grajskih
1631 PeterPav |              njegovemu sinku, katerega mu je Bog podaril šele v pozni
1632 PeterPav |                 se smejete? Vaša dolžnost je, ga poslušati, kar vam ukaže.
1633 PeterPav |               mene doma."  Po tem opominu je šel Erger-Berger spat, njegovi
1634 PeterPav |              strogi general. Edini Valker je stal med tem pomenkom zamišljen
1635 PeterPav |                 zobmi. Ko so drugi odšli, je dejal prijatelju Lenkarju: "
1636 PeterPav |             ugonobila vse skupaj." Lenkar je tolažil Nemca: "Ne boj se!
1637 PeterPav |                 rod jaz poznam in vem, da je popolnoma zamorjen in poživinjen.
1638 PeterPav |              zamorjen in poživinjen. Tudi je zavladala v njem taka nesloga,
1639 PeterPav |                  kmeta istih misli. Pavel je butec. ~Ko bo zvedel, da
1640 PeterPav |                  butec. ~Ko bo zvedel, da je grof, bo hotel žreti in
1641 PeterPav |             pomirile. Nevoljno godrnjaje, je dal prijatelju roko in se
1642 PeterPav |                 spalnico. ~Pavel Krese se je prebudil to pot prav zgodaj,
1643 PeterPav |                 to pot prav zgodaj, ko se je začelo komaj daniti. Stari
1644 PeterPav |                  komaj daniti. Stari fant je bil bistre glave in se je
1645 PeterPav |                 je bil bistre glave in se je kmalu domislil, kje se nahaja
1646 PeterPav |                   kje se nahaja in kdo ga je dal našemiti v gospoda.
1647 PeterPav |           našemiti v gospoda. Zgrabila ga je strašna jeza. Dejal je: "
1648 PeterPav |                 ga je strašna jeza. Dejal je: "Lopov se ni zadovoljil
1649 PeterPav |                   zadovoljil s tem, da mi je razbil nova vrata in me
1650 PeterPav |                   gospoda moje ime." Brzo je uvidel, da mora krepko brzdati
1651 PeterPav |                   pomočnikov. ~V spalnico je slišal razločno grofov glas,
1652 PeterPav |                  razločno grofov glas, ki je opominjal gospo, naj se
1653 PeterPav |             preden se Pavel predrami. Čul je dobro tudi druge grajske
1654 PeterPav |                  vso Petrovo komedijo, se je začel grohotati in se prav
1655 PeterPav |               Sedeč na baržunastem stolu, je premišljeval svoj namen
1656 PeterPav |                   služabnika, za katerega je zdaj vedel, da ga bo prišel
1657 PeterPav |                 Ker se nihče ni prikazal, je jel po izbi ropotati. Sluga
1658 PeterPav |            postrežem." Kakor nekdaj Peter je rekel tudi Pavel, naj ga
1659 PeterPav |                  najnovejši gosposki šegi je korakal v obednico in ukazal,
1660 PeterPav |                 besedah in v vsem vedenju je igral jako spretno Petrovo
1661 PeterPav |                   bilo nič čudnega, kajti je znal bajko o njem že v otročjih
1662 PeterPav |              pijačo, ga vpraša Pavel, kje je gospodinja. Postrežnik odgovori: "
1663 PeterPav |                bilo treba. Omislila mu jo je rada grajska družina sama. ~
1664 PeterPav |              grajska družina sama. ~Komaj je začel zalagati, privrši
1665 PeterPav |                   da ga bom razgledal, če je čisto in nepohabljeno. Vrtoglavim
1666 PeterPav |                    Paziti in stražiti nam je noč in dan, da se ne prigodi
1667 PeterPav |                 za dobro orožje in da nam je vedno nabito in nabrušeno.
1668 PeterPav |            tlačanom bližnjih vasi, da jim je priti kar precej v grad,
1669 PeterPav |              Pavel Evzebiji z roko, in to je pomenilo, naj odide in zvrši,
1670 PeterPav |                   naj odide in zvrši, kar je ukazal. Ona je razumela
1671 PeterPav |                 zvrši, kar je ukazal. Ona je razumela znak in, globoko
1672 PeterPav |                 trdno njegovo vero, da ga je prestvarila pretekla noč
1673 PeterPav |            graščaka in grofa. To poročilo je vzbudilo občo veselost in
1674 PeterPav |                  povedali uradniki, da se je grof nekam odpeljal in kaj
1675 PeterPav |                 nekam odpeljal in kaj jim je naložil; ali kdo mu je namestnik,
1676 PeterPav |                jim je naložil; ali kdo mu je namestnik, niso nič vedeli,
