| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imovita 1 imovite 1 imovitost 1 in 2783 inako 2 ine 2 ini 1 | Frequency [« »] ----- ----- 2916 je 2783 in 1771 se 1092 da 968 v | Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances in |
Part
1 Cvetnik | vrtec, ves poln najlepših in najblagodušnejših rožic. 2 Cvetnik | čezenj v čudoviti vrtec. In to je dobro. Kdorkoli je 3 Cvetnik | cvetnik, ga je zamaknila in prevzela krasota in dišava 4 Cvetnik | zamaknila in prevzela krasota in dišava rožic tako neskončno, 5 Cvetnik | je nehal misliti na jed in pijačo, na spanje in tudi 6 Cvetnik | jed in pijačo, na spanje in tudi na povratek in je poginil, 7 Cvetnik | spanje in tudi na povratek in je poginil, ne čuteč nobene 8 Cvetnik | boli, od predolgega bedenja in stradanja. Blagor pa si 9 Cvetnik | dene svoji nevesti v venec in živel bo z njo v krščanski 10 Cvetnik | z njo v krščanski spravi in ljubezni do groba. Že eno 11 Cvetnik | ne obhaja ga nobena jeza in nobena žalost, ne premaga 12 Cvetnik | Elija je bil jako pošten in bogoslužen mož. Ko je sinove 13 Cvetnik | poomožil, dolgove poplačal in vse zamere poravnal, je 14 Cvetnik | poravnal, je pustil domačijo in se preselil na Gorjance, 15 Cvetnik | brez zmotnjave Boga častil in se pripravljal za srečno 16 Cvetnik | pečevjem sredi trnja, osata in kopriv si je postavil hišico, 17 Cvetnik | ravno dosti prostora zanj in za prijazno kozo, katero 18 Cvetnik | vzel s seboj za tovarišijo in da ga hrani s svojim mlekom. 19 Cvetnik | užival zdrave gorjanske zeli in korenine, žejo si pa gasil 20 Cvetnik | izpod pečevja. O tej hrani in pijači je živel pobožni 21 Cvetnik | veliko let v vednem zdravju in veselju. V samoti ga ni 22 Cvetnik | bil je tako odljuden, gol in pust, da se ga je potnik 23 Cvetnik | božičem, pred veliko nočjo in pred sv. Elijo je prišel 24 Cvetnik | Elijo je prišel k njemu sin in mu prinesel čutaro sladkega 25 Cvetnik | romarja. Elija jima je odprl in ju peljal v tesno kočico. 26 Cvetnik | da bi jima dal prenočišče in tudi, če mu je moči, kako 27 Cvetnik | je moči, kako dobro jed in pijačo, da ne pogineta od 28 Cvetnik | pogineta od truda, glada in bolezni. Mlajši popotnik 29 Cvetnik | svete dežele, iz Nazareta, in sva zdaj na potu v Marija 30 Cvetnik | se naju ne usmilita Bog in ti, častiti starec! Po morju 31 Cvetnik | nasititi ne voziti. Lačna in trudna sva prišla v Brod. 32 Cvetnik | voljo! Onemogla od lakote in bolna od hudega pota sva 33 Cvetnik | Kočevska gospoda je hudobna in beraška. Siromaku ne bi 34 Cvetnik | jo bo strašno šiba božja, in takrat se bo pokesala, pa 35 Cvetnik | Sam Bog je storil čudež in nama podaril toliko jakosti, 36 Cvetnik | ko sliši toliko bridkost in revščino. Postregel je popotnikoma 37 Cvetnik | jima je svojo preljubo kozo in postavil prednju tudi čutaro 38 Cvetnik | načel. Romarja sta jedla in pila, in ko sta se okrepčala, 39 Cvetnik | Romarja sta jedla in pila, in ko sta se okrepčala, sta 40 Cvetnik | prelepo svojega dobrotnika in sladko zaspala v njegovi 41 Cvetnik | puščavnik je spal sladko in dolgo na trdih tleh, kakor 42 Cvetnik | prikazala sam Bog Jezus Kristus in njegov premili učenec sv. 43 Cvetnik | Kristus ga je prijel za roko in mu rekel: "Pogostil si svojega 44 Cvetnik | Stvarnika ia Odrešenika in z njim velikega apostola 45 Cvetnik | se ni čutil več starega in slabega: bil je zopet mlad 46 Cvetnik | slabega: bil je zopet mlad in krepak, kakor kak štiriindvajsetleten 47 Cvetnik | Grda kočica je izginila in se spremenila v prijazno 48 Cvetnik | nego mu ga je dajala koza, in