Part

2001 GospodVed|                    ali tako poredkoma, da je ni mogla dosti onesnažiti.
2002 GospodVed|              mesta. Nekoliko te sodrge se je nahajalo vedno tudi v Rudolfovem.
2003 GospodVed|                  Grgič in Kórliček. Grgič je bil silen dolgin in strašno
2004 GospodVed|              nesramen človek. Pretepal se je skoraj vsak dan. Gorje tistemu,
2005 GospodVed|                 Gorje tistemu, kdor se ga je bal. Če se mu je pa nasprotnik
2006 GospodVed|               kdor se ga je bal. Če se mu je pa nasprotnik krepko uprl,
2007 GospodVed|                nasprotnik krepko uprl, ga je kmalu minila srčnost. Dobivši
2008 GospodVed|                   dve, tri gorke pljuske, je pobegnil. V porednosti je
2009 GospodVed|                 je pobegnil. V porednosti je Grgiča Korliček še prekosal.
2010 GospodVed|                   prekosal. Za Ijubico si je izbral, ha, ha, ha -- črno
2011 GospodVed|                  črno ciganko! Kaj rad se je ponašal in bahal s proštovo
2012 GospodVed|                 proštovo milostjo. Kvasil je, da ga povabi k sebi na
2013 GospodVed|                  se vidita. Pravzaprav pa je lazil h gospodu zato, da
2014 GospodVed|               lazil h gospodu zato, da mu je tožaril in ovajal svoje
2015 GospodVed|                 Stoje zadaj med tovariši, je začel Korliček zabavljati: '
2016 GospodVed|                  bojimo.' Samopašna drhal je šla na grič, iz radovednosti
2017 GospodVed|                  besede, v časniku pa jih je potem baje prav pošteno
2018 GospodVed|                  mogel nič vedeti, kdo ga je mlatil, in bati se jim ne
2019 GospodVed|            svečanosti jaz ne poznam, nego je proščenje pri Sv. Roku v
2020 GospodVed|                  na katerem stoji cerkev, je tako nizek, da nikogar ne
2021 GospodVed|              Pravijo, da Gorenjec, dokler je trezen, molči ali pa govori
2022 GospodVed|               zabava in prijetnost, ki si je naš človek le želeti in
2023 GospodVed|                 prosti ljudje. Večkrat se je že zgodilo, da se je zvedlo
2024 GospodVed|                   se je že zgodilo, da se je zvedlo pri Sv. Roku do sto
2025 GospodVed|               denar. O tako obilni pijači je obstal že nekateri čmerikast
2026 GospodVed|                   in krivična. Delavnikov je v letu desetkrat več nego
2027 GospodVed|                  prijateljev. Dobre volje je bolj potreben, pa tudi bolj
2028 GospodVed|                  pesem, ki ne porečem, da je pametna, ali ima v sebi
2029 GospodVed|                doma povedati, čigavo vino je bilo najslajše. ~Leta 1848
2030 GospodVed|                  najslajše. ~Leta 1848 se je vršilo to naše proščenje
2031 GospodVed|                    In po pravici. S kmeta je padel za zmerom težki jarem
2032 GospodVed|                 desetine. Nove svobode se je veselil prav po otročje,
2033 GospodVed|          poškodovanje' (odškodovanje), ki je zaprlo toliko dolenjskim
2034 GospodVed|             zaradi slovenščine, kateri se je priznala veljavnost tudi
2035 GospodVed|               tudi po zakonu. Ves hrib se je napolnil s srečnimi ljudmi.
2036 GospodVed|              Graščak iz bližnjega gradiča je napajal svoje nekdanje podložnike
2037 GospodVed|          Zagledavši čevljarja Rozmana, ki je šel v letu komaj po enkrat
2038 GospodVed|                   enkrat kam iz mesta, mu je podal roko, nalil dve kupici
2039 GospodVed|            bratovščino! Žlahtni Pilpoh se je sprehajal prijazno s krčmarico
2040 GospodVed|              krčmarico Kočijaško. Babnica je bila še mlada, močno pri
2041 GospodVed|          neskončnem in splošnem zamikanju je izginil, kakor vidite, vsak
2042 GospodVed|                   zavrisne od veselja, da je letelo kar skozi ušesa.
2043 GospodVed|               Tršinar, visok korenjak, ki je stanoval več let pri sosedu,
2044 GospodVed|               Kamorkoli so prišli z njim, je zagrmelo v pozdrav: 'Živio,
2045 GospodVed|              krivi preroki, ali strah nas je, da ga danes leto ne bomo
2046 GospodVed|                 Stoje na nasipu pod lipo, je pridigal gospod Vedež dobre
2047 GospodVed|                   iskrenim svojim govorom je ljudi tako ganil in razpalil,
2048 GospodVed|             slovenski domovini. Prav lepo je zahvalil mladeniče, ki so
2049 GospodVed|                   ga nosili, potem pa jim je dejal smehljaje se: 'Današnji
2050 GospodVed|             mojega trenutka, ali na svetu je že tako, da ni nobene sreče
2051 GospodVed|                  ovaditi, mahnivši z roko je pustil fante in se zamešal
2052 GospodVed|                 njihovega ljubljenca. Sum je letel na pet negodnikov,
2053 GospodVed|                  dolgo iskati. Tršinar ju je našel v tesnem jarku, po
2054 GospodVed|                   proti Šmihelu. Korliček je držal v roki culico, v kateri
2055 GospodVed|                   v roki culico, v kateri je bila vreča. Ker se je delala
2056 GospodVed|              kateri je bila vreča. Ker se je delala že noč, nista zapazila,
2057 GospodVed|                noč, nista zapazila, da se je skril v bližnje grmovje
2058 GospodVed|              dijakom ter jim naznani, kaj je izvedel. Nastopila je noč,
2059 GospodVed|                 kaj je izvedel. Nastopila je noč, ki je bila lepa in
2060 GospodVed|             izvedel. Nastopila je noč, ki je bila lepa in svetla. Ljudje
2061 GospodVed|                   že popoldne, o mraku se je prostor okoli cerkve spraznil
2062 GospodVed|             spraznil skoraj povsem. Točil je samo še en krčmar, pri njem