1677 PeterPav |              kaplje krvi. Erger-Berger mi je dal vso svojo oblast in
1678 PeterPav |                njegovi so mi razodeli, da je potrdil vpričo njih in družine
1679 PeterPav |               Valkerja in Judeža Lenkarja je dal Pavel ukleniti. Teh
1680 PeterPav |               Pavel ukleniti. Teh dveh se je bilo najbolj bati, da bi
1681 PeterPav |                  in divje Vlahe. ~Zdaj se je moglo začeti pravo delo.
1682 PeterPav |                naj napiše razločno, da mu je izročil grof Erger-Berger
1683 PeterPav |             njegove naredbe in ukrepe. Ko je bilo pisanje dogotovljeno,
1684 PeterPav |                podkrižali. V drugem pismu je oprostil grofov pooblaščenec
1685 PeterPav |                   in dolžnosti. V tretjem je razdelil grajsko polje in
1686 PeterPav |            travnike, ribnike in potoke pa je podaril občinam in vasem
1687 PeterPav |               družina in kmetje. Naposled je pritisnil Pavel na vsa tri
1688 PeterPav |                 pisma grofovski pečat. Ko je bil ta glavni posel dovršen,
1689 PeterPav |               konca in kraja veselila, da je prešla nevihta brez hujših
1690 PeterPav |                hujših nasledkov. Pavel se je jezil mnogo bolj na grofa
1691 PeterPav |              brezkoristno osveto. Sklical je zdaj kmete, ki so mu pomagali,
1692 PeterPav |              katere pridrži zase. Trajalo je več ur, dokler je bilo grajsko
1693 PeterPav |                 Trajalo je več ur, dokler je bilo grajsko blago razgrabljeno
1694 PeterPav |             morali sami pripraviti. Odprl je vse hleve in svinjake, vse
1695 PeterPav |                 kopuni in purani. Takisto je dal privaliti na travnik
1696 PeterPav |                    Mnoštvo jedi in pijače je bilo res velikansko, ali
1697 PeterPav |                   velikansko, ali trebalo je pa tudi napasti več tisoč
1698 PeterPav |                   in objemljaji, on pa se je držal resno in skoraj žalostno:
1699 PeterPav |              vprašali, kaj ga teži, dejal je: "Bratje, jaz se moram še
1700 PeterPav |               visoki strašni grad, ki nam je iztlačil toliko grenkih
1701 PeterPav |                  in pregrešnih kletev, ki je zakrivil toliko naših nesreč,
1702 PeterPav |              spodaj. Od vseh strani pa se je jel valiti gost, črn dim,
1703 PeterPav |                  valiti gost, črn dim, ki je zagrnil kmalu nadstropja
1704 PeterPav |                  pravice in svobode. Bila je že pozna ura, ko se je poslovil
1705 PeterPav |               Bila je že pozna ura, ko se je poslovil Pavel z jokajočimi
1706 PeterPav |               korenjaških vrstnikov se mu je bilo ponudilo za potne tovariše.
1707 PeterPav |               oskrbljen za vsako potrebo, je zajahal z njimi grajske
1708 PeterPav |                  brodu. Čez nekaj mesecev je prišel od njega v Podgorje
1709 PeterPav |                 njega v Podgorje list, da je dospel z družbo brez nezgode
1710 PeterPav |                    Nikjer se ne bere, kaj je grof Erger-Berger pri knezu
1711 PeterPav |              verjetno se mi zdi, da se mu je godilo pri njem prav dobro.
1712 PeterPav |               gostoljubnem gospodarju jim je minil dan, kakor bi trenil,
1713 PeterPav |                kakor bi trenil, preden se je končal še obed, se je začela
1714 PeterPav |                  se je končal še obed, se je začela večerja. Pri bogatem
1715 PeterPav |                 Tudi strašni požar, ki se je prikazal zvečer v dalji,
1716 PeterPav |                   in srčne veselosti, ker je vedel, da pazi na njegov
1717 PeterPav |              komaj prikazala. Brez strahu je šel spat in brez hude slutnje
1718 PeterPav |                 spat in brez hude slutnje je rekel svojemu prijatelju
1719 PeterPav |               zajtrku: "Zbogom!" ~Spotoma je zvedel od popotnikov grozno
1720 PeterPav |           otrpnila duh in jezik. Molče se je pripeljal do tožnega pogorišča.
1721 PeterPav |                 do tožnega pogorišča. Tam je dal voz ustaviti in uprl
1722 PeterPav |                grde razvaline, iz katerih je sukljal na mnogih mestih
