Part

2501 DokPrezir|               povse suhe in brez žil. Oči je imel zatisnjene, kakor bi
2502 DokPrezir|                  nič ganil in zdelo se ji je, da niti ne diha. Spreletel
2503 DokPrezir|                niti ne diha. Spreletel jo je strah, da je odskočila v
2504 DokPrezir|                 Spreletel jo je strah, da je odskočila v stran. Domislila
2505 DokPrezir|           odskočila v stran. Domislila se je zopet doktorja Prežirja.
2506 DokPrezir|                  doktorja Prežirja. Ko se je pozneje ozrla, je bil neznani
2507 DokPrezir|                   Ko se je pozneje ozrla, je bil neznani tujec že nekam
2508 DokPrezir|                   izginil, na njega mestu je klečala pri grobu jokajoča
2509 DokPrezir|              Marija. Jaz nečem trditi, da je šel mrtvi slovenski pesnik
2510 DokPrezir|                 svoji prijateljici, to pa je popolnoma gotovo, da je
2511 DokPrezir|                   je popolnoma gotovo, da je tisti dan, ko so zagrebli
2512 DokPrezir|                   njegova duša. Od takrat je minilo že veliko let, mnogo
2513 DokPrezir|             veliko let, mnogo mnogo potov je svetil polni mesec na jasnem
2514 Zaklad   |                    ZAKLAD~Bajko o zakladu je povedala Kolenčeva Jera
2515 Zaklad   |                  sebenjici Rezi, ki se ji je morala zareči in dati roko,
2516 Zaklad   |                   zareči in dati roko, da je ne bo pravila nikoli meni
2517 Zaklad   |                  meni ali moji ženi. Reza je en dan srečno premagala
2518 Zaklad   |            premagala prirojeno slabost in je molčala. Drugo jutro pa
2519 Zaklad   |                molčala. Drugo jutro pa jo je nadlegoval srbeči jeziček
2520 Zaklad   |               jeziček tako neprenosno, da je morala priti že ob šestih
2521 Zaklad   |                    V novomeško okolico se je priselil pred kakimi osemnajstimi
2522 Zaklad   |                 Gorenjec srednje dobe, ki je služil prej mnogo let za
2523 Zaklad   |                zvali ljudje Hrovata, dasi je bil kranjskega rodu. Živel
2524 Zaklad   |                bil kranjskega rodu. Živel je ta človek nekako po svoje,
2525 Zaklad   |                 in sploh ob grdem vremenu je čepel po cele tedne doma
2526 Zaklad   |                   ganil iz hiše. Kadar se je uvedrilo, pa ga nobena sila
2527 Zaklad   |               Hodil, kolovratil in stikal je take lepe dni po vsem Dolenjskem
2528 Zaklad   |             krepila, zabave in počitka si je iskal v bornih krčmah in
2529 Zaklad   |                 in vinskih hramih. Čeprav je bil po svojem stanu gospod,
2530 Zaklad   |                   svetom. Tem rajši pa se je pomenkoval in dobrovoljil
2531 Zaklad   |                   njih pogovore in pesmi, je imel vedno pred seboj majhno
2532 Zaklad   |              majhno knjižico, v katero si je nekaj zapisoval. Nihče ni
2533 Zaklad   |                  Nihče ni izvedel, kaj si je beležil vanjo in čemu jo
2534 Zaklad   |                 vanjo in čemu jo rabi. Ko je bil poskusil in spoznal
2535 Zaklad   |                vse krčme šest ur naokoli, je ostajal največkrat pri Permanu
2536 Zaklad   |                 mu bili po volji. Sedeval je pri njih po celo popoldne
2537 Zaklad   |                   pobratila. ~Permanu, ki je bil ponosen kmet stare korenine,
2538 Zaklad   |                   kmet stare korenine, se je priljubil Hrovat že zato,
2539 Zaklad   |             priljubil Hrovat že zato, ker je hvalil in povzdigoval poljedelca
2540 Zaklad   |                 pa človek in kristjan. Če je količkaj utegnil, je stopil
2541 Zaklad   |                   Če je količkaj utegnil, je stopil k njegovi mizi, da
2542 Zaklad   |                nekdanjih dobrih časih, ko je bil mernik pšenice po štiri
2543 Zaklad   |                  o preteklosti, prišlo mu je na misel nekaj novega. Dejal
2544 Zaklad   |                 misel nekaj novega. Dejal je dobrovoljno: "Gospod Hrovat!
2545 Zaklad   |               borno pokojnino." Starec se je tako obveselil teh besed,
2546 Zaklad   |                   obveselil teh besed, da je nehote zaukal, kar se mu
2547 Zaklad   |                   trideset let. Hrovat mu je mignil, da sta šla na drugi
2548 Zaklad   |                   nihče ne slišal. Perman je zvedel od Gorenjca vse dolžnosti,
2549 Zaklad   |                  vse dolžnosti, katere mu je izpolniti, da dobi zakopane
2550 Zaklad   |                zakopane denarje. Obljubil je pokorščino in se začel pripravljati
2551 Zaklad   |               skrivnostno delo. ~Prinesel je na pod več otepov ter jih
2552 Zaklad   |                 štucokračo. Trebalo se mu je mnogo vaditi in uriti, da