tako je živel odslej brez 49 Cvetnik | živel odslej brez truda in brige, kako bi jo prehranil 50 Cvetnik | privzdignil čutaro, je bila polna, in, kakor v skledi mleka, tudi 51 Cvetnik | nikdar ni zmanjkalo vina, in to vino je bilo še mnogo 52 Cvetnik | mnogo mnogo bolj prijetno in dišeče nego tolikanj sloveči 53 Cvetnik | gonili grabljivi kragulji in jastrebi, zdaj so pa pregevali 54 Cvetnik | mogel naslušati. Trnje, osat in koprive so se nekam izgubile 55 Cvetnik | prej, ali zdaj so mrgolele in se igrale po nji zlate ribice, 56 Cvetnik | z radostnim pljuskanjem in celo s človeškim glasom. 57 Cvetnik | Vlah Elija v sveti molitvi in radosti še celih sto let. 58 Cvetnik | ne starost. Umrl je lahko in sladko, ker je vedel, da 59 Cvetnik | toliko let v njej prebival in Bogu služil, se je zdavnaj 60 Cvetnik | porušila; tudi neznane ptice in zlate ribice so brez sledu 61 Cvetnik | edini cvetnik je ostal in spričuje še dandanašnji 62 Velikani | Vzel je iz torbe večerjo in, ko je odvečerjal, se je 63 Velikani | odvečerjal, se je ulegel in zaspal. Ni dolgo spal, ko 64 Velikani | smreke. Svetil je mesec in tako se je moglo vse videti, 65 Velikani | moglo vse videti, kakovi so in kaj delajo. Velikani sedejo 66 Velikani | Velikani sedejo na trato in vele: "Kamenčkajmo se, da 67 Velikani | Pobrali so mlinske kamne in se z njimi kamenčkali. Naveličavši 68 Velikani | vele: "Napolnimo si pipe in kadimo!" Iz žepov privlečejo 69 Velikani | pipe, velike za zeljno kad, in jih napolnijo s tobakom. 70 Velikani | Velikani skočijo na noge in začno metati proti nebu 71 Velikani | zvezdami si prižgo tobak in zdajci zapuhajo z dimom 72 Velikani | večerjo!" Velikani se dvignejo in skočijo v globok prepad. 73 Velikani | volkove na velike ražnje in jih peko. Obenem so pa tulili 74 Velikani | kakor da se grom razlega, in poskakovali okrog ognja, 75 Velikani | ki je te strahote gledal in poslušal, je priporočal 76 Velikani | priporočal svojo dušo Bogu in vsem svetnikom v neskončnem 77 Velikani | ga pošasti ne bi zavohale in dejale na raženj morda tudi 78 Velikani | se je v klobčič kakor jež in se drznil komaj dihati. 79 Velikani | daje vino srčnost še babi, in začne vleči. Ker je bil 80 Velikani | ni čudo, da je pil dolgo in veliko. Brž se je preveril, 81 Velikani | vino res najboljši tolažnik in pomočnik. Bokal ga je bil 82 Velikani | se je velikanov tako bal in tresel. Zdaj je pa vrgel 83 Velikani | želodca dva bokala naenkrat in ta obilni požirek mu je 84 Velikani | je srce tako pridvignil in razvnel, da bi se bil šel 85 Velikani | grozil za grmom s pestjo in jim kazal osle in pomaljal 86 Velikani | pestjo in jim kazal osle in pomaljal fige. Ko pa so 87 Velikani | Ko pa so volkove spekli in se usedli k večerji, je 88 Velikani | Velikani so raztrgali in pohrustali volkove kakor 89 Velikani | kak lakomnik svoje cipe in težke založke so zamakali 90 Velikani | držali so se strašno kislo in čemerno. Eden njih veli: " 91 Velikani | udariti spet v kak hram in si napolniti posodo s sladko, 92 Velikani | ponudi velikanu čutaro in veli: "En bokal ga je še 93 Velikani | katerem so velikani sedeli, in vse obližje je pokril najgostejši 94 Velikani | se je dim zopet razkadil in razšel, ni videl Podgorec 95 Velikani | ne žerjavice ne ražnjev in vinskih sodov, pa tudi velikanov 96 Velikani | pa tudi velikanov ne. Noč in gora jih je dala, noč in 97 Velikani | in gora jih je dala, noč in gora jih je vzela. ~ ~ 98 Gospodic | grad je spadal med največje in najmogočnejše v deželi. 