1723 PeterPav |                 in črhnil ni besedice, ga je pogledala gospa in obledela.
1724 PeterPav |                 in obledela. Erger-Berger je bil mrtev. Notburga mu je
1725 PeterPav |                 je bil mrtev. Notburga mu je dala položiti truplo v rodbinsko
1726 PeterPav |           njegovega dragocenega življenja je bil posvečen blaginji in
1727 PeterPav |                   bi se lahko povzelo, da je grofica Notburga utonila
1728 PeterPav |            nikakor ni zgodilo. Priplavala je iz njih srečno na suho in
1729 PeterPav |                prejšnje čase. Brez uspeha je tožila svoje nekdanje kmete
1730 PeterPav |             cesarski gosposki. Hotela jih je vreči nazaj pod svojo oblast
1731 PeterPav |                   veljave. Svoboda se jim je torej potrdila; radi nje
1732 PeterPav |                   in dragotine, v katerih je šla s soprogom k Pomarančarju,
1733 PeterPav |              Podgorska pravljica veli, da je zamenila voz za grad, ki
1734 PeterPav |                   hribu nad Savo. Ta grad je imenovala Bogenšperk (po
1735 PeterPav |                 Kolovni vrh), zato ker ga je dobila v zameno za turška
1736 PeterPav |              imenu, češ kakov Kolovni vrh je ta Bogenšperk, do katerega
1737 PeterPav |                strašne strmine. Učenjakom je hodila morda na misel tudi
1738 PeterPav |                 rimskega jezikoslovca, ki je tolmačil canis a non canendo,
1739 PeterPav |                   lucendo. To zabavljanje je grofico hudo ujezilo, pa
1740 PeterPav |                  grofico hudo ujezilo, pa je udarila z nogo ob tla in
1741 PeterPav |                  preteče en mesec. Zbrala je svoje tlačane in jim zapovedala,
1742 PeterPav |                   Na vsakih deset korakov je postavila biriča z bičem,
1743 PeterPav |                delo tako pospešila, da se je cesta v štirinajstih dneh
1744 PeterPav |             popadali in crknili. Notburga je dala precej napreči druge,
1745 PeterPav |                mrtva na tla. Na tem kraju je že marsikaterega popotnika
1746 PeterPav |                  zopet v zemljo. Videl ju je tudi nedolžen otrok, ki
1747 PeterPav |                tudi nedolžen otrok, ki se je peljal tod z očetom. O tem
1748 PeterPav |                   z očetom. O tem pogledu je naredil križ in dejal: "
1749 PeterPav |                  vajini duši!" ~Od takrat je ta polnočna prikazen izginila
1750 BratovGom|                   Roku na Tolstem vrhu se je praznovalo preveselo proščenje.
1751 BratovGom|                  na gori. Proti večeru se je bil prostor okoli cerkve
1752 BratovGom|               izpraznil, samo za eno mizo je sedelo še krdelce mladih,
1753 BratovGom|             izobraženih Slovencev, katere je oduševljeval za domovino
1754 BratovGom|              podgorski pesnik Hudolin. Ko je začel Gorjance zastirati
1755 BratovGom|               Gorjance zastirati mrak, se je dvignila tudi ta odlična
1756 BratovGom|              stezah proti domu. Pesnik se je obrnil na desno in hitel
1757 BratovGom|                   hosto v dolino, kjer mu je stala rojstna vas in očetna
1758 BratovGom|                   očetna hiša. Storila se je krasna, topla, mesečna in
1759 BratovGom|                mesečna in jasna noč. Zrak je bil popolnoma čist, le ob
1760 BratovGom|                čist, le ob daljni Krki se je potezala tanka, komaj vidna
1761 BratovGom|                 meglica. Oziraje se nanjo je zapel Hudolin z zvonkim
1762 BratovGom|                pod hribom na pisano loko, je stopil na okrogli, ljubki
1763 BratovGom|                okrogli, ljubki griček, ki je zdaj brez imena, predniki
1764 BratovGom|           Bratovska gomila. Ves zamaknjen je upiral od tod svoje oči
1765 BratovGom|              bleščečo se zgrado, v kateri je živela nežna Milka, ki je
1766 BratovGom|                 je živela nežna Milka, ki je ganila pesniku srce z dražestno
1767 BratovGom|                milino in nedolžnostjo, ko je bila dopolnila komaj petnajsto
1768 BratovGom|          petnajsto leto. Z gorečo dušo ji je prepeval v nočni tišini: "
1769 BratovGom|           podoknico in pohvalnico. Minila je ura za uro, on pa se kar