2553 Zaklad   |                   volji. Za mladih let se je dostikrat zabaval in bahal
2554 Zaklad   |                 hrščale in pokale, ko jih je dvigal in silil kvišku,
2555 Zaklad   |              silil kvišku, izpodletelo mu je gotovo stokrat, preden se
2556 Zaklad   |                 gotovo stokrat, preden se je prevrnil štucokračo. Ali
2557 Zaklad   |                  vajami in stanovitnostjo je naposled premagal vse zapreke
2558 Zaklad   |               slami, so mislili, da se mu je zmešala pamet, in so ga
2559 Zaklad   |                 nič jezil nanje, nego jim je odgovarjal mirno: "Zdaj
2560 Zaklad   |                 se bom smejal pa jaz." Ko je nastopil adventni čas, je
2561 Zaklad   |                 je nastopil adventni čas, je šel Perman vsak dan k trem
2562 Zaklad   |                  kruha in vode. Hrovat mu je bil tudi ukazal, da mora
2563 Zaklad   |                 premagati samega sebe, to je pravično svojo jezo. V Novem
2564 Zaklad   |                 svojo jezo. V Novem mestu je živel takrat peklensko hudoben
2565 Zaklad   |            peklensko hudoben jezičnik, ki je razžalil vsakega človeka
2566 Zaklad   |            priimek Rosin, menda zato, ker je nosil dolge, nečedno razmršene
2567 Zaklad   |                lase. Sede pred svojo hišo je sramotil neprenehoma ljudi,
2568 Zaklad   |                Zaradi te surove navade ga je doletela marsikatera gorka
2569 Zaklad   |            razjarilo in razkačilo. Hrovat je velel Permanu, da mora iti
2570 Zaklad   |            zmerjati niti udariti. Možu se je zdela ta potrpežljivost
2571 Zaklad   |                   tako težka in mučna, da je vzel s sabo svojega sinu
2572 Zaklad   |                   za pomočnika. ~Komaj ga je Rosin ugledal, ga je začel
2573 Zaklad   |                   ga je Rosin ugledal, ga je začel pikati zaradi las,
2574 Zaklad   |              pikati zaradi las, katere mu je bila starost že močno pobelila.
2575 Zaklad   |                  močno pobelila. Zadrl se je zlobno: "Perman ne kosi
2576 Zaklad   |                   nego v svinjaku. Srebal je s prasci iz korita mleko,
2577 Zaklad   |                obrizgali tako grdo, da mu je vsa glava bela, ha, ha,
2578 Zaklad   |                    ha, ha, ha!" Perman se je smejal ti neumni in neslani
2579 Zaklad   |            zabavljici in šel dalje. Ko se je obrnil, se je lotil klepetač
2580 Zaklad   |                dalje. Ko se je obrnil, se je lotil klepetač njegovih
2581 Zaklad   |             precej ponošenih hlač. Kričal je glasno, da se je čulo na
2582 Zaklad   |                   Kričal je glasno, da se je čulo na konec ulice: "Poglejte
2583 Zaklad   |             Permana, kako po praznično se je danes našopiril. Hlače so
2584 Zaklad   |                  še več." Tudi to roganje je poslušal Perman brez velike
2585 Zaklad   |                 brez velike nejevolje. Ko je prišel do Rosina v tretje,
2586 Zaklad   |                prišel do Rosina v tretje, je zarohnel lopov: "Perman,
2587 Zaklad   |                 vsak krajcar, ki ga imaš, je pridobljen s sleparstvom."
2588 Zaklad   |                   ogrele, ali premogel se je in molče korakal dalje.
2589 Zaklad   |                   korakal dalje. Rosin ga je potem dražil še z mnogimi
2590 Zaklad   |                 od druge. Pošteno ženo mu je imenoval očitno prešuštnico,
2591 Zaklad   |                 tatico in pijanko. Perman je čutil, da ga bo srd skoraj
2592 Zaklad   |                usta in roke. Na tak način je šel srečno vseh deset potov
2593 Zaklad   |               znamenjem notranjo jezo. Ko je izkušnjo prebil, je tožil
2594 Zaklad   |                    Ko je izkušnjo prebil, je tožil s Hrovatovim dovoljenjem
2595 Zaklad   |                 cesarskemu sodišču, ki mu je naložilo za dolgi jezik
2596 Zaklad   |                goldinarjev globe. ~Perman je dejal, preden je legel kvatrno
2597 Zaklad   |                   Perman je dejal, preden je legel kvatrno sredo zvečer
2598 Zaklad   |                peresca deteljo. ~V sanjah je potoval v Gorjance in videl
2599 Zaklad   |                 Med sedmimi mladimi gabri je gorel s svetlim belim in
2600 Zaklad   |                 zaželeni zaklad. Nad njim je rasla tanka smrečica. Ta
2601 Zaklad   |                   tanka smrečica. Ta kraj je Perman poznal, kajti čez
2602 Zaklad   |                   poznal, kajti čez cesto je visela debela bukev, za
2603 Zaklad   |                debela bukev, za katero se je z oskrbnikom že večkrat
2604 Zaklad   |                  Zbudivši se vstane, dasi je bilo še jako rano. Žena