99 Gospodic | peljal svojo gospo k oknu in ji rekel: "Veseli se, ves 100 Gospodic | ga od tod vidiš, je božji in najin." Gospa veli: "Dobro 101 Gospodic | vem, da je vse to božje in najino, ali veseliti se 102 Gospodic | sem se zdaj že postarala in le predobro čutim, da bom 103 Gospodic | se je kmalu potem ulegla in je ležala sedem let in sedem 104 Gospodic | ulegla in je ležala sedem let in sedem mesecev. Vsi sloveči 105 Gospodic | skozi okno na zeleni hrib in veli: "Nekaj mi pravi, da 106 Gospodic | reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? 107 Gospodic | pri Bogu? Dajte mu pečenke in vina in pripravite mu tudi 108 Gospodic | Dajte mu pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko 109 Gospodic | se v gradu naje, napoji in naspi. Preden odide dalje, 110 Gospodic | dobro gospo prelepo zahvali in veli: "Nate za slabo povračilo 111 Gospodic | koren. Rastel je sedemdeset in sedem sežnjev pod zemljo. 112 Gospodic | koren, skoči zdrava na noge in gre na Gorjance. Pride do 113 Gospodic | Gorjance. Pride do studenca in zajame vode. ~Kupica se 114 Gospodic | Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje. Pride do drugega 115 Gospodic | Pride do drugega studenca in zajame vode. ~Kupica se 116 Gospodic | Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje. Pride do tretjega 117 Gospodic | Pride do tretjega studenca in zajame vode. ~Kupica se 118 Gospodic | vode. ~Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi se naredi 119 Gospodic | vodi se naredi rdeč nagelj in bela lilija. Gospa pije 120 Gospodic | bela lilija. Gospa pije in pijača se ji zdi slajša 121 Gospodic | se ji zdi slajša od medu in malvazije. Popije prvo kupico, 122 Gospodic | travo pa si zaviha rokave in si umije roke in obraz. 123 Gospodic | rokave in si umije roke in obraz. Roke se ji pobelijo 124 Gospodic | pa zarde ko poljski mak, in v vodi je sama videla, da 125 Gospodic | prve mladosti. Skakljaje in prepevaje teče proti domu 126 Gospodic | Gospod je stal pri vratih in vprašal služabnico, če ve, 127 Gospodic | Gospa je te besede slišala in se ga oklenila in rekla: " 128 Gospodic | slišala in se ga oklenila in rekla: "Kaj me gledaš tako 129 Gospodic | podaril Bog tudi še sinove in hčere." ~Gospod od samega 130 Gospodic | Napravil je velik obed in povabil nanj tudi svoje 131 Gospodic | kmete. Podgorci so jedli in pili tako dolgo, da so nekateri 132 Gospodic | so nekateri še zdaj siti in pijani. ~Bistri studenec, 133 UkletiGr | prijazno: "Ti si dober sin in zato ti je dal Bog, da si 134 UkletiGr | se začudi takim besedam in vpraša miško: "Kdo pa si, 135 UkletiGr | mi prerokuješ tako srečo in s pravim človeškim glasom?" ~ 136 UkletiGr | Fant se začudi še bolj in veli: "Jaz te ne razumem. 137 UkletiGr | Poslušaj pazljlivo, kako in kaj je bilo, pa me boš, 138 UkletiGr | boš, mislim, lahko razumel in z menoj vred mojo gospo 139 UkletiGr | Usmilila se me je dobra gospa in me vzela k sebi. Ni me imela 140 UkletiGr | je na vso moč sovražila in jih gonila iz hiše z najgršimi 141 UkletiGr | hiše z najgršimi besedami in pridevki. V hišo ji je prišel 142 UkletiGr | Gospa se pa zadere samopašno in veli: 'Misliš,da te ne poznam. 