2063 GospodVed|           Korličkovi tovariši. Sem pa tam je stala kaka gruča veseljakov,
2064 GospodVed|           zaljubljene čenče in kvante, in je taval in se zaletaval kak
2065 GospodVed|                 trdo zemljo. Pod cerkvijo je rasla velika, stara lipa,
2066 GospodVed|                davno posekali. Pod njo se je šalil gospod Vedež z godci
2067 GospodVed|              Tršinar zašepeta dijakom, da je treba iti na delo. Šli so
2068 GospodVed|                   zarotnika. Grgič se jim je iztrgal in pobegnil. Korlička
2069 GospodVed|                  in pobegnil. Korlička pa je zmašil Tršinar v vrečo in
2070 GospodVed|                 ga ni dosti težilo. Tekel je z njim po jarku navzdol,
2071 GospodVed|                slab junak kakor Grgič, se je ustrašil sovražnega zaskoka
2072 GospodVed|         sovražnega zaskoka tako silno, da je omedlel, in ni vedel ničesar,
2073 GospodVed|                  kaj delajo z njim. Ko se je predramil, je že bingljal
2074 GospodVed|                 njim. Ko se je predramil, je že bingljal z drevesa. Slišal
2075 GospodVed|                bingljal z drevesa. Slišal je na pol glasen razgovor,
2076 GospodVed|                 mogel ni besede. Po vreči je jela tipati mrzla roka.
2077 GospodVed|                   mrzla roka. Korliček jo je čutil na rami, na glavi
2078 GospodVed|                 in za vratom, potem se mu je zdelo, da se pomiče polagoma
2079 GospodVed|                 hrbtu dol proti nogam. Ko je otipala kraj, katerega je
2080 GospodVed|                 je otipala kraj, katerega je najbrž iskala, je nekdo
2081 GospodVed|                katerega je najbrž iskala, je nekdo zavpil z gromovitim
2082 GospodVed|                 rogljata suha toča. Zaman je javkal in klical na pomoč,
2083 GospodVed|                 in klical na pomoč, zaman je zvijal in meteljal v svojem
2084 GospodVed|                 to na tisto mesto, katero je odločila zanje priroda in
2085 GospodVed|                  Še čez štirinajst dni mu je bil obraz ves lisast in
2086 GospodVed|             natihoma kakor sence; v gozdu je ostal Korliček sam. Bil
2087 GospodVed|                   ostal Korliček sam. Bil je tako stepen, da se nekaj
2088 GospodVed|               niso bile največja beda, ki je prišla ta večer nanj. Komaj
2089 GospodVed|                   take groze. Strašilo ga je neprenehoma vso dolgo noč
2090 GospodVed|                 Človek se mora čuditi, da je ostal živ in zdrav. Najprej
2091 GospodVed|                  živ in zdrav. Najprej se je oglasil nad njim čuk. Tudi
2092 GospodVed|               čuki in sove. Teh ptičev se je bal že od nekdaj, ker je
2093 GospodVed|                  je bal že od nekdaj, ker je vedno slišal, da so hudourniki,
2094 GospodVed|                  drugo veliko nesrečo. Ko je potihnilo skovikanje, se
2095 GospodVed|                  potihnilo skovikanje, se je začula tožna mrtvaška pesem.
2096 GospodVed|                  mrtvaška pesem. Korličku je strah poživil ude. Vzel
2097 GospodVed|                   strah poživil ude. Vzel je iz žepa nožič, da bi razparal
2098 GospodVed|                  Naredivši majhno linico, je nazaj odskočil. Mimo njega
2099 GospodVed|                nazaj odskočil. Mimo njega je šel sprevod. Beli možje
2100 GospodVed|              nesli odprto rakev, v kateri je ležal krvav in razmesarjen
2101 GospodVed|             strahote. Ko zopet odpre oči, je zijal vanj ogromen vol,
2102 GospodVed|                  ogromen vol, iz gobca mu je švigal plamen. Za njim se
2103 GospodVed|                 švigal plamen. Za njim se je prikazal krilat, ognjen
2104 GospodVed|                 dolge, rdeče kače. Zadnja je bila bela in na glavi je
2105 GospodVed|                  je bila bela in na glavi je imela svetlo krono. V nji
2106 GospodVed|                 imela svetlo krono. V nji je bil vdelan žlahten kamen,
2107 GospodVed|               vdelan žlahten kamen, ki se je svetil kakor sonce. Kače
2108 GospodVed|                  da bi ga požrle. In tako je zamenila ena nakaza drugo.
2109 GospodVed|             izginile pošasti, zabučala pa je nevihta, kakršne še ni doživel
2110 GospodVed|                doživel Korliček. Polomila je vse drevje okoli njega in
2111 GospodVed|                  zaletavala v hrib, da se je tresel kakor mrzličen bolnik.
2112 GospodVed|              kakor mrzličen bolnik. Vihar je metal vrečo gor in dol,
2113 GospodVed|               pokale v jetniku. Butilo ga je vsak hip ob zemljo ali pa
2114 GospodVed|                  veje in deblo. Tisto noč je divjala nevihta tudi v Novem
2115 GospodVed|                  Novem mestu. Z naše hiše je vrgla več nego sto kosov
2116 GospodVed|                 in na sprednjem koncu nam je pobila vsa okna. Med viharjem
2117 GospodVed|             pobila vsa okna. Med viharjem je tudi grmelo in treskalo
2118 GospodVed|             skoraj brez presledka. Strela je zapalila dva mestna kozolca.
2119 GospodVed|            kozolca. Zbeganemu Korličku se je dozdevalo, da se je omajal
2120 GospodVed|           Korličku se je dozdevalo, da se je omajal ves svet in začel
2121 GospodVed|                   okoli njega. Najprej mu je priskakal pred oči ljubenski
2122 GospodVed|                   in Gorjanci. Še huje pa je ostrmel in zatrepetal, ko
2123 GospodVed|              ostrmel in zatrepetal, ko se je užgala gora za goro, vas
2124 GospodVed|                    Njegova rojstvena hiša je stala vsa v plamenu, Obup
2125 GospodVed|                  da prereže vrečo. Stopil je na zemljo in se uveril,