2605 Zaklad   |                proti Gorjancem, tja, kjer je gorel ponoči zaklad. Srečali
2606 Zaklad   |             besedice, po ukazu Hrovatovem je moral molčati. Prišedši
2607 Zaklad   |                  Prišedši do bukve, ki se je nagibala čez cesto, se obrne
2608 Zaklad   |                 Ta kopita so pomenila, da je treba odpeljati zaklad s
2609 Zaklad   |                   Ker pa vsaka živina, ki je vozila zaklad, v treh dneh
2610 Zaklad   |                    v treh dneh pogine, si je šel Perman kupovat starih,
2611 Zaklad   |              škoda, če mu pocrkajo. Enega je dobil pri kačenskem konjedercu,
2612 Zaklad   |                  bližnjem Žabjeku. Za oba je dal petnajst goldinarjev.
2613 Zaklad   |                   ga popraševali, čemu si je kupil malopridni kljusi.
2614 Zaklad   |              kupil malopridni kljusi. Ker je le majal z ramama, odgovoril
2615 Zaklad   |                    so ga obsodili vsi, da je zblaznel in morebiti tudi
2616 Zaklad   |              jezik zopet razveže in skoro je dokazal ženi in znancem
2617 Zaklad   |                 pameti ni besede. Zdaj si je moral omisliti še tri druge
2618 Zaklad   |                zemlje zaklada. Trebalo mu je kupiti trak od trgovca,
2619 Zaklad   |                 par copat od kuharice, ki je dopolnila že štirideset
2620 Zaklad   |                  pege in oskrumbe. Perman je dejal: "Jaz mislim, da bi
2621 Zaklad   |                   naši domovini, ali meni je znan samo eden. Vsi drugi
2622 Zaklad   |                skubli, edini gospod Oblak je ostal vedno resničen v vseh
2623 Zaklad   |             priliki pa sem ga spoznal, da je on mož in poštenjak, kateremu
2624 Zaklad   |               Bogom. Moško in zastavno se je ponašal v vseh zgodah in
2625 Zaklad   |              iskati zdušnega trgovca; šel je naravnost h gospodu Oblaku.
2626 Zaklad   |                  h gospodu Oblaku. Dal si je odrezati dva sežnja najmočnejšega
2627 Zaklad   |      najmočnejšega traku. Gospod Oblak mu je precej in prav prijazno
2628 Zaklad   |                   ne pa gospodinja. ~Teže je bilo najti krčmarja, ki
2629 Zaklad   |                svojega vina z vodo. Zaman je popraševal po njem po vsem
2630 Zaklad   |                Dolenji Straži. Perman jim je verjel, ker je vedel že
2631 Zaklad   |                 Perman jim je verjel, ker je vedel že zdavnaj, da na
2632 Zaklad   |                 in tercijalke. Napotil se je torej k Jeričku, popil pri
2633 Zaklad   |                   sabo domov. ~Najteže pa je bilo zaslediti tako kuharico,
2634 Zaklad   |               zaslediti tako kuharico, ki je ostala v vseh rečeh nepokvarjena
2635 Zaklad   |                štiridesetega leta. Perman je najel dvanajst starih, izkušenih
2636 Zaklad   |              starih, izkušenih žen, da so je šle iskat. Prehodile so
2637 Zaklad   |                 Žukovi kočici. Žukova hči je kuhala mnogo let ljubljanskim
2638 Zaklad   |         bogoslovcem in duhovnikom. Od tod je dobila ime "Ljubljančanka",
2639 Zaklad   |                 ime "Ljubljančanka", dasi je služila tudi pri dolenjski
2640 Zaklad   |                 in hrvaški gospodi. Znala je pripraviti vsako jed okusno
2641 Zaklad   |                 jed okusno in slastno, da je slovela malone za najboljšo
2642 Zaklad   |          najboljšo domačo kuharico. Ko si je privarovala toliko novcev,
2643 Zaklad   |          privarovala toliko novcev, da se je preskrbela za stara leta,
2644 Zaklad   |              preskrbela za stara leta, se je vrnila k očetu -- tako ponižna,
2645 Zaklad   |                pobožna in nedolžna, kakor je šla z doma. Perman dene
2646 Zaklad   |              nasmeje na vse grlo. Mislila je, da je starec pijan ali
2647 Zaklad   |                  vse grlo. Mislila je, da je starec pijan ali pa da se
2648 Zaklad   |                  da se mu blede. Rekla mu je, da njene copate niso naprodaj.
2649 Zaklad   |                 vsaj pokazala. Storila mu je to drage volje. On copate
2650 Zaklad   |               zamenila za stare. Dekle se je branilo, dokler se ne oglasi
2651 Zaklad   |            Permanu želja izpolni, ponosno je korakal s kuharičinimi copatami
2652 Zaklad   |                   Zadnje dni pred božičem je Perman še veliko več molil
2653 Zaklad   |           adventne tedne. ~Na sveti večer je napregel svoji kljusi in
2654 Zaklad   |                 se napotil po zaklad. Šel je še za dne. Na tem potu so
2655 Zaklad   |                    ali bal se jih ni, ker je imel s sabo v štiri peresca
2656 Zaklad   |                peresca deteljo. Ozrši se, je videl svojo hišo vso v dimu