1770 BratovGom|            obližja sladke ljubimke. Legel je naposled pod košato drevje,
1771 BratovGom|            naposled pod košato drevje, ki je obraslo vrhunec Bratovske
1772 BratovGom|              delaje prijazno hladnico. Tu je počival vtopljen v radostne
1773 BratovGom|                predrzne osnove, dokler ga je začel premagovati vsemogočni
1774 BratovGom|              vsemogočni spanec. Toliko da je bil zadremal se mu dotakne
1775 BratovGom|                polno pest slaščic, ki jih je kupil pri Sv. Roku. Miška
1776 BratovGom|              štirimi in tremi stoletji se je životarilo tožno in težko
1777 BratovGom|                 domovini. Divji Turčin jo je hodil malone vsako leto
1778 BratovGom|             napastnike. V Krški dolini se je odlikoval z zmagovito srčnostjo
1779 BratovGom|                korenjak Blagne, čigar dom je stal na vinogradnem bregovju
1780 BratovGom|                 množico zvestih tovarišev je zaskakoval Turčina brez
1781 BratovGom|                  in podnevi. V hudi borbi je ubil s svojo roko poveljnika
1782 BratovGom|                sinu njegovega, Abdula, pa je ujel živega. Ker je bil
1783 BratovGom|                    pa je ujel živega. Ker je bil usmiljenega srca, ga
1784 BratovGom|                   hotel ječiti. Ukazal mu je, da mora stanovati na Raki,
1785 BratovGom|                   zanj odkupnina. ~Blagne je takrat še samoval, skoro
1786 BratovGom|                   še samoval, skoro pa si je našel ljubico Metko, ki
1787 BratovGom|                   našel ljubico Metko, ki je slovela za prvo krasotico
1788 BratovGom|                 vojni hrup. Zgodilo pa se je, da se je zaljubil v Metko
1789 BratovGom|                   Zgodilo pa se je, da se je zaljubil v Metko tudi zali
1790 BratovGom|           izneveriti Blagnetu, itak se ji je tako prikupila lepota Abdulova,
1791 BratovGom|             prikupila lepota Abdulova, da je bleknila čudne besede: "
1792 BratovGom|              bleknila čudne besede: "Meni je jako žal in škoda je brhkega
1793 BratovGom|                 Meni je jako žal in škoda je brhkega mladeniča, da je
1794 BratovGom|                  je brhkega mladeniča, da je Turčin. Ko bi bil naše vere,
1795 BratovGom|            premotil tudi mene." Blagne se je silno ustrašil te pohvale:
1796 BratovGom|                  ustrašil te pohvale: dal je Abdulu prostost in ga odpravil
1797 BratovGom|                brez odkupnine. Spremil ga je sam do prve turške straže.
1798 BratovGom|             turške straže. Vrnivši se, se je pozakonil z Metko brez odlaganja
1799 BratovGom|                   Metko brez odlaganja in je živel z njo v neskaljenem
1800 BratovGom|                 do smrti. To dokazuje, da je bil on ne le junak, ampak
1801 BratovGom|                   svoji palači na Turškem je premišljeval in snoval neprenehoma,
1802 BratovGom|                ugrabil drago ženo. Minilo je deset, dvajset in še več
1803 BratovGom|                 brezumni njegovi glavi pa je rojila še vedno slovenska
1804 BratovGom|                 Nikdar se ni domislil, da je njena izredna krasota že
1805 BratovGom|            krasota že davno zvenela in da je grozno smešno za vsakega
1806 BratovGom|           imenitni rod in bogastvo, da ga je povzdignil turški cesar
1807 BratovGom|                 za vodnika vojski, katero je poslal na Slovensko. Dosti
1808 BratovGom|               nego ta nezaslužena čast ga je mikala nada, da se mu izpolni
1809 BratovGom|                   Kolpi in Savi. Abdul pa je dejal: "To bi bila sramota,
1810 BratovGom|                    Pustivši svoje vojake, je jahal po bliskovo čez ravno
1811 BratovGom|                 polje proti Raki.  Blagne je delal s sinovi in družino
1812 BratovGom|               vežo in vpraša osorno: "Kje je Blagneška?" ~Ona veli: "
1813 BratovGom|                  in nagrbančile. Porodila je možu več hčerá in tri krepke
1814 BratovGom|              srdito: "Kaj taka nagrada me je čakala za mojo dolgo ljubezen
1815 BratovGom|                  preplašeni konj pa se mu je vrtil, kakor bi plesal,