2126 GospodVed|                  in se uveril, da to, kar je videla njegova zmešana glava,
2127 GospodVed|          vzhajajočega sonca. Tako trdo se je pokoril lahkomiselni postopač
2128 GospodVed|               svojo hudobno nakano! Domov je prišel bled kakor smrt.
2129 GospodVed|                 kakor smrt. Kazen, katero je pretrpel, je ostala ljudem
2130 GospodVed|                Kazen, katero je pretrpel, je ostala ljudem dolgo časa
2131 GospodVed|                  sramote. Svoji materi se je nalagal, da so ga prijeli
2132 GospodVed|               zavlekli v hosto. Tam pa si je oprostil roke in se jim
2133 GospodVed|                 ga morali pustiti. V temi je zablodil, prenočil v gozdu
2134 GospodVed|             gospoda Vedeža prijatelji, se je uresničilo že čez dobre
2135 GospodVed|                   božiču leta 1848. Dobil je službo, če me spomin ne
2136 GospodVed|           položili na posteljo, na kateri je trdno in zdržema spala do
2137 GospodVed|                  zavrisnili: 'Noč in tema je minila, zopet nam sveti
2138 GospodVed|                  jasen, prijazen dan, čas je, da vstaneš in se veseliš
2139 GospodVed|                prijateljev.' Slovenija se je dvignila in od takrat se
2140 GospodVed|                   oduševljeno pozdravili, je stal Korliček za zgled vsem
2141 NardodnaB|                  BLAGAJNlCA~Po Dolenjskem je hodil pol stoletja plečat,
2142 NardodnaB|           stoletja plečat, dolg berač, ki je bil s svojim tožnim stanom
2143 NardodnaB|               Miha, Veseli Podgorec." Naj je stopil v kmetsko hišo, krčmo
2144 NardodnaB|              radostno: "Dobrodošel!" Miha je kratkočasil mladino in starce
2145 NardodnaB|             južino in večerjo in v krčmah je dobival razen štruce tudi
2146 NardodnaB|                tudi mesa in vina, kolikor je zaželel. Drugi berači morajo
2147 NardodnaB|                  ali oguljen kožuh, da se je z njim ogrnil. On je bil
2148 NardodnaB|                   se je z njim ogrnil. On je bil hvaležen za vsak dar
2149 NardodnaB|                moliti za dobrotnike. Tako je beračil mnogo mnogo let,
2150 NardodnaB|                 ali kupice vina. Žalosten je hramal starček iz Podgorja
2151 NardodnaB|                   ga mesar Ponomár, ki se je prej dostikrat smejal njegovim
2152 NardodnaB|             burkam, ter ga vpraša, kam se je namenil. Berač zdihne: "
2153 NardodnaB|              Mesarju se stori inako. Dasi je bil sam ubog, je pomagal
2154 NardodnaB|              inako. Dasi je bil sam ubog, je pomagal rad vsakemu revežu,
2155 NardodnaB|                   revežu, tudi Miha se mu je v srce smilil. Reče mu: "
2156 NardodnaB|                   snažno izbico, v kateri je bila peč in mehka postelja.
2157 NardodnaB|            gospodinja juhe in mesa, da se je okrepčal. Ostal je pri teh
2158 NardodnaB|                  da se je okrepčal. Ostal je pri teh blagih ljudeh več
2159 NardodnaB|                  pošlje po gospoda, da ga je izpovedal in obhajal, potem
2160 NardodnaB|                Ponomárja in mu veli: "Bog je tako odločil, da bom jaz
2161 NardodnaB|                  bili edini človek, ki me je omiloval v moji nadlogi,
2162 NardodnaB|                    na kako čuden način mi je prišla ta znamenita palica
2163 NardodnaB|             največ v hrvaških gozdih. Tam je padel name hlod in mi pohabil
2164 NardodnaB|           prihranil, sem potrošil, preden je prešlo leto, potem je bilo
2165 NardodnaB|              preden je prešlo leto, potem je bilo treba iti beračit.
2166 NardodnaB|               kakor še nikoli. Tiste čase je hudo stiskalo našo deželo.
2167 NardodnaB|              sitega najedel. Grozovito me je bolela in skrbela ta moja
2168 NardodnaB|                  cerkveni shod. Zbralo se je po stari navadi vse polno
2169 NardodnaB|               ostale prazne in tihe. Kdor je imel še kaj denarcev, jih
2170 NardodnaB|                 imel še kaj denarcev, jih je varoval, da si kupi v mestu
2171 NardodnaB|                 komisa in ovsenjaka, vino je hodilo kmetom malo na misel.
2172 NardodnaB|               Dolga in težavna gorska pot je mene tako upehala, da sem
2173 NardodnaB|                hišo merico vina. ~Ta koča je stala na strmem bregu. Pod
2174 NardodnaB|             zagledam častitega starca, ki je sedel na kamnu in molil
2175 NardodnaB|                  brojanice. Bela brada mu je visela do pasa, v obraz
2176 NardodnaB|                 menil, strašna lakota, ki je pomorila takrat pod Gorjanci
2177 NardodnaB|                  prva kolera. Zdelo se mi je, da se mož milo ozira gor
2178 NardodnaB|                gor proti meni. Zapekla me je vest. Mislil sem si: Jaz
2179 NardodnaB|                 nisem vedel, kako in kdaj je minil dan. Vprašal sem ga,
2180 NardodnaB|                  dan. Vprašal sem ga, kdo je in od kod. Odgovoril mi
2181 NardodnaB|                   in od kod. Odgovoril mi je: 'Meni je ime Vekomir. Porodil
2182 NardodnaB|                    Odgovoril mi je: 'Meni je ime Vekomir. Porodil sem
2183 NardodnaB|                   življenje. V nagrado me je namestil višji naš gospodar
2184 NardodnaB|                  groba.' -- Vekomir pa me je pobaral, če ne preklinjam
2185 NardodnaB|                svoje nesreče. Beraštvo mi je naložila božja volja, katero
2186 NardodnaB|           naložila božja volja, katero mi je častiti in slaviti. Jaz
2187 NardodnaB|                   hočem pomagati.' ~Ko se je storila noč, vstane blagi