2657 Zaklad   |                    in zdajci se uveri, da je grozni požar prazna prevara.
2658 Zaklad   |                 prazna prevara. Kadilo se je res, ali od megle, dvigajoče
2659 Zaklad   |         preloživši deteljo v levi žep, se je moral smejati, kajti po
2660 Zaklad   |                    nego debel hlod, ki ga je vzela povodenj pri kaki
2661 Zaklad   |               kaki pili. Takih strašil ga je srečevalo še mnogo, ali
2662 Zaklad   |                  še mnogo, ali vselej jih je pregnala čarobna detelja,
2663 Zaklad   |           pregnala čarobna detelja, ko jo je vtaknil iz enega žepa v
2664 Zaklad   |               strupena žela. Za gabrom pa je stal sam peklenski vrag
2665 Zaklad   |              čisto nič te pošasti, ker mu je razodela detelja, da se
2666 Zaklad   |                golazni pa velo listje, ki je popadalo s hoste. Izginil
2667 Zaklad   |                 popadalo s hoste. Izginil je na tak način tudi hudobec,
2668 Zaklad   |               tudi hudobec, namesto njega je štrlelo staro drevo, katero
2669 Zaklad   |               štrlelo staro drevo, katero je ožgala in razgrebla poleti
2670 Zaklad   |                   ognjena strela. ~Perman je dospel k zakladu že ob desetih.
2671 Zaklad   |              prižigati svetilnice, katero je pripeljal s sabo. Zaklad
2672 Zaklad   |                  pripeljal s sabo. Zaklad je začel ogrebati ob tri četrti
2673 Zaklad   |                 četrti na dvanajst. Moral je hiteti, kajti precej po
2674 Zaklad   |                mlado smrečico; kraj, kjer je rasla, pa lepo zravna in
2675 Zaklad   |                 štucokračo. S tem pečatom je bil nekdaj zaklad položen
2676 Zaklad   |                  zemljo in samo z njim se je mogel zopet odkleniti in
2677 Zaklad   |      podzemeljskega zaklada. Ta nevednost je poglavitni vzrok, da dobe
2678 Zaklad   |                   in začne kopati. Zemljo je bil pokril že jeseni debel
2679 Zaklad   |                  jeseni debel sneg, ki jo je grel, da ni skoraj nič zmrznila.
2680 Zaklad   |                skoraj nič zmrznila. Komaj je mahnil z rovnico kakih desetkrat,
2681 Zaklad   |                  rovnico kakih desetkrat, je privrpal do prve posode,
2682 Zaklad   |                 čez nekoliko trenutkov mu je ležal ves neizmerni zaklad
2683 Zaklad   |                   težkih denarjev. Perman je moral krepko potiskati in
2684 Zaklad   |                  jima pomagati; voz se mu je ustavljal na vsakem klančku,
2685 Zaklad   |           količkaj debelem kamnu. Pozneje je zatrdil dostikrat, da se
2686 Zaklad   |                  svojem življenju. Zaklad je pripeljal domov eno uro
2687 Zaklad   |                dnem, truden in zdelan, da je komaj dihal in gibal. Vendar
2688 Zaklad   |                 dihal in gibal. Vendar se je premagal, šel v cerkev in
2689 Zaklad   |                 bil pri treh mašah, kakor je v ta veliki praznik po vsem
2690 Zaklad   |                 Prišedši od božje službe, je legel in spal brez presledka
2691 Zaklad   |            presledka do drugega dne. Zdaj je izpolnil pošteno tudi zadnje
2692 Zaklad   |           Hrovatovo. Eno tretjino zaklada je razdelil med svoje uboge
2693 Zaklad   |              uboge rojake, drugo tretjino je daroval cerkvam za pobožne
2694 Zaklad   |                   za pobožne namene, zase je pridržal samo eno brento
2695 Zaklad   |                  en lonec šestic. ~Takrat je hodilo več let prav malo
2696 Zaklad   |                našo pokrajino. Le malokdo je vedel, da se pospešuje in
2697 Zaklad   |               srebrnjaki. ~Ali tudi njemu je ostalo še dovolj, da bi
2698 Zaklad   |               prostih šeg in običajev. Če je kam popotoval, je šel najrajši
2699 Zaklad   |            običajev. Če je kam popotoval, je šel najrajši peš in je trošil
2700 Zaklad   |                    je šel najrajši peš in je trošil jako malo na jed
2701 Zaklad   |                  pijačo. Na takem potu se je bil enoč prehladil in ujel
2702 Zaklad   |                  in ujel pljučnico, ki ga je čez nekoliko tednov zadušila
2703 Zaklad   |              zadušila in zagrebla. Zaklad je volil na smrtni postelji
2704 Zaklad   |              postelji svoji ženi. ~Dokler je živel, se je godilo Hrovatu
2705 Zaklad   |                ženi. ~Dokler je živel, se je godilo Hrovatu pri njem
2706 Zaklad   |              povoljno. Hvaležni krčmar mu je stregel brez plače z vsako
2707 Zaklad   |              plače z vsako dobroto, ki jo je premogla hiša. Po Permanovi
2708 Zaklad   |               hiša. Po Permanovi smrti pa je dejal upokojeni učenik: "