143 UkletiGr | človek brati razen škofov in se ni učil sv. pisma še 144 UkletiGr | je preklel predrzno gospo in rekel: 'Prekleta bodi ti 145 UkletiGr | rekel: 'Prekleta bodi ti in preklet bodi tvoj grad, 146 UkletiGr | gorjanski pastirji prebirati in se učiti sv. pisma. Samo 147 UkletiGr | pastir bo utolažil božjo jezo in te rešil.' O teh strašnih 148 UkletiGr | besedah se je zemlja potresla in požrla gospo in nje grad. 149 UkletiGr | potresla in požrla gospo in nje grad. Jaz sem to grozo 150 UkletiGr | to grozo od daleč videla in moja blaga gospa se mi je 151 UkletiGr | smilila.Tekla sem za Kristusom in ga lepo prosila, da bi smela 152 UkletiGr | pohvalil za to zvestobo in mi dovolil,da smem ostati 153 UkletiGr | da smem ostati pri gospe in da ne zadahnem, prestvaril 154 UkletiGr | štrkam svobodno sem ter tja in ne trpim nobene sile. Moja 155 UkletiGr | fant od veselja vriskati in skakati in je rekel miški: " 156 UkletiGr | veselja vriskati in skakati in je rekel miški: "Potolaži 157 UkletiGr | marsikateri podgorski kolibi in prebiramo ga tudi že mi 158 UkletiGr | še storiti, da rešim tebe in tvojo dobro gospo!" ~Miška 159 UkletiGr | gospo!" ~Miška se začudi in veli: "Hvaljen bodi usmiljeni 160 UkletiGr | boš pomogel ne samo meni in nji, ampak tudi sebi. Moja 161 UkletiGr | sebi. Moja gospa je samica in te bo vzela za moža in z 162 UkletiGr | samica in te bo vzela za moža in z njo dobiš tudi graščino 163 UkletiGr | njo dobiš tudi graščino in neizmerne zaklade, ki se 164 UkletiGr | našel -- vsako skrivnost in tudi to, kako naju boš rešil." ~ 165 UkletiGr | ključku, ki je tičal v skali, in skala se odpre na stežaj 166 UkletiGr | pelje skozi tako krasne izbe in dvorane, da po njegovi misli 167 UkletiGr | niti v nebesih. Od zlata in srebra se je vse lesketalo 168 UkletiGr | srebra se je vse lesketalo in bleščalo, da mu je kar vid 169 UkletiGr | nič železa: vse pohištvo in orodje je bilo ulito iz 170 UkletiGr | ulito iz najžlahtnejših rud in izdelano po pravilih najvišje 171 UkletiGr | umetnosti. Fant je strmel in zijal; ves osupnjen in omamljen 172 UkletiGr | strmel in zijal; ves osupnjen in omamljen po tolikih dragocenostih 173 UkletiGr | dragocenostih ni mogel nič govoriti in skoro še dihati ne. Ko ga 174 UkletiGr | dovede miška v spalnico in zagleda na postelji spečo 175 UkletiGr | obstal, kakor da bi okamenel, in se zamaknil, kakor da se 176 UkletiGr | kakor da se nahaja v nebesih in zamika v božje obličje. 177 UkletiGr | pol strani se zruši na tla in zajoka tako bridko, da si 178 UkletiGr | tudi miška solze brisati in ga vpraša, kaj ga je tako 179 UkletiGr | dobro obdarila, ali zlato in srebro, ki ga povsod vidiš, 180 UkletiGr | najde v njih, se sme pobrati in odnesti brez greha. To pravico 181 UkletiGr | pri gospe zmerom." ~Miška in fant sta prebrskala smeti 182 UkletiGr | fant sta prebrskala smeti in našla v njih biserov in 183 UkletiGr | in našla v njih biserov in dragih kamenčkov za več 184 UkletiGr | dan bolno mater, bisere in drage kamenčke pa je prodal 185 UkletiGr | drage kamenčke pa je prodal in si kupil gosposko pristavo 186 UkletiGr | kupil gosposko pristavo in veliko kmetijo. Oženiti 187 RajskaPti| Velika družba prijateljev in lovcev ga je spremila. Grof 188 RajskaPti| spremila. Grof ugleda medveda in skoči za njim. Medved šine 189 RajskaPti| za njim. Medveda zmanjka in grof vidi, da se nahaja 190 RajskaPti| gaju vse: trava, cvetice in celo listje na drevju. In 191 RajskaPti| in celo listje na drevju. In če je grof pogledal na zemljo, 192 RajskaPti| zlatokljune ptice. Tako je sedel in poslušal, kakor je mislil, 193 RajskaPti| lovska družba ne bi pogrešila in se zanj bala. Iz prijetnega 194 RajskaPti| prišel kmalu nazaj v goščavo in iz goščave na plan. Oziraje 195 RajskaPti| strani, je klical prijatelje in lovce, ali nikjer ni bilo 196 RajskaPti| se je naveličal klicati in iskati, in šel domov. Ali 197 RajskaPti| naveličal klicati in iskati, in šel domov. Ali silno se 198 RajskaPti| vinogradih veseli gorniki, in koder so pasli pastirji 199 RajskaPti| oratarji. Grof je strmel in si mel oči, ne vedoč, kaj 200 RajskaPti| Gorniki so se mu začudili in dejali: "Kakove družbe? 