2188 NardodnaB|                  precej odprla, ko se jih je dotaknil z brojanicami.
2189 NardodnaB|               razsvetljen hram, v katerem je stala pogrnjena miza in
2190 NardodnaB|                     Ko sem popil vino, ki je bilo pravi vivodinski pridelek,
2191 NardodnaB|                   vivodinski pridelek, mi je začel razkazovati starec
2192 NardodnaB|            nahajam v nebesih. Iz hrama se je prišlo po gladkem, marmornatem
2193 NardodnaB|                  ena za drugo. Vsaka njih je bila mnogo mnogo večja in
2194 NardodnaB|                tako živo in svetlo, da se je razločila v dvoranah najmanjša
2195 NardodnaB|           poslušaj, za kakove potrebe nam je bila podarjena in namenjena.
2196 NardodnaB|                   Razdal jim bom vse, kar je v nji nakopičenega. Na tak
2197 NardodnaB|                 bodo zdaj več vedeli, kaj je revščina, skrb in nadloga.
2198 NardodnaB|            kraljestva tega sveta.' ~Ko mi je Vekomir nehal razkladati
2199 NardodnaB|             zgodbe pozne naše bodočnosti, je uprl resno svoje oči vame
2200 NardodnaB|                  tajnih dragocenosti. Kar je popadalo z vrha kadi demantov
2201 NardodnaB|                   greha in dati, komur me je volja. Nocoj bom obdaril
2202 NardodnaB|                   debelo, votlo palico ki je slonela ob stebru, in naspe
2203 NardodnaB|         povečerjaj in lezi v posteljo, ki je pripravljena za tujce. Drugo
2204 NardodnaB|                  poučiti, kako in kdaj mu je rabiti zaklad, ki je v nji.
2205 NardodnaB|                   mu je rabiti zaklad, ki je v nji. Zabičaj mu, naj ga
2206 NardodnaB|               videla.' ~Po teh besedah mi je segel Vekomir v roko in
2207 NardodnaB|                   Ko sem stopil na plano, je pokrivala vso okolico gosta,
2208 NardodnaB|                črna tema, v srcu mojem pa je zasvetil jasen dan, ki me
2209 NardodnaB|                 zasvetil jasen dan, ki me je ogreval celih štirideset
2210 NardodnaB|            štirideset let. Pomračil se mi je šele v ti moji prvi bolezni,
2211 NardodnaB|                  ti moji prvi bolezni, ki je obenem tudi poslednja. Vekomirov
2212 NardodnaB|               poslednja. Vekomirov duh me je oprostil kakor bi trenil
2213 NardodnaB|                    Moj beraški stan se mi je zdel tako prijeten in udoben,
2214 NardodnaB|                   Veseli Miha'. Čakala me je izvrstna hrana in pijača,
2215 NardodnaB|            globoke starosti. Spominjaj se je vedno tudi ti, prijatelj
2216 NardodnaB|                    Svojo dolgo pripovedko je dovršil berač Miha s hripavim
2217 NardodnaB|                 so mu brzo upadale. Začel je umirati in čez pol ure se
2218 NardodnaB|              umirati in čez pol ure se mu je ločila blaga duša od telesa.
2219 NardodnaB|                duša od telesa. Ponomár mu je dal zvoniti z vsemi štirimi
2220 NardodnaB|                očeta. V mesarjevi hiši se je udomačil blagoslov božji,
2221 NardodnaB|           prestopil Mihovo oporoko. Ostal je mesar in prost kmet z vso
2222 NardodnaB|                 vso svojo rodbino. Ker mu je blagodatna palica odvračala
2223 NardodnaB|                 vsako kvaro in izgubo, mu je rastel dobiček in se mu
2224 NardodnaB|                   ugibljejo, od kod se mu je nabralo toliko denarjev,
2225 NardodnaB|                  pravi cesarski, in to mu je potrdila tudi gosposka,
2226 NardodnaB|             potrdila tudi gosposka, ko ga je bil ovadil zaviden sosed
2227 DokPrezir|              DOKTOR PREŽIR~Dekla Jera nam je pripovedovala kaj rada o
2228 DokPrezir|                rada o strahovih, v katere je verjela čvrsto kakor v Boga
2229 DokPrezir|                   Kamovi hiši Pred mostom je stanoval pred veliko leti
2230 DokPrezir|                   bogat gospod. Prvakoval je ne le med uradniki, ampak
2231 DokPrezir|              storiti in zgoditi. Vedel se je tako oblastno, da so mu
2232 DokPrezir|                  Novomeški Napoleon! Dasi je bil oduren in trd, so ga
2233 DokPrezir|                  nekoliko mesecev, preden je bil premaknjen od nas nekam
2234 DokPrezir|          jezičnice že precej od konca, ko je prišla Pred most. Ker ji
2235 DokPrezir|                  mladost. Pred zakonom se je poznala, veste, s tistim
2236 DokPrezir|                   doktorjem Prežirjem, ki je zložil toliko pesmi, katere
2237 DokPrezir|             opisovali prav natanko, kakov je bil, kake navade je imel
2238 DokPrezir|                 kakov je bil, kake navade je imel in kaj je doživel in
2239 DokPrezir|                kake navade je imel in kaj je doživel in pretrpel. Vsi
2240 DokPrezir|                   v našem narodu. Kdor ga je videl in čul prvikrat, ni
2241 DokPrezir|                tekla lahko in gladko. Mož je nekoliko mécal in pripovedoval
2242 DokPrezir|                   sam svojim šalam. Ko pa je odjecljal prvih pet ali
2243 DokPrezir|                 pet ali šest besed, se mu je razvezal jezik in zdrknila
2244 DokPrezir|                razvezal jezik in zdrknila je z njega dostikrat tako slana,
2245 DokPrezir|                   slišati otroci. Brat ga je dobrovoljno kdaj pokaral: "
2246 DokPrezir|             pameti." To prijazno očitanje je pomenilo, da je zaničeval
2247 DokPrezir|                  očitanje je pomenilo, da je zaničeval Prežir tiste podle
2248 DokPrezir|              praznoglavci pamet. Zahteval je od vsakega človeka resnico
2249 DokPrezir|                   in pravico in spoštoval je samo tistega, kdor se je
2250 DokPrezir|                  je samo tistega, kdor se je odlikoval s čednostmi in