2709 Zaklad   |               njihove bogate mize!" Čakal je pol leta, potem pa je rekel
2710 Zaklad   |               Čakal je pol leta, potem pa je rekel Permanovi vdovi: ~"
2711 Zaklad   |                  tistem mostu, s katerega je dal hudobni kralj vreči
2712 Zaklad   |                  Nepomuka. Za take zabave je treba imeti veliko veliko
2713 Zaklad   |                   tri groše. Do Dunaja pa je gotovo stokrat dalj nego
2714 Zaklad   |                  na Dunaj. Sebenjica Reza je vprašala Jero, zakaj ne
2715 Zaklad   |                meni ni moji ženi. Jera se je pritisnila k nji in ji zašepetala
2716 Razodetje|          RAZODETJE~Strastno in stanovitno je ljubil Ivan Slobodin svojo
2717 Razodetje|                 hiše in zemljišča. Kupoma je jel preseljevati se v tuje
2718 Razodetje|                   v Ameriko. Slobodina se je polastil strah, da zapusti,
2719 Razodetje|                 bolečine. Predraga Zalika je začela prezirati dolgo in
2720 Razodetje|            romanopisci. V svoji obupnosti je sedel, dokončal svoje "Spomine"
2721 Razodetje|                  prijateljem, zakaj se mi je pristudilo življenje." Rokopis
2722 Razodetje|                  mu veli: "Mladenič, tebi je prevelika bridkost pomračila
2723 Razodetje|                   Duha, vir milosti božje je neizčrpen." To rekši, ga
2724 Razodetje|       brezštevilna zaprta vrata. Na prvih je bila zapisana letnica 1875,
2725 Razodetje|               prideta do vrat, na katerih je bila zabeležena letnica
2726 Razodetje|                ali ne stopi v izbo, kakor je mislil, nego na plano, v
2727 Razodetje|               plano, v košat drevored, ki je šel ob gladki cesti nizdol
2728 Razodetje|                 mu ne odzdravlja. Vprašal je ženo, če drži ta cesta proti
2729 Razodetje|              vedli tudi vsi drugi, katere je obgovoril. Malo po malem
2730 Razodetje|                  obgovoril. Malo po malem je spoznal, da ga ti popotniki
2731 Razodetje|                  ne slišiijo! Obhajala ga je groza, vendar se je privadil
2732 Razodetje|           Obhajala ga je groza, vendar se je privadil prav kmalu svoji
2733 Razodetje|                   nevidnosti. Zdelo se mu je celo prijetno, da opazuje
2734 Razodetje|            nadležen in zoprn. ~Kar strmel je, kako čudovito so se Gorjanci
2735 Razodetje|                   plodno polje. Mnogokrat je prehodil te kraje za prve
2736 Razodetje|               nobene ceste in steze; bilo je kazno, da so jih deželani
2737 Razodetje|                 in koristi. Ob vseh potih je stalo krasno drevje, tod
2738 Razodetje|                   Po dvojnih stopnicah se je šlo na pokrit, ličen hodnik,
2739 Razodetje|                    krilca. Za hodnikom se je širila prostorna veža. Ob
2740 Razodetje|             poslikanih izbah. Najlepša se je zvala gornica. V nji so
2741 Razodetje|               zagrinjala. V vsaki gornici je našel Slobodin tudi hišno
2742 Razodetje|          stranskih cestah. V večjih selih je bila povsod šola, čitalnica
2743 Razodetje|            spretno kmetje sami. ~Slobodin je motril korenito in natanko,
2744 Razodetje|                  ponašajo rojaki. Srce mu je kipelo in vriskalo od veselja,
2745 Razodetje|             delavnikih, ob nedeljah pa se je natovorilo na mize toliko
2746 Razodetje|                 oranice. Vsaka ped zemlje je izpričevala jasno, da jo
2747 Razodetje|               izkušnje. Pred tri sto leti je štrlelo iz vseh njiv in
2748 Razodetje|                 čevljev debela črna plast je ležala na poljih in zelnikih.
2749 Razodetje|              poljih in zelnikih. Delavcem je rabilo orodje, ki je bilo
2750 Razodetje|             Delavcem je rabilo orodje, ki je bilo kaj lahko in lično,
2751 Razodetje|                 in svinjakih. Na vrteh se je skrbno gojeno drevje kar
2752 Razodetje|                razmetane lesene ograde ga je varovala gosta in visoka,
2753 Razodetje|               dražestnih potih in ovinkih je dospel Ivan Slobodin naposled
2754 Razodetje|             okrašenih vrat, na katerih se je lesketal zlati napis: Mesto
2755 Razodetje|               kakor okamenel, kajti dobro je vedel, da je bila nekoč
2756 Razodetje|                  kajti dobro je vedel, da je bila nekoč na tem kraju
2757 Razodetje|                 kraju župna vas Semič, ki je imela prav pošten glas pri
2758 Razodetje|                   mestne podobe. Slobodin je hodil po Semeniču očaran
2759 Razodetje|                detinstva po Ljubljani, ko je videl prvikrat slovensko
2760 Razodetje|                 stolico. Na vse strani se je obračal in upiral oči. Nikdar