201 RajskaPti| šli domov grajski gosti in lovci. Oratarji so se začudili 202 RajskaPti| Oratarji so se začudili in dejali: "Kaki gosti in lovci? 203 RajskaPti| začudili in dejali: "Kaki gosti in lovci? Naš graščak ne lovi 204 RajskaPti| V krčmah smo pili z njim in se gostili na njegov račun. 205 RajskaPti| našimi otroki se je šalil in igral in jih ljubil kakor 206 RajskaPti| otroki se je šalil in igral in jih ljubil kakor svoje, 207 RajskaPti| je šel v Gorjance na lov in tam ga je medved raztrgal. 208 RajskaPti| orali polje mi, naše žene in otroci. Za nami pa so hodili 209 RajskaPti| so hodili njegovi biriči in nas priganjali na delo z 210 RajskaPti| vsega, kar raste na polju in v vinogradu, in od vsega, 211 RajskaPti| na polju in v vinogradu, in od vsega, kar se pita in 212 RajskaPti| in od vsega, kar se pita in krmi v hlevu in v svinjaku. 213 RajskaPti| se pita in krmi v hlevu in v svinjaku. Zahteval jo 214 RajskaPti| Ljudje so strašno godrnjali in preklinjali. Baron je pa 215 RajskaPti| jo bom dajal jaz vam.' In začel je jemati kmetom ves 216 RajskaPti| jemati kmetom ves pridelek in priredek, puščal jim je 217 RajskaPti| smo poginjali od lakote in se jeli puntati. Baron pa 218 RajskaPti| nabral krdelo žolnirjev in šel na lov. To je bil čuden 219 RajskaPti| takega videl. Volkov, zajcev in druge živali se ni dotaknil, 220 RajskaPti| se ni dotaknil, streljal in pobijal je samo kmete. Kadar 221 RajskaPti| kmetska dekleta. To grozo in silo trpimo zdaj že veliko 222 RajskaPti| je vzel Bog dobrega grofa in z njim vred ves mir in vso 223 RajskaPti| grofa in z njim vred ves mir in vso srečo našega življenja." ~ 224 RajskaPti| bridke tožbe ubogih oratarjev in se uveril, da ga je zadrževalo 225 RajskaPti| spoznali najstarejši med njimi in vsi so popadali pred njim 226 RajskaPti| popadali pred njim na kolena in glasno zahvalili Boga za 227 RajskaPti| povrnil dragega dobrotnika in odrešenika. Grof jim je 228 RajskaPti| jim je rekel: "Vstanite in poiščite si orožja! V moj 229 RajskaPti| izdolbel s svojimi rokami in nisem povedal nikomur zanjo. 230 RajskaPti| ur, bomo grad pridobili in vaše in moje sovražnike 231 RajskaPti| bomo grad pridobili in vaše in moje sovražnike zasačili." 232 RajskaPti| povabil vse svoje prijatelje in biriče. Po pojedini se je 233 RajskaPti| njimi igrati, ne s kvartami in za denar kakor drugi, ampak 234 RajskaPti| da se je odprla zemlja in bruhnila iz sebe drhal oboroženih 235 RajskaPti| drhal oboroženih kmetov in rajnkega grofa. Baron se 236 RajskaPti| vsak pot za dve dekleti in ne le za eno kakor do zdaj." 237 RajskaPti| so ujeli brez boja njega in vse njegove prijatelje in 238 RajskaPti| in vse njegove prijatelje in biriče. Grof jih je vpregel 239 RajskaPti| Grof jih je vpregel v pluge in brane in je oral in vlačil 240 RajskaPti| vpregel v pluge in brane in je oral in vlačil z njimi 241 RajskaPti| pluge in brane in je oral in vlačil z njimi celo leto 242 RajskaPti| povabil vse svoje kmete in jim napravil veselico, da 243 RajskaPti| Igrali so skupaj ves dan in vso noč z glavami hmeljniškega 244 RajskaPti| glavami hmeljniškega barona in njegovih prijateljev in 245 RajskaPti| in njegovih prijateljev in biričev in igrali bogme 246 RajskaPti| njegovih prijateljev in biričev in igrali bogme niso za svoje 247 RajskaPti| ampak za graščine, denar in dekleta svojih mrtvih sovražnikov 248 