2251 DokPrezir|                    Malopridneža in bedaka je črtil in preziral, čeprav
2252 DokPrezir|                 črtil in preziral, čeprav je bil najmogočnejši velikaš
2253 DokPrezir|                   prosil milosti. Gospodi je dokazal, da razume več nego
2254 DokPrezir|                 več nego vsi drugi, pa si je mislil: Zdaj veste, kdo
2255 DokPrezir|                  službo; če nisem, mar mi je! Živel bom tudi brez vas.
2256 DokPrezir|                   med uradnike. Prežir si je moral iskati drugje kruha.
2257 DokPrezir|                   Meni se prav zdi, da ga je imel v pisarnici neki drug
2258 DokPrezir|                   neki drug doktor, ki mu je bil prijatelj. Delal je
2259 DokPrezir|                   je bil prijatelj. Delal je zanj pravdarska pisma ali
2260 DokPrezir|                   ni bil preobilen. Hodil je rad v gledališče in na druge
2261 DokPrezir|               veselice; že zaradi njih se je moral oblačiti kar se da
2262 DokPrezir|                 pa niso zastonj. Vedlo ga je kdaj trdo za denar. Svoje
2263 DokPrezir|                   za denar. Svoje dohodke je potrošil tem laglje, ker
2264 DokPrezir|                  potrošil tem laglje, ker je biI jako usmiljenega srca
2265 DokPrezir|                 njega brez daru. Najrajši je pomagal poštenim siromakom,
2266 DokPrezir|                  sramovali prositi: takim je stisnil v dlan kar celo
2267 DokPrezir|                   goldinar. Sestra, ki mu je nekaj časa gospodinjila,
2268 DokPrezir|                  nekaj časa gospodinjila, je zagodrnjala nejevoljno nad
2269 DokPrezir|                  nad nekim beračem, ki se je bil navadil, da je prišel
2270 DokPrezir|                  ki se je bil navadil, da je prišel vsak dan po miloščino.
2271 DokPrezir|                   miloščino. Prežir pa jo je zavrnil: "Kaj se jeziš,
2272 DokPrezir|                  Na začetku šolskega leta je videl učenca, ki se je milo
2273 DokPrezir|               leta je videl učenca, ki se je milo jokal, ker mu uboga
2274 DokPrezir|                 ni mogla kupiti bukev. Ko je izvedel, zakaj plače, ga
2275 DokPrezir|                  izvedel, zakaj plače, ga je prijel za roko in šel z
2276 DokPrezir|                 jabolka. Dijak višje šole je potožil tovarišu, da bo
2277 DokPrezir|               podpore pa nima. Prežir, ki je slišal te besede, ga potrka
2278 DokPrezir|            nameček tudi v denarjih." Tako je pomogel pridnemu mladeniču,
2279 DokPrezir|            pomogel pridnemu mladeniču, ki je postal pozneje sloveč duhovnik
2280 DokPrezir|              pisma. Mnogim ubogim dečakom je dobil kosilo v samostanu.
2281 DokPrezir|                 samostanu. V Ljubljani se je bil pobratil z imenitnim
2282 DokPrezir|             odprle po sv. Mihelu šole, se je vselej oglasil pri njem.
2283 DokPrezir|                   oglasil pri njem. Benút je že vedel, po kaj je prišel,
2284 DokPrezir|                 Benút je že vedel, po kaj je prišel, pa se je zasmejal
2285 DokPrezir|                   po kaj je prišel, pa se je zasmejal in ga vprašal: "
2286 DokPrezir|                 Že bolj odrasle dijake pa je priporočal svojim bogatim
2287 DokPrezir|                Muhabirt itd. Ni dolgo kar je umrl pisač, ki so mu dejali
2288 DokPrezir|                 doktor Figa, zato, ker se je rad zabaval z otroki in
2289 DokPrezir|              stanu. Tudi doktor Prežir si je našel v Ljubljani lepo in
2290 DokPrezir|               bogato deklico, s katero se je želel poročiti. Ali njemu
2291 DokPrezir|           pozemeljska sreča. Zaveroval se je v to gospodično tako globoko,
2292 DokPrezir|               gospodično tako globoko, da je ni mogel pozabiti ne na
2293 DokPrezir|                pozabiti ne na tem in, kar je gotovo še dokaj bolj čudno,
2294 DokPrezir|                   onem svetu. Pod okno ji je hodil baje v jasnih nočeh,
2295 DokPrezir|                   baje v jasnih nočeh, ko je svetil mesec, prepevat:
2296 DokPrezir|                kladvo bije . . . To pesem je bil zložil nalašč zanjo.
2297 DokPrezir|                   drugih. Gospod Groga mi je posodil precej debele bukve,
2298 DokPrezir|                   lepa pridiga, največ pa je bilo posvetnih, takih, kakršne
2299 DokPrezir|                   in stanovitno, kakor jo je ta imenitni slovenski doktor. ~
2300 DokPrezir|            ničesar slišali, kakovega srca je bila proti njemu ona. Jaz
2301 DokPrezir|                dobro in brezskrbno, kakor je bila vajena v domači hiši.
2302 DokPrezir|                   Ali revnega človeka, če je prav doktor, bi se branilo
2303 DokPrezir|                   deželski. Ponudil se ji je velikaš, vaša gnada, ki
2304 DokPrezir|                   velikaš, vaša gnada, ki je dobil od cesarja prelepo
2305 DokPrezir|                 ga!" in pokorna hčerka ju je poslušala in se z velikašem
2306 DokPrezir|              pozakonila. Njena nezvestoba je Prežirja tako potrla in
2307 DokPrezir|                 se mu pristudila. Kdaj se je zaril v papirje in brskal
2308 DokPrezir|                  pijače. Večkrat pa se mu je delo uprlo, da po štirinajst
2309 DokPrezir|                 prijel nič za pero. Taval je zamišljen sem ter tja, kakor
2310 DokPrezir|              kakor bi bil mesečen, ali pa je dirjal po cesti, kakor bi
2311 DokPrezir|              kakor bi ga kdo podil. Živel je brez pravega redu in pravila.
2312 DokPrezir|               redu in pravila. Zanemarjal je opravke, pa tudi samega