2761 Razodetje|               nagledati krasot, ki mu jih je razkazovalo mesto malone
2762 Razodetje|            stranskih ulicah. Raztezalo se je pol ure daleč po višinah
2763 Razodetje|            višinah in pod goro. Prebivalo je v njem gotovo petnajst,
2764 Razodetje|           izprevezene kapice. ~Semenič se je Slobodinu tako priljubil,
2765 Razodetje|              Slobodinu tako priljubil, da je ostal v njem nekoliko dni.
2766 Razodetje|                njem nekoliko dni. Pohodil je skoraj vsako hišo, vsak
2767 Razodetje|           skupščino in veselico. Vse, kar je zapazil in čul, mu je dokazovalo
2768 Razodetje|                 kar je zapazil in čul, mu je dokazovalo prediven razvoj
2769 Razodetje|                   slavjanskega časnika se je pisal s cirilico in ni bil
2770 Razodetje|                   slovanskih narečij. Bil je polnoglasen, krepak in mogočen
2771 Razodetje|          učilnicah. Baš na sredi mesta se je vzdigoval ponosno štirinadstropni
2772 Razodetje|               telesne zabave. Razen njega je bilo v Semeniču še kakih
2773 Razodetje|                   narodnih društev. Vsako je imelo svojo hišico s čitalnico,
2774 Razodetje|              pivnico. Kuhalo in točilo se je tu kakor v Narodnem domu
2775 Razodetje|              mestu nobene krčme. Slobodin je našel resda dve veliki,
2776 Razodetje|                 udobne in gosposke. V eni je poslušal Slobodin Nemca
2777 Razodetje|                  slavjansko. Po večjem ju je razumel. Njun pogovor ga
2778 Razodetje|                  razumel. Njun pogovor ga je zanimal neznansko. Pretresala
2779 Razodetje|            Pretresala sta politiko. Nemec je pravil Italijanu, da je
2780 Razodetje|                   je pravil Italijanu, da je nekako pred tri sto leti
2781 Razodetje|                  neki minister, čigar ime je pozabil. Mnogi sijajni uspehi
2782 Razodetje|               tega nesrečnega človeka, da je razžalil in razkačil vse
2783 Razodetje|                nihče nič žalega. Na svetu je zavladala obča pravica in
2784 Razodetje|                  obča pravica in z njo se je doselil na zemljo stalen
2785 Razodetje|                  vseh deželah. ~V kavarni je prebiral Slobodin često
2786 Razodetje|             semeniške časnike, iz katerih je zvedel vse polno veselih
2787 Razodetje|              sveta. Dopis iz Ljubljane mu je naznanil, da so našteli
2788 Razodetje|                  in srednjih narodnih šol je imela tudi razne velike,
2789 Razodetje|                 zvali akademije. Bilo jih je šest: zemljedelska, trgovska,
2790 Razodetje|                  Iz nekega drugega dopisa je povzel Slobodin, da je dobila
2791 Razodetje|             dopisa je povzel Slobodin, da je dobila Ljubljana že pred
2792 Razodetje|          slovenske pokrajine. ~Iz kavarne je krenil često v mestno zbornico
2793 Razodetje|                 urade. V vseh pisarnah se je govorilo in uradovalo samo
2794 Razodetje|                 pisarska besnost. Sosebno je zadovoljilo Slobodina cesarsko
2795 Razodetje|                  sodišče. Razpravljalo se je v njem vse ustno, stvarno
2796 Razodetje|            stvarno in brzo. Zapisovalo se je povse ob kratkem samo to,
2797 Razodetje|                   ob kratkem samo to, kar je segalo v bodočnost, n. pr.
2798 Razodetje|                 pisma. Za takove spise se je potrebovalo pred tri sto
2799 Razodetje|                  več pol papirja, zdaj se je opravilo vse s tremi ali
2800 Razodetje|               štirimi vrsticami. Slobodin je smatral po pravici za radostno
2801 Razodetje|                samo po dva na leto. Hotel je tudi pogledati, kako se
2802 Razodetje|          kaznjenci v ječah, ali našel jih je prazne. V novinah je potem
2803 Razodetje|                  jih je prazne. V novinah je potem čital, da že dva meseca
2804 Razodetje|                 goniti v zapor. ~Slobodin je prehodil mnogokrat vse mesto
2805 Razodetje|                  nikoli tega šetanja, ker je bilo povsod dovolj sence,
2806 Razodetje|                   drugih večjih prostorih je dalo postaviti mestno starešinstvo
2807 Razodetje|                  izumnikov. V Semeniču se je nameril Slobodin tudi na
2808 Razodetje|                    Pod pečevjem za ječami je stala dolga vrsta nakaznih
2809 Razodetje|               rodovom. Na prvem stebru se je zvijal velik, pisan gad.
2810 Razodetje|                    izdolben v tem svitku, je preklinjal doktorja Šlebedra,
2811 Razodetje|          preklinjal doktorja Šlebedra, ki je služil našim zatiralcem
2812 Razodetje|                  In ovaduha. Drugi steber je doletel nekega Florijana