RajskaPti| svojih mrtvih sovražnikov in krvnikov. ~ ~ 249 PticaZlat| hrast, zgoraj pa visoka in tanka breza. Brezo je pokrivala 250 PticaZlat| listje ji ni nikdar usahnilo in grozdje je dozorevalo na 251 PticaZlat| pozimi kakor poleti. Tretje in največje čudo je pa bila 252 PticaZlat| Ta ptica ni zobala zrnja in pila vode kakor druge ptice, 253 PticaZlat| je viselo okrog gnezda, in o nebeški rosi, ki je padala 254 PticaZlat| morale izpolniti vse tri, in ko bi jih poslal tudi cesarju 255 PticaZlat| breze, popadali na hrastove in bukove veje in se pobili. ~ 256 PticaZlat| hrastove in bukove veje in se pobili. ~V tisti dolini 257 PticaZlat| pero. On se jim je smejal in rekel: "S koso in s tremi 258 PticaZlat| smejal in rekel: "S koso in s tremi svetniki." Ljudje 259 PticaZlat| teh besed niso razumeli in so mislili, da se jim sveti 260 PticaZlat| pameti vselej za svet vprašal in je poslušal. To pot je uganil 261 PticaZlat| ki zna plezati kakor jaz, in ki razume puščavnika kakor 262 PticaZlat| kakor jaz." Mikec vzame koso in gre v Gorjance. Ko je ugledal 263 PticaZlat| Ko je ugledal čudno drevo in nad njim belo meglico, je 264 PticaZlat| meglico, je začel kositi in kosil je noč in dan, dokler 265 PticaZlat| začel kositi in kosil je noč in dan, dokler je pokosil vse 266 PticaZlat| pokosil vse senožeti po dolini in tudi nad dolino. Mrvo je 267 PticaZlat| da je sezala čez bukev in hrast gor do breze in do 268 PticaZlat| bukev in hrast gor do breze in do bele meglice. Sedemkrat 269 PticaZlat| Sedemkrat je plezal v brezo in sedemkrat se mu je spodrknilo. 270 PticaZlat| zanemaril. Mikec poklekne in se priporoči svetnikom, 271 PticaZlat| sv. Eliji, sv. Miklavu in sv. Jedrti. Po molitvi začne 272 PticaZlat| molitvi začne plezati osmikrat in dospe brez truda do zaželenega 273 PticaZlat| Zlatopera. Ptica ga je počakala in si dala brez straha izpukati 274 PticaZlat| zlato pero. Mikec ves vesel in srečen vzame pero in odide 275 PticaZlat| vesel in srečen vzame pero in odide domov. Od same sreče 276 PticaZlat| posvetoval najprej s pametjo. In tako je ukrenil nazadnje 277 PticaZlat| braniti. Poklical je hčer in ji vse razložil, kaj in 278 PticaZlat| in ji vse razložil, kaj in kako, in da mora biti Mikčeva. 279 PticaZlat| vse razložil, kaj in kako, in da mora biti Mikčeva. Cesarična 280 PticaZlat| Cesarična se hudo razjezi in zagrozi Mikcu, da se bo 281 PticaZlat| zapovedi, odide v Podgorje in se z Mikcem poroči. Bila 282 PticaZlat| pa uboga kakor beračica in vendar poželjiva vsake dobrote 283 PticaZlat| poželjiva vsake dobrote in zapravljiva, kakor da ji 284 PticaZlat| zemljišče kmalu zadejala in jela potem zakopavati v 285 PticaZlat| potrate se je Mikec ustrašil in je vzel v roko zlato pero 286 PticaZlat| je vzel v roko zlato pero in napisal do cesarja drugo 287 PticaZlat| navadi, imenitno po cesarsko in za svoje. Cesar mu je prošnjo 288 PticaZlat| je prošnjo precej uslišal in poslal hčeri silno bogato 289 PticaZlat| bogato doto, več voz zlata in srebra in najlepše obleke 290 PticaZlat| več voz zlata in srebra in najlepše obleke toliko, 291 PticaZlat| ni krajcarja. Zasmehovala in zasramovala ga je kar očitno. 