2313 DokPrezir|             klobuku. Tolažbe in zabave si je iskal v druščini, ki ni
2314 DokPrezir|              najrajši pa v vinu. V krčmah je prebil po ves večer, kdaj
2315 DokPrezir|              silnega pijanca. Ta govorica je bila prehuda in nesramna.
2316 DokPrezir|               prehuda in nesramna. Prežir je sedel mirno pri svoji merici:
2317 DokPrezir|           pijanstvo, gospod Ravnik pa jih je ustavil in pošteno branil
2318 DokPrezir|                   slavnega pesnika. Dejal je: "Za pet ran božjih, ne
2319 DokPrezir|                zlobni farizeji! Prežir ga je rad pil, kakor ga pijemo
2320 DokPrezir|                stanov in narodov. Pač res je, da objedajo sršeni samo
2321 DokPrezir|                   ker so ničle, Prežir pa je ostal še po smrti imeniten
2322 DokPrezir|                   dalje. Doktor Prežir pa je bil brez rodovine, samec.
2323 DokPrezir|                   ne bila morila srce, ga je gnala v krčmo že puščoba.
2324 DokPrezir|                gospodje so pravili, da ga je bila tožnost enoč tako prevzela
2325 DokPrezir|               ukreplje. V ti zmotnjavi se je hotel sam končati. Že se
2326 DokPrezir|                  hotel sam končati. Že se je bil zadrgnil, ali prihiteli
2327 DokPrezir|                  oteli. Usmiljeni Bog, ki je poznal njegovo plemenito
2328 DokPrezir|                 velike starosti, ko se ga je prijela huda bolezen, ki
2329 DokPrezir|          ozdraviti. Na smrtni postelji se je resnično pokesal vseh svojih
2330 DokPrezir|                 svojih grehov in napak in je umrl spokorjen, okrepčan
2331 DokPrezir|               cerkve. ~Tisti prvak, ki se je oženil s Prežirjevo milico,
2332 DokPrezir|               oženil s Prežirjevo milico, je služil najprej v Ljubljani
2333 DokPrezir|          Ljubljani ali kje, kasneje pa ga je poslalo poglavarstvo v Rudolfovo.
2334 DokPrezir|                   pripravnega stanovanja, je šel v šmihelsko župnijo
2335 DokPrezir|               hitro izvedeli, kako znanje je imela njegova gospa na Gorenjskem.
2336 DokPrezir|                  dekle in pestunje. Gospa je živela s svojim možem v
2337 DokPrezir|              slogi, vsaj na videz. Bog ji je bil podaril tudi nekoliko
2338 DokPrezir|                  ne more biti srečna, ker je bila zmerom tako bleda in
2339 DokPrezir|            zapuščeni ljubček. Za hišno si je vzela neko suho Marijo,
2340 DokPrezir|               sitno babnico. Razen nje ji je stregla moja znanka Neža,
2341 DokPrezir|              stregla moja znanka Neža, ki je služila prej obenem z mano
2342 DokPrezir|                   mogla nič zamolčati, jo je vprašala enoč kar naravnost,
2343 DokPrezir|           vprašala enoč kar naravnost, če je bila res že zaročena s tistim
2344 DokPrezir|              tistim slavnim doktorjem, ki je znal delati take mile pesmi.
2345 DokPrezir|                stare čenče! Doktor Prežir je bil tak tiček, kakor so
2346 DokPrezir|               tiček, kakor so vsi. Kvasil je o ljubezni vsaki, da se
2347 DokPrezir|                   o ljubezni vsaki, da se je pomenkoval z njo le pet
2348 DokPrezir|                   minut. Kakor drugim, se je dobrikal kdaj tudi meni.
2349 DokPrezir|                   kdaj tudi meni. Skrb me je bil! Trape, ki so mu verjele,
2350 DokPrezir|                  Trape, ki so mu verjele, je božal baje prav ljubeznivo,
2351 DokPrezir|                  ljubeznivo, ali kadar mu je prišla muha, je pa znal
2352 DokPrezir|                  kadar mu je prišla muha, je pa znal tudi praskati kakor
2353 DokPrezir|               praskati kakor maček. Hodil je v gledališče in na plesišča,
2354 DokPrezir|             gledališče in na plesišča, pa je metal po tleh majhne listke,
2355 DokPrezir|                rok po vsem mestu. Ogrebal je na tak način tudi mene.
2356 DokPrezir|                sem se strašno jezila. ~Ko je to slišal, se je grohotal
2357 DokPrezir|              jezila. ~Ko je to slišal, se je grohotal in hvalil po Ljubljani,
2358 DokPrezir|              hvalil po Ljubljani, kako me je razsrdil. Pa s takim porednežem
2359 DokPrezir|                   se lahko vse, še to, da je sneg bel. Jaz in Neža sva
2360 DokPrezir|                   bili trdno uverjeni, da je mislila še zdaj na doktorja.
2361 DokPrezir|                  zdaj na doktorja. Dokler je bil živ, se ni pripetila
2362 DokPrezir|                    Kmalu po njegovi smrti je šla z gospodom nekam na
2363 DokPrezir|              Domov se jima ni mudilo, ker je svetil mesec. Vrnila sta
2364 DokPrezir|                  pred polnočjo. Hišna, ki je bila obenem kuharica, prinese
2365 DokPrezir|                   žlica iz rok. Tresla se je kakor šiba. Ko je vprašal
2366 DokPrezir|               Tresla se je kakor šiba. Ko je vprašal gospod, kaj ji je,
2367 DokPrezir|                 je vprašal gospod, kaj ji je, zaječi: "Oh, prišlo mi
2368 DokPrezir|                    zaječi: "Oh, prišlo mi je tako slabo, da komaj diham."
2369 DokPrezir|                   ni mogla iti. ~Vreme se je še tisto noč spremenilo;
2370 DokPrezir|                  noč spremenilo; deževalo je mnogo dni skoraj neprenehoma;
2371 DokPrezir|                   ni nič videlo. Gospa si je opomogla in se zopet razvedrila,
2372 DokPrezir|                   ali na njeno nesrečo se je razvedrilo kmalu tudi nebo.
2373 DokPrezir|         razvedrilo kmalu tudi nebo. Zopet je sijal svetli mesec. Vreme
2374 DokPrezir|                 sijal svetli mesec. Vreme je bilo tako toplo, mirno in
2375 DokPrezir|              gospodu v naročaj. Drugi dan je vstala zdrava, ali ob pozni