2813 Razodetje|               Florijana Čičerko zato, ker je mesto vzvišenih naukov Kristusovih
2814 Razodetje|            romarske bajke. Ta spominek mu je omislilo cerkveno glavarstvo,
2815 Razodetje|                cerkveno glavarstvo, ki ga je opominjalo često, ali zaman,
2816 Razodetje|              pohujšujejo. Brez zapreke pa je smela prebirati vse tuje
2817 Razodetje|             Ogulinu. Zračna pošta Samolet je nosila vsak dan blago in
2818 Razodetje|                   Reko in Celje. To pošto je izumil pred sto leti neki
2819 Razodetje|                  neki Ljubljančan. Vozila je visoko nad zemljo, često
2820 Razodetje|            nevarnosti. Velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo iz daleke
2821 Razodetje|                 Kolpe, po drugem vodovodu je dobivalo iz hribov bistro
2822 Razodetje|               Starodavna borna "Purga" se je preimenovala po dobrem razlogu
2823 Razodetje|                    Najrajši in najdlje se je mudil Slobodin vsak pot
2824 Razodetje|                  ulici v gimnaziju, ki se je razlikoval v marsičem od
2825 Razodetje|                  Poleg domačega jezika se je učil najbolj "slavjanski".
2826 Razodetje|            materinščino. Dajala pa se jim je prilika, da so se izurili
2827 Razodetje|              tujih jezikih. Jako mnogo ur je bilo odločenih računstvu,
2828 Razodetje|                  pa -- nobena! Čas, ki se je s tem dobil, se je upotrebljaval
2829 Razodetje|                  ki se je s tem dobil, se je upotrebljaval velekoristno
2830 Razodetje|                   za državoslovje. Glasba je bila zapovedan predmet za
2831 Razodetje|                   vse učence. Slobodin se je uveril, da so si semeniški
2832 Razodetje|               zapomnili pravila, kako jim je živeti, da si ohranijo zdravje.
2833 Razodetje|                 si ohranijo zdravje. Dasi je bistro pazil, ni našel v
2834 Razodetje|                 itd. Učitelj državoslovja je razkladal poslušalcem ustroj
2835 Razodetje|            dolžnosti. Odraslim mladeničem je bilo torej politikovanje
2836 Razodetje|           politikovanje dovoljeno, kar se je zdelo Slobodinu jako pametno
2837 Razodetje|                 in potrebno. Zabeležil si je v listnico besede, s katerimi
2838 Razodetje|               listnico besede, s katerimi je končal profesor tega predmeta
2839 Razodetje|                   svoje predavanje. Dejal je s povzdignjenim glasom: "
2840 Razodetje|               starega sveta." V gimnaziji je bila nameščena izvrstno
2841 Razodetje|               dijaška čitalnica, v kateri je ležalo na mizi do štirideset
2842 Razodetje|                 duhu. Po službi božji, ki je bila slovenska od konca
2843 Razodetje|              slovenska od konca do kraja, je razlagal veleučen duhovnik
2844 Razodetje|                 preverljivim čutom, da mu je moral poslušalec potrditi
2845 Razodetje|               slednjo besedo. Slobodin ga je čul, ko je govoril baš o
2846 Razodetje|                    Slobodin ga je čul, ko je govoril baš o istinitosti
2847 Razodetje|         istinitosti krščanske vere. Rekel je: "Prvi dokaz njene resničnosti
2848 Razodetje|                 da mu zastane sapa. Dejal je sam v sebi: Ta dokaz je
2849 Razodetje|                   je sam v sebi: Ta dokaz je tako naraven, da mora pregnati
2850 Razodetje|            najtrdokornejšo nejevero. Kako je to, da mi ga niso povedali
2851 Razodetje|              hvaležno svetega moža, ki mu je v semeniški cerkvi oživil
2852 Razodetje|                     V nedeljo popoldne se je hotel Ivan Slobodin vsekako
2853 Razodetje|                svojega pradeda. Mislil si je: "Kaj, ko bi bil ta Janko
2854 Razodetje|                baš z mojimi zapiski?" Kar je slutil, se je potrdilo popolnoma.
2855 Razodetje|               zapiski?" Kar je slutil, se je potrdilo popolnoma. Janko
2856 Razodetje|                 potrdilo popolnoma. Janko je opisal najprej pradedovo
2857 Razodetje|              pradedovo življenje. Povedal je tudi zgodovino njegove ljubezni,
2858 Razodetje|            zgodovino njegove ljubezni, ki je vzbudila v dvorani precej
2859 Razodetje|                   glasno veselost. Pravil je, da je Ivan zdihoval in
2860 Razodetje|                   veselost. Pravil je, da je Ivan zdihoval in lazil za
2861 Razodetje|                 dve leti. Zaklinjal se ji je vsak dan, da jo ljubi stokrat
2862 Razodetje|                 slasti tega sveta. Ona mu je verjela in mu podarila svoje
2863 Razodetje|            podarila svoje srce, kajti bil je Ivan nepokvarjen in jako
2864 Razodetje|                   čeden dečko. Zdel se ji je resda močno fantastičen,