292 PticaZlat| moral capljati za njo peš. In ko je tekel ves upehan za 293 PticaZlat| strani: "Podgorski možje in fantje, odkrivajte se! Ali 294 PticaZlat| je vzel v roko zlato pero in napisal do cesarja svojo 295 PticaZlat| do cesarja svojo tretjo in poslednjo prošnjo, naj vzame 296 PticaZlat| nazaj. Cesar se je zasmejal in mu izpolnil iz srca rad 297 PticaZlat| iz srca rad tudi tretjo in poslednjo prošnjo. Bridko 298 PticaZlat| tako brezumno zaženjeni in zapravljeni kmetiji, še 299 PticaZlat| veliko bolj se je pa veselil in Boga hvalil, da se je iznebil 300 PticaZlat| se je iznebil samopašne in grde cesarične. Odslej ni 301 PticaZlat| drugo ženo, ki je bila lepa in pridna in je prinesla k 302 PticaZlat| ki je bila lepa in pridna in je prinesla k hiši tudi 303 PticaZlat| z njo mirno, zadovoljno in srečno do smrti. Ker so 304 PticaZlat| sosedje preveč zabavljali in ga dražili s cesarično, 305 PticaZlat| cesarično, je zapustil Podgorje in se preselil med Bele Kranjce, 306 PticaZlat| Zlato pero je nesel s sabo in ga na vso moč skrbno varoval. 307 PticaZlat| skrbno varoval. Pokazal in dal ga je sinu šele v sivi 308 PticaZlat| prineslo to pero nesrečo in sramoto, ker ga nisem znal 309 PticaZlat| Sin je poslušal starca in napisal prošnjo do papeža, 310 PticaZlat| izpolnil pobožno prošnjo in bral zanj sveto mašo. Bog 311 PticaZlat| potem s toliko modrostjo in pametjo, da si je prigospodaril 312 PticaZlat| svetnike. Tudi njegovi otroci in vnuki so sloveli radi svoje 313 PticaZlat| svoje odlične poštenosti in bistroumnosti. Čudodelno 314 PticaZlat| shranjeno nekje na Belokranjskem in govorica trdi, da se rabi 315 PticaZlat| še zmerom prav marljivo in uspešno. Poznam staro, jako 316 PticaZlat| veliko razumnost, možatost in spretnost za vsako delo 317 Vila | matere ne očeta. Ljubiti in možiti se niso smele. Oblačile 318 Vila | se jako marljivo česale, in to vselej o zarji. Takrat 319 Vila | Človeške družbe so se bale in ogibale, dasiravno ljudi 320 Vila | ampak jim le dobro svetovale in jim o priliki rade tudi 321 Vila | Živele so ob sadju, grozdju in gorskih zelih. Po navadi 322 Vila | jih je povabil kak junak in poštenjak, ki ni vedel, 323 Vila | videl na plesu ali pri jedi in jih poznal, so ga kamovale 324 Vila | nogo, včasi tudi v obe roki in nogi; če so se pa prav hudo 325 Vila | silne zaklade zlata, srebra in biserja in so jih varovale 326 Vila | zlata, srebra in biserja in so jih varovale tako skrbno, 327 Vila | ni mogel nihče zaslediti in dvigniti. Če jih je našel 328 Vila | prinesli sreče, ampak kvar in pogubo: Pravico, se z njimi 329 Vila | dragotine iz podzemeljskih kleti in jazbin in so jih sušile 330 Vila | podzemeljskih kleti in jazbin in so jih sušile na kakem prisojnem 331 Vila | Sejte, sejte!" so šli sejat, in seme jim je takrat vselej 332 Vila | še tisto uro v vinograde in pridelali so vina, da jim 333 Vila | ki so se borili s Turki in prelivali svojo kri za krščansko 334 Vila | z dolgo, neznano travo, in ubogi bolnik je najkasneje 335 Vila | se Uskoki podložili Švabi in se po njegovem ukazu jeli 336 Vila | vile za vselej z Gorjancev, in zapuščeni vojaki so umirali 337 Vila | nič več svetovati, kdaj in kako naj prično kak posel; 338 Vila | nobeno število sovražnikov in nobeno število krvavih ran. 339 Vila | prekanjeni junak potulil in legel v posteljo. Kakor 340 Vila | Kakor za smrt bolan je ležal in javkal v postelji po dve 341 Vila | javkal v postelji po dve in tudi po tri leta, dokler 342 Vila | Lepa vila je to vedela in se v Petroviča zaljubila. 343 Vila | Petrovič jo je ugledal in povabil v hram, nevede, 344 Vila | povabil v hram, nevede, kdo je in od kod. Pogovarjala sta 345 Vila | modrih besed kakor iz njenih, in na nobenem obrazu ni opazil 346 Vila | opazil še toliko cvetja in žive lepote kakor na njenem. 