2376 DokPrezir|                   ob pozni enajsti uri se je ponovila pesem in z njo
2377 DokPrezir|                 do prvega krajca in kadar je bilo oblačno, ni čutila
2378 DokPrezir|            slišalo nobeno petje. Ko pa se je začela luna polniti, se
2379 DokPrezir|                   začela luna polniti, se je oglasil vsak večer neznani
2380 DokPrezir|              neznani pevec in uboga gospa je trepetala in omedlevala.
2381 DokPrezir|                 in omedlevala. Večkrat jo je lomil in zvijal tak strašanski
2382 DokPrezir|                 tak strašanski krč, da jo je hotelo zadušiti. Precej,
2383 DokPrezir|               hotelo zadušiti. Precej, ko je ponehalo petje, ji je prešla
2384 DokPrezir|                  ko je ponehalo petje, ji je prešla tudi bolezen. ~To
2385 DokPrezir|                bilo zmerom enako; kdaj se je čulo več glasov, največkrat
2386 DokPrezir|                  samo eden. Še bolj čudno je bilo to, da se ni glasilo
2387 DokPrezir|                Krke. Najbolj pogostoma pa je dohajalo vendar s Šanc,
2388 DokPrezir|               nekoliko viseče tratine, ki je na bregu za kapiteljskim
2389 DokPrezir|                kapiteljskim vrtom. Gospod je mislil, da mu ženo hodijo
2390 DokPrezir|             vrišče in nagajajo. Tožil jih je ravnatelju, ali brez uspeha,
2391 DokPrezir|                moglo nič dokazati. Gospod je bil velik prijatelj s kanonikom
2392 DokPrezir|                  Jelovškom. Nagovarjal ga je, da bi šel dijake svarit
2393 DokPrezir|                 mirovali ponoči. Jelovšek je prišvepal -- imel je takrat
2394 DokPrezir|             Jelovšek je prišvepal -- imel je takrat bolne noge -- res
2395 DokPrezir|            zmerjati in strašiti, nego jih je prosil prav lepo, naj bi
2396 DokPrezir|                 gospa v Kamovi hiši. Reva je tako občutljiva, da bi ji
2397 DokPrezir|                  ves glas zasmejali. Eden je baje celo dejal: "O saj
2398 DokPrezir|             preseda pesem; naj ji le, saj je presedala tudi Prežirju
2399 DokPrezir|                pomogla nič. Kakor prej se je razlegalo ob mesečini ponočno
2400 DokPrezir|             Mogoče! Ali jaz bi dejala, da je glavni vzrok morda nekaj
2401 DokPrezir|            pobegnil. Tudi stanovanje naše je preveč odljudno. Posebno
2402 DokPrezir|                prav težko v ti samoti, ki je bolj podobna puščavi nego
2403 DokPrezir|                 zdelo dosti verjetno. Njo je obhajala že dolgo huda slutnja,
2404 DokPrezir|                 dolgo huda slutnja, ki se je tudi potrdila. Neko soboto
2405 DokPrezir|                tudi potrdila. Neko soboto je šla prav pozno s kablom
2406 DokPrezir|               pozno s kablom po vode. Noč je bila jasna in svetla. Iz
2407 DokPrezir|               jasna in svetla. Iz Krke se je vzdigovala sem in tja megla.
2408 DokPrezir|            velikega moža. Mahaje z rokami je letela prikazen z meglo
2409 DokPrezir|                  sto goldinarjev. Zdaj se je na svoje oči uverila, da
2410 DokPrezir|                svet. Nežini pripovedki se je smejala in velela, da se
2411 DokPrezir|                velela, da se ji blede, da je imela prazno podobo megle
2412 DokPrezir|              svojo prijateljico. Kar vem, je govorila zmerom prav pametno
2413 DokPrezir|                laži. Resnico njenih besed je dokazoval tudi gospenji
2414 DokPrezir|               tudi gospenji prstan. ~Neža je imela sestrično Franico,
2415 DokPrezir|               imela sestrično Franico, ki je poznala mladega kovača.
2416 DokPrezir|               poznala mladega kovača. Ker je želela, da bi bila nje ljubezen
2417 DokPrezir|             ljubezen trdna in brez greha, je šla s fantom v cerkev. Stopivši
2418 DokPrezir|            prstana zamenila. Ali ta kovač je bil jako lahak človek. Še
2419 DokPrezir|              lahak človek. Še tisti teden je napajal v mestni krčmi neko
2420 DokPrezir|                neko drugo punčaro. Zvečer je zapazil, da mu je Franičin
2421 DokPrezir|                  Zvečer je zapazil, da mu je Franičin prstan počil. Nesel
2422 DokPrezir|           Franičin prstan počil. Nesel ga je k zlatarju, da mu ga je
2423 DokPrezir|                   je k zlatarju, da mu ga je zvaril. O sv. Vidu se je
2424 DokPrezir|                  je zvaril. O sv. Vidu se je napotil k maši na Ljubno.
2425 DokPrezir|             napotil k maši na Ljubno. Tam je kupoval vino in se lagal
2426 DokPrezir|            zazvenči: tink! Ko pogleda, mu je bil prstan zopet počen.
2427 DokPrezir|                prstan zopet počen. Dal ga je vdrugič zlatarju. Čez nekaj
2428 DokPrezir|               zlatarju. Čez nekaj mesecev je ubila porednega kovača na
2429 DokPrezir|                 rane, tudi obleka na njem je ostala cela. Prstan pa mu
2430 DokPrezir|                 ostala cela. Prstan pa mu je strela raznesla na drobne
2431 DokPrezir|                  v očitno znamenje, da ga je zadela strašna kazen božja
2432 DokPrezir|                    Tudi ljubljanska gospa je imela počen prstan, ki se
2433 DokPrezir|            nikakor ni dal popraviti. Sama je povedala družini, da ga
2434 DokPrezir|                   povedala družini, da ga je poslala že trikrat k zlatarju,
2435 DokPrezir|                 zlatarju, ali v dveh dneh je odjenjal vselej ravno tam,
2436 DokPrezir|                 vselej ravno tam, kjer se je bil pretrl prvikrat. Naročila
2437 DokPrezir|                 pretrl prvikrat. Naročila je tudi Neži, da je šla z njim