2865 Razodetje|             svojim ljubimcem. Toda Zalika je bila krščansko in pametno
2866 Razodetje|                  in pametno dekle. Hotela je biti Ivanova žena, ne pa
2867 Razodetje|                žena, ne pa ljubica. Da ji je rekel: "Vzemiva se!" --
2868 Razodetje|               beseda: zakon, ne zato, ker je imel morda nečiste namene.
2869 Razodetje|                  z njo že prvi dan, ko jo je spoznal. Zadržavala ga je
2870 Razodetje|                 je spoznal. Zadržavala ga je prazna bojazen, da ga deklica
2871 Razodetje|             deklica ne usliši. Najprej se je hotel uveriti, da ga Ijubi,
2872 Razodetje|                  dolgo se že gledava, čas je, da se poročiva." Po takem
2873 Razodetje|           poročiva." Po takem ni čudo, da je prišla zmešnjava. Oba sta
2874 Razodetje|                 naposled nejevolja. Ko ji je začel zopet ponavljati,
2875 Razodetje|               začel zopet ponavljati, kar je že tolikokrat čula, je bleknila,
2876 Razodetje|                kar je že tolikokrat čula, je bleknila, da je sita tega
2877 Razodetje|          tolikokrat čula, je bleknila, da je sita tega zaljubljenega
2878 Razodetje|                 jo pusti na miru. Bilo ji je precej žal, da so ji ušle
2879 Razodetje|                  noč ni mogla zaspati. Da je prišel Ivan drugi dan k
2880 Razodetje|                   poznal ženske trme. Bil je taka mila Jera, da se je
2881 Razodetje|                  je taka mila Jera, da se je imel za najnesrečnejšega
2882 Razodetje|                 zemlji. Razen ljubezni ga je trla tudi rodoljubna žalost.
2883 Razodetje|                   žalost. Slovenski narod je trpel takrat grozne bede
2884 Razodetje|            razmere skoro zboljšajo. Ivana je ta dvojna bridkost tako
2885 Razodetje|              bridkost tako zmešala, da se je nakanil ustreliti. Nebeški
2886 Razodetje|              ustreliti. Nebeški oče pa se je usmilil izgubljenega sina
2887 Razodetje|                  skrivno razodetje, ki ga je potolažilo. Zamaknil se
2888 Razodetje|                   potolažilo. Zamaknil se je iz devetnajstega v naše
2889 Razodetje|                    njegovi dokazujejo, da je došel poslušat baš nocojšnjo
2890 Razodetje|              zabavo v Narodnem domu in da je zvedel iz mojih ust, zakaj
2891 Razodetje|               ljubemi. To se ve, da se mu je zdaj'na vso moč mudilo domov.
2892 Razodetje|                mudilo domov. Uboga Zalika je bila skoraj zblaznela, ko
2893 Razodetje|                 bila skoraj zblaznela, ko je slišala, da je izginil Ivan
2894 Razodetje|              zblaznela, ko je slišala, da je izginil Ivan brez slovesa.
2895 Razodetje|               Ivan brez slovesa. Našel jo je vso objokano in obupano.
2896 Razodetje|                obupano. Ali njena toga se je spremenila hitro v radost
2897 Razodetje|                   v radost in smeh, ko jo je pritisnil na srce in jo
2898 Razodetje|                   Po tem kratkem vekopisu je jel govornik Janko Slobodin
2899 Razodetje|               devetnajstem stoletju. Ivan je poslušal zvesto svoje življenje, "
2900 Razodetje|                  mu bili znani. Zbodla ga je bila marsikatera opomnja
2901 Razodetje|                 opomnja Jankova, in ko se je občinstvo smejalo njegovi
2902 Razodetje|            njegovi neokretni ljubezni, mu je šinila vsa kri v glavo od
2903 Razodetje|                  jeze. Ali to razžaljenje je precej pozabil radi preveselih
2904 Razodetje|                preveselih poročil, ki jih je čul v Narodnem domu o ljubljeni
2905 Razodetje|                  o ljubljeni Zaliki. Zdaj je vedel za trdno, da ga ljubi
2906 Razodetje|               trdno, da ga ljubi in da mu je namenjena za ženo. Ves zamaknjen
2907 Razodetje|          namenjena za ženo. Ves zamaknjen je hitel v cerkev in zahvalil
2908 Razodetje|               dobljene tolažbe. Iz cerkve je tekel na vso sapo v Gorjance.
2909 Razodetje|               poloti težka dremota. Legel je na mehko trato in zaspal.
2910 Razodetje|                 Ta pogled ga uveri, da se je preselil iz sončnega dvaindvajsetega
2911 Razodetje|               treh urah domov. Zgodilo se je vse tako, kakor je pripovedoval
2912 Razodetje|             Zgodilo se je vse tako, kakor je pripovedoval semeniški gospodi
2913 Razodetje|                 še po dvakrat. Ker ve, da je bodočnost naša, mu ne delajo
2914 Razodetje|                   zve kako krivico, ki se je storila naši narodnosti,
2915 Razodetje|                   zmagoslavno: Vsaka sila je minljiva! Prešeren je prerokoval
2916 Razodetje|                sila je minljiva! Prešeren je prerokoval resnico, da se