347 Vila | mlade deklice. Bilo je tanko in prozorno, da se je razločila 348 Vila | vilo izpraševati, kdo je in od kod. Ona mu je pa velela, 349 Vila | zaljubljeno svoje oči vanj upirale in mu tako zmotljivo namigovale. ~ 350 Vila | junaški šegi udaril nanj in pobil veliko nevernikov, 351 Vila | dobil je tudi veliko grdih in nevarnih ran. Na pol mrtvega 352 Vila | brez priče gledati, božati in obvezovati. Še bolj pa jo 353 Vila | Tako je preteklo več tednov in mesecev. Junak je izgubil 354 Vila | spoznal svojega zdravnika, in slednjič se je domislil. 355 Vila | stopi v izbo tiho kakor duh in ga pogleda. Ker je mislila, 356 Vila | spi, mu je izprala rane in mu položila nanje nove obveze, 357 Vila | potem pa se usedla k njemu in ga začela premilo gledati 358 Vila | ga začela premilo gledati in božati. ~Petrovič je vse 359 Vila | Petrovič je vse to dobro videl in čutil. Uveril se je, da 360 Vila | katero je gostil v hramu in ljubil. Spreletela ga je 361 Vila | lahko vstal, bom vzel puško in se ustrelil." Vila je to 362 Vila | ustrelil." Vila je to čula in se prestrašila. Obvezala 363 Vila | mu ta pot ni več izpirala in obvezovala, ampak ga je 364 Vila | dalj časa samo milo gledala in božala, potem pa tiho zopet 365 Vila | Petrovič skoči iz postelje in hiti za njo, ali tako pazljivo, 366 Vila | kraju goščave je obstal in se skril. Vila je tekla 367 Vila | bistremu studencu, se slekla in skopala, potem se pa zopet 368 Vila | pod lipo na zeleno travo in zaspala. Petrovič prikoraka 369 Vila | prikoraka zlahkoma k nji in jo gleda. Tako krasna se 370 Vila | Nagne se hrepeneče do nje in jo poljubi in objame. Vila 371 Vila | hrepeneče do nje in jo poljubi in objame. Vila se predrami, 372 Vila | se predrami, skoči kvišku in ustreli Petroviča v srce. 373 Vila | leži pred njo, ona zaplače in ustreli v srce tudi sebe. 374 Vila | so iskali Petroviča noč in dan. Našli so ga šele čez 375 Vila | košato lipo vsega gnilega in razjedenega. Poleg njega 376 GluhaLoza| je dobro poznala vsa Bela in dolenjska in še marsikatera 377 GluhaLoza| poznala vsa Bela in dolenjska in še marsikatera druga krajina. 378 GluhaLoza| svetu veliko neprijetnega in hudega, ali tako strašnih 379 GluhaLoza| tako strašnih reči ni videl in doživel nikjer kakor v " 380 GluhaLoza| mlajši rod. Dva dobra znanca in nekdanja tovariša sta me 381 GluhaLoza| Bil je vroč poleten dan in nedelja. Krošnjarji se odvadijo 382 GluhaLoza| vino pa je bilo prijetno in srkali smo ga v slast od 383 GluhaLoza| tukaj, brez ceste, čez hribe in goščave. Vem, da se bojiš 384 GluhaLoza| Mene so te besede razžalile in vnele. Dejal sem: 'Tu je 385 GluhaLoza| čas je, da se poslovimo in ločimo. Čez Gorjance jo 386 GluhaLoza| plačali račun, se poljubili in pozdravili in šli vsaksebi, 387 GluhaLoza| poljubili in pozdravili in šli vsaksebi, jaz na levo, 388 GluhaLoza| sem takrat mnogo mlajši in močnejši nego zdaj, pa sem 389 GluhaLoza| hribom pa le nizke griče in hosto. Na zadnjem griču 390 GluhaLoza| kam bi ga nosil naprodaj in v druge take reči. Ko sem 391 GluhaLoza| sem se teh misli iznebil in se začel znova ozirati, 392 GluhaLoza| naredilo deset, dvajset in še več. Stali so, kamor 393 GluhaLoza| so, kamor sem pogledal, in za njimi so molele še višje 394 GluhaLoza| ptičev vse mrgolelo. Peli in žvižgali so liščki, kosi, 395 GluhaLoza| kosi, kalini, konopljenke in še brez števila drugih. 396 GluhaLoza| enega glasa. Bilo je mrtvo in tiho kakor v grobu. Od groze 397 GluhaLoza| nikoli božjega blagoslova in božje milosti. ~Grozovito 398 GluhaLoza| Grozovito me je zmotila in zapeljala moja brezumna 399 GluhaLoza| so se mi množile strahote in prikazni, kakršnih nisem 400 GluhaLoza| slovenski ne na nemški zemlji, in stopale so