1816 BratovGom|                 kakor bi plesal, naposled je našel vežna vrata in planil
1817 BratovGom|             Turški poveljnik uvidi, da se je nemogoče vojskovati s toliko
1818 BratovGom|                 ozira proti Savi. Spotoma je strašno z zobmi škripal
1819 BratovGom|               tako junaško in uspešno, da je prešel ves mesec, preden
1820 BratovGom|         Kostanjevice. Blizu tega mesta se je vnela kratka, ali trda bitev,
1821 BratovGom|                  ali trda bitev, v kateri je pocepalo več stotin sovražnikov. ~
1822 BratovGom|               črne, rodovitne prsti. Tako je postal precej velik, okrogel
1823 BratovGom|              vrtnega drevja. Ta brežuljek je dobil ime "Bratovska gomila"
1824 BratovGom|                Njih požrtvovalna hrabrost je prinesla obilno korist vsi
1825 BratovGom|                 vsi Sloveniji. Zadrževala je sovražnike več dragocenih
1826 BratovGom|                  dolini. Slovenski vojski je zapovedoval grof Humpenhorst,
1827 BratovGom|          zapovedoval grof Humpenhorst, ki je živel zvečine v svojem visokem
1828 BratovGom|               toliko iz dolgov, v katerih je tičal do grla. Njemu se
1829 BratovGom|                    nečedne burke. ~Abdulu je jela vojna presedati in
1830 BratovGom|                  brez sijajnih uspehov se je boril že z malim krdelom,
1831 BratovGom|                Blagnetovi sinovi. Zdaj pa je stala pred njim in mu zapirala
1832 BratovGom|                   znatna vojska, v kateri je bilo več tisoč orožja vajenih
1833 BratovGom|                 izkušenih brambovcev. Ker je bil uverjen, da jih s silo
1834 BratovGom|                   ne premaga, nakanil jih je ugonobiti z denarjem in
1835 BratovGom|            denarjem in izdajstvom. Poslal je Humpenhorstu svojega pribočnika,
1836 BratovGom|                   velikaši tiste dobe, se je polakomnil turških novcev
1837 BratovGom|               tudi Humpenhorst. Poslancem je dal besedo in roko, da stori
1838 BratovGom|              nezvesto družinče. Dejal jih je v tri kotle in zaril v "
1839 BratovGom|                 Prejemši turški denar, se je naredil Humpenhorst bolnega
1840 BratovGom|                   zakrakovskega broda, pa je naznanil pismeno, da Slovencem
1841 BratovGom|                   Kakor vsem tovarišem se je tudi Blagnetu zdelo jako
1842 BratovGom|             Blagnetu zdelo jako čudno, da je obolel grof tako nanagloma
1843 BratovGom|            namestnika. Še večjo sumnjo mu je zbudil njegov ukaz, po katerem
1844 BratovGom|        domoljubnemu poštenjaku. Zaklel se je, da se nikomur ne umakne
1845 BratovGom|              umakne z broda. Humpenhorsta je smatral za izdajalca. Iste
1846 BratovGom|           brambovce. Grofa so črtili, ker je bila znana vsi deželi njegova
1847 BratovGom|             verjeli in zaupali. Čuvši, da je pobegnil na Tolsti vrh,
1848 BratovGom|                   izgubi. Dobro vedoč, da je prva potreba vsaki vojski
1849 BratovGom|                   do Šentjerneja. Na levi je imela reko, desno krilo
1850 BratovGom|                  srednje Podgorje. Blagne je bil namenjen zaskočiti precej
1851 BratovGom|               zapazili in izvedeli. Abdul je hotel osvojiti najprej zakrakovski
1852 BratovGom|              najprej zakrakovski brod, ki je bil edini na celi Krki.
1853 BratovGom|                    da so brez vodnika, se je nadejal, da jih razbije
1854 BratovGom|                 da bi jih pogostil. Nalil je velikansko kupo vina in
1855 BratovGom|              vržejo v Krko. ~Poveljnik ga je imenoval po pravici bedaka.
1856 BratovGom|            imenoval po pravici bedaka. Da je imel le količkaj pravega
1857 BratovGom|              raški slovenščini, katere se je bil naučil za svoje nekdanje
1858 BratovGom|                   v globoko Krko. Za mizo je sedel še edini Grilmajer.
1859 BratovGom|                 dobrodošlico. Pograbil jo je hlastno z obema rokama in
1860 BratovGom|                odmolil kdo očenaš, čeprav je jemala tri poliče stare
1861 BratovGom|                  poliče stare mere. Ko mu je zdrknil po grlu zadnji požirek,