2438 DokPrezir|                 Naročila je tudi Neži, da je šla z njim k zlatarju. Ta
2439 DokPrezir|                  bila rada vedela, kakšen je, in odpre spotoma škatlico.
2440 DokPrezir|                    mrtvaški duh! Obšla jo je taka groza, da se je zgrudila.
2441 DokPrezir|                   jo je taka groza, da se je zgrudila. Ko pove to prigodbo
2442 DokPrezir|                pove to prigodbo hišni, jo je začela psovati. Prismoda,
2443 DokPrezir|                  še druge grde priimke ji je dajala. Po nje misli je
2444 DokPrezir|                   je dajala. Po nje misli je dišala po prhnelem stara
2445 DokPrezir|            prhnelem stara volna, v katero je bil zavit prstan. Ali ta
2446 DokPrezir|               zavit prstan. Ali ta Marija je rada obrnila vsako reč tako,
2447 DokPrezir|                   se vedno okoli gospode, je zapravila vso vero. Trdila
2448 DokPrezir|                zapravila vso vero. Trdila je celo vpričo otrok, da je
2449 DokPrezir|                  je celo vpričo otrok, da je našla v bukvah, da sv. Jurij
2450 DokPrezir|                   nikdar živel. Rogala se je Blaževemu blagoslovu in
2451 DokPrezir|                   o svetinjah sv. Feliksa je blebetala, da so toliko
2452 DokPrezir|                   kaka mačka. ~Prstana se je držalo tudi to čudno svojstvo,
2453 DokPrezir|                tudi to čudno svojstvo, da je prišel sam nazaj, če ga
2454 DokPrezir|                   prišel sam nazaj, če ga je gospa izgubila. Enoč ga
2455 DokPrezir|                   gospa izgubila. Enoč ga je bila nataknila, preden je
2456 DokPrezir|                 je bila nataknila, preden je sedla v čoln. Vozila se
2457 DokPrezir|                   sedla v čoln. Vozila se je gor in dol z znanci vred
2458 DokPrezir|             prstana nima več. Moral se ji je zmuzniti in zdrkniti v vodo.
2459 DokPrezir|                   rokama, kajti zagledala je izgubljeni prstan na oknu.
2460 DokPrezir|                 nič skrivnosten. Bleknila je: "Gospa je mislila natakniti
2461 DokPrezir|          skrivnosten. Bleknila je: "Gospa je mislila natakniti prstan,
2462 DokPrezir|              mislila natakniti prstan, pa je v naglici to pozabila in
2463 DokPrezir|                  človek mi bo potrdil, da je gospa gotovo bolje vedela
2464 DokPrezir|               nego nje jezična hišna, kaj je vzela s sabo, ko se je šla
2465 DokPrezir|                kaj je vzela s sabo, ko se je šla na Krko vozit. Kadar
2466 DokPrezir|            razjedala nežno truplo. Hodila je pripognjeno in ni je bilo
2467 DokPrezir|               Hodila je pripognjeno in ni je bilo drugega nego sama kost
2468 DokPrezir|                sama kost in koža. Slutila je, da ji življenje poteka.
2469 DokPrezir|             življenje poteka. Neko noč se je čulo silno razbijanje z
2470 DokPrezir|                   in odplava dalje. Gospa je dejala: "Krsta me opominja,
2471 DokPrezir|           pripravim za daljno pot." Ribič je pozneje pripovedoval, da
2472 DokPrezir|                  pozneje pripovedoval, da je videl tisto jutro na otoku
2473 DokPrezir|                 otoku gosposkega moža, ki je tesal črno skrinjo, ali
2474 DokPrezir|               tesal črno skrinjo, ali kaj je bilo, in jo vrgel, ko je
2475 DokPrezir|                  je bilo, in jo vrgel, ko je bila dodelana, v vodo. Neža
2476 DokPrezir|               bila dodelana, v vodo. Neža je precej velela: "Ta tesar
2477 DokPrezir|                  precej velela: "Ta tesar je bil doktor Prežir", in meni
2478 DokPrezir|               Prežir", in meni se zdi, da je pogodila. Gospa se je še
2479 DokPrezir|                  da je pogodila. Gospa se je še nekaj dni silila in hodila,
2480 DokPrezir|                 več okrevala. Od konca se je spominjala rada raznih posvetnih
2481 DokPrezir|                  dolske župnije, kamor se je vozila za veselje v topla
2482 DokPrezir|                    Zadnjih štirinajst dni je mislila samo na svoje otroke
2483 DokPrezir|                  in na svojo dušo. Molila je slednjo uro in tako zbrano
2484 DokPrezir|                  kakor bi se zamikala. Če je prišel v njeno spalnico
2485 DokPrezir|                njeno spalnico kak človek, je ni nič motil, ker ga ni
2486 DokPrezir|                 ga ni niti zapazila. Bogu je vse mogoče, morda je bila
2487 DokPrezir|                 Bogu je vse mogoče, morda je bila res zamaknjena. Kdor
2488 DokPrezir|                   res zamaknjena. Kdor jo je videl pred boleznijo, ne
2489 DokPrezir|               videl pred boleznijo, ne bi je bil zdaj poznal. Okrogli
2490 DokPrezir|               Okrogli nežni obrazek se ji je pomladil in svetil in smehljal
2491 DokPrezir|                  nedolžnemu otroku. Čudno je bilo tudi to, da je pozabila
2492 DokPrezir|                 Čudno je bilo tudi to, da je pozabila na smrtni postelji
2493 DokPrezir|             postelji nemški. Po slovensko je molila, po slovensko se
2494 DokPrezir|              svojimi otroki. Prelivalo se je obilo solz, ko je izročila
2495 DokPrezir|            Prelivalo se je obilo solz, ko je izročila Bogu svojo čisto
2496 DokPrezir|                   niso nikoli imeli in si je nikoli želeli. Truplo so
2497 DokPrezir|              šmihelsko pokopališče, ki se je napolnilo po vsem svojem
2498 DokPrezir|              kmetiškimi pogrebci. Neža se je vstopila prav blizu jame.
2499 DokPrezir|               prav blizu jame. Zraven nje je stal čuden gospod, ki ga
2500 DokPrezir|                 svojem življenju. V rokah je držal debelo popotno palico.