1862 BratovGom|                   po grlu zadnji požirek, je zahvalil Slovence z dolgim
1863 BratovGom|                   z dolgim govorom, ki se je zdel poslušalcem tako ginljiv
1864 BratovGom|                 Živio, živio!" ~Blagne se je čudil in ga vprašal: "Za
1865 BratovGom|                 Boga milega, kaka nesreča je zagnala tebe med turške
1866 BratovGom|                dimnike. Moja umetnost jim je tako ugajala, da so me sprejeli
1867 BratovGom|                naložil pretežko breme, me je podrlo na poti, da ne vem
1868 BratovGom|                 se v turškem šotoru. Vame je zijalo deset grdogledih
1869 BratovGom|           prestopil sem k turški veri, ki je tako prismojena in pasja,
1870 BratovGom|               silili v boj. Truplu mojemu je prirojeno čudno svojstvo,
1871 BratovGom|                  koristil. Trapasti Abdul je izbrbljal vpričo mene vse
1872 BratovGom|          zadovoljile popolnoma, zlasti pa je bil všeč poveljniku Blagnetu.
1873 BratovGom|                poveljniku Blagnetu. Ko ga je natanko izprašal in izvedel
1874 BratovGom|              izvedel vse, kar trebalo, mu je naložil prijetno dolžnost,
1875 BratovGom|                 grozovito prigodbo, ki se je zvršila na zakrakovskem
1876 BratovGom|             zakrakovskem brodu. Ta novica je predramila in oživila njihov
1877 BratovGom|                  nebeških strel. Naredila je v njem strah, ki se ne da
1878 BratovGom|             svojem rešenju. Vojska se jim je začela razhajati in bežati
1879 BratovGom|                hribe. Najmočnejša četa se je podila čez Kukovo goro.
1880 BratovGom|                 čez Kukovo goro. Gnala jo je divja želja, da bi se maščevala
1881 BratovGom|              grofu Humpenhorstu, katerega je imela za krivca vse svoje
1882 BratovGom|                  mislili skoraj sploh, da je vzel turški denar, pa jih
1883 BratovGom|                  in zgrabili grofa, ki se je zaman klel, da je nedolžen.
1884 BratovGom|                   ki se je zaman klel, da je nedolžen. Privezali so mu
1885 BratovGom|                   kamen na kamnu. ~Blagne je dal hrib očistiti razvalin
1886 BratovGom|                 hrib očistiti razvalin in je sezidal na njem ne veliko,
1887 BratovGom|           preprijazno cerkev sv. Roka. Ko je bila dodelana in posvečena,
1888 BratovGom|                 dodelana in posvečena, se je vršila v nji slavnostna
1889 BratovGom|               narodna veselica, na katero je prišlo mnogo tisoč dolenjskih
1890 BratovGom|                   Grilmajer. Jedel in pil je za deset drugih, zato ni
1891 BratovGom|                  zato ni bilo čudo, da se je domov grede strmoglavil
1892 BratovGom|                pokoja. Dobrih tri sto let je hodil Podgorce strašit.
1893 BratovGom|            Podgorce strašit. O polnoči se je prikazal za Sv. Rokom suh,
1894 BratovGom|        dimnikarsko, z metlo na plečih, in je začel valiti okoli cerkve
1895 BratovGom|             velikanski sod vina. Valil ga je neprestano dve, tri ure.
1896 BratovGom|         neprestano dve, tri ure. Ko pa se je oglasil prvi zvon, sta zdrknila
1897 BratovGom|                  navzdol in iz daljave se je slišalo čez nekaj trenutkov
1898 BratovGom|             umirajočega človeka. Prikazen je zagovoril staroverski duhovnik
1899 BratovGom|                petdesetimi leti. Razsekal je z blagoslovljeno sekiro
1900 BratovGom|             blagoslovljeno sekiro sod, da je izteklo vse vino po tleh.
1901 BratovGom|              Bratovski gomili". ~Usoda ga je namenila tistemu njenemu
1902 BratovGom|                   dobo. Miljutin Hrastnik je resničen domoljub in poštenjak,
1903 BratovGom|                  ki si jo čul od mene. On je imovit mož, ali turški rumenjaki
1904 BratovGom|              zadovoljen. ~S temi besedami je končala miška dolgo pripovedovanje.
1905 BratovGom|                Poklonivši se Hudolinu, mu je želela veselo svatbo in
1906 BratovGom|             prebivališče. Njena povest ga je tako razvnela in oduševila,
1907 BratovGom|                 ni mogel nič zaspati. Šel je z "Bratovske gomile" in
1908 BratovGom|                leti. Po kratkem znanju mi je odkril vse svoje dogodke,
1909 BratovGom|                  Nekoč sem ga pobaral, če je priobčil Hrastniku zanimivo
1910 BratovGom|                miškino pripovedko. ~Dejal je: "Nisem se usodil. Bal sem
1911 BratovGom|                pogodiva brez težave. Zdaj je še premlada. Če pride ponjo
1912 BratovGom|            prijateljem o novem letu. Bilo je kazno, da se bo stvar ugodno
1913 BratovGom|                  za pesnika. Ali zopet se je potrdil modri pregovor: "
1914 BratovGom|              obrača, Bog obrne." Miljutin je umrl še tisto zimo za boleznijo,
1915 BratovGom|               tisto zimo za boleznijo, ki je trajala komaj pol dneva.
1916 BratovGom|                 pol dneva. Hudolina pa se je polastila neozdravna obupnost,
1917 BratovGom|          neozdravna obupnost, poslovil se je z vsako dobro nado in tudi
1918 BratovGom|                Milko za vekomaj. Prisegel je sebi in svojemu stvarniku,
1919 BratovGom|               malo meseci sem izvedel, da je strla smrt tudi njega sredi
1920 GospodVed|                  daljnih spašnikih. Ko se je sporekla nekaj s svojo gospodinjo,
1921 GospodVed|              nekaj s svojo gospodinjo, se je pogodila z njo moja žena
1922 GospodVed|                 vzela za deklo. Izpolnila je pošteno svojo obljubo: povedala
1923 GospodVed|                svojo obljubo: povedala mi je še mnoge zanimive bajke
1924 GospodVed|                   našega naroda. Jera nas je molče poslušala. Ko nam
1925 GospodVed|                   molče poslušala. Ko nam je beseda potekla, se je oglasila
1926 GospodVed|                 nam je beseda potekla, se je oglasila tudi ona. Dejala
1927 GospodVed|                 oglasila tudi ona. Dejala je: "Slovenščina je dandanes
1928 GospodVed|                   Dejala je: "Slovenščina je dandanes vsakdanja hrana.
1929 GospodVed|              pride, povsod se menijo, kdo je narodnjak, kdo nemškutar,
1930 GospodVed|                 najrajši po nemško, ko se je sramoval domačega jezika
1931 GospodVed|                domačega jezika vsak, kdor je imel na sebi gosposko suknjo,
1932 GospodVed|                suknjo, brez razločka, naj je bila plačana ali še na dolgu.
1933 GospodVed|                  moje mladosti. Takrat se je dobro živelo, pa tudi veliko
1934 GospodVed|                veliko zaslužilo. Denar se je trkljal od vseh strani skupaj,
1935 GospodVed|                 in zakaj. Pred letom 1848 je bil krvav trpin samo kmet,
1936 GospodVed|               godila nobena sila. Hiša mu je stala čista, brez krajcarja
1937 GospodVed|               dolga, in na dnu skrinje mu je ležala obsežna, usnjena
1938 GospodVed|            tolarji in peticami. Rokodelec je bil takrat gospod, ne pa
1939 GospodVed|            usmiljenja vreden berač, kakor je zdaj. Sloveči čevljar Rozman
1940 GospodVed|                 Sloveči čevljar Rozman se je kdaj pohvalil: kako bi jaz
1941 GospodVed|                prejemali debelo plačo, da je niso mogli zapraviti. Ne
1942 GospodVed|              srečno dobo trgovci. Denarja je bilo na svetu kakor blata,
1943 GospodVed|               kakor blata, pa ni čudo, da je obogatel vsak, čeprav je
1944 GospodVed|                  je obogatel vsak, čeprav je kupčeval samo z iglami,
1945 GospodVed|                 in trakovi. V Novem mestu je prvakoval med trgovci poštenjak
1946 GospodVed|                magazinih in prodajalnicah je nakopičil blaga, da bi bil
1947 GospodVed|           kranjske dežele, in denarcev si je pripridil več, nego jih
1948 GospodVed|                 bližnjih župnij. Eno hčer je dal Pilpohu, ki je bil vaša
1949 GospodVed|                   hčer je dal Pilpohu, ki je bil vaša gnada, drugo pa
1950 GospodVed|                  obilnosti. Gospod Rozina je bil prvi in dolgo časa edini
1951 GospodVed|             doktor na vsem Dolenjskem. Ko je prišel semkaj, so se čudili
1952 GospodVed|               glavarju ali pa proštu. Kar je rekel on, je bilo kakor
1953 GospodVed|                  proštu. Kar je rekel on, je bilo kakor pribito. V vseh
1954 GospodVed|              kakor pribito. V vseh zborih je imel prvo besedo in poglavitno
1955 GospodVed|               poglavitno veljavo. ~Prišlo je čudovito leto 1848, ki nam
1956 GospodVed|                čudovito leto 1848, ki nam je prineslo brez konca in kraja
1957 GospodVed|                 predrugačiti, ali malokdo je vedel kako. Posebno gospoda
1958 GospodVed|            zapustil bistri razum, spoznal je precej prvi trenutek, kaj
1959 GospodVed|                 precej prvi trenutek, kaj je treba ukreniti in storiti.
1960 GospodVed|                dolenjske krajine. Dokazal je Novomeščanom in drugim svojim
1961 GospodVed|             naklada. S svojimi prijatelji je ustanovil časnik, v katerem
1962 GospodVed|               ustanovil časnik, v katerem je naznanil vsemu svetu, da
1963 GospodVed|                  naznanil vsemu svetu, da je mrtva Slovenija zopet oživela
1964 GospodVed|               tisočletnega groba. Osnoval je tudi slovensko družbo, ki
1965 GospodVed|                sam ni utegnil pisati, ker je bil preobložen s svojimi
1966 GospodVed|                svojimi opravili, dobil pa je zanj moža, ki je bil kakor
1967 GospodVed|                 dobil pa je zanj moža, ki je bil kakor nalašč ustvarjen
1968 GospodVed|          ustvarjen za takov posel. Ime mu je bilo menda France, to prav
1969 GospodVed|                  prav dobro pomnim, da se je pisal za Polaka. Bil je
1970 GospodVed|                   je pisal za Polaka. Bil je glavica, da malo takih.
1971 GospodVed|                    Navzlic ti sposobnosti je imel precej nizko službo
1972 GospodVed|                  cesarskem sodišču. K nam je prišel dostikrat pit. Vselej
1973 GospodVed|                 se ga obveselili, ker nam je povedal marsikatero okroglo
1974 GospodVed|                 Gospoda so mu očitali, da je velik pijanec. Vino je ljubil
1975 GospodVed|                 da je velik pijanec. Vino je ljubil res morebiti bolj,
1976 GospodVed|                   svojega poštenja. Ko ga je pocedil tri ali štiri stare
1977 GospodVed|                   ali štiri stare merice, je izvlekel papir in svinčnik
1978 GospodVed|            izvlekel papir in svinčnik ter je pisal in pisal, dokler je
1979 GospodVed|                 je pisal in pisal, dokler je bilo kaj praznega na papirju.
1980 GospodVed|                  V pol ure, kdaj še prej, je počrčkal cele štiri strani.
1981 GospodVed|              štiri strani. Svinčnik pa mu je tekel, kakor bi plesal;
1982 GospodVed|                 pisar svojega peresa. Kar je napisal pri vinu, je nesel
1983 GospodVed|                  Kar je napisal pri vinu, je nesel potem za svoj časnik
1984 GospodVed|                    Sam Bog ve, kdo mu jih je razodeval. Nekateri so sodili,
1985 GospodVed|                jaz sem večkrat videla, da je prišel kakov deček in mu
1986 GospodVed|                 Če sem ga vprašala, čigav je, mi je pokazal osle in šinil
1987 GospodVed|                 ga vprašala, čigav je, mi je pokazal osle in šinil iz
1988 GospodVed|             Travnovka, jako razumna žena, je trdila, da ima doma čarobno
1989 GospodVed|                   skrivnosti? Svoj časnik je spisoval torej brez težave,
1990 GospodVed|               nikoli pošle, ali dostikrat je tožil, da ne sme niti desetine
1991 GospodVed|                  kar bi trebalo. Gosposka je nanj bistro prežala; zdel
1992 GospodVed|                bistro prežala; zdel se ji je, ne vem zakaj, preglasen
1993 GospodVed|                  malone vse hiše, bral ga je v slast vsak meščan, ki
1994 GospodVed|                   v slast vsak meščan, ki je znal nemški. Gospod Vedež
1995 GospodVed|                 znal nemški. Gospod Vedež je zbujal v njem gorečo ljubezen
1996 GospodVed|                 njegov in doktorja Rozine je obrodil tako dober sad,
1997 GospodVed|                 umetno in ubrano, nego se je pelo leta 1848. Ali verjemite
1998 GospodVed|                   nobenih strank. Meščane je vezalo tako prijateljstvo,
1999 GospodVed|                   smo kakor v raju. Če se je osnoval kakov skupen sprehod
2000 GospodVed|                 rodovina. ~Med to pšenico je rasla seveda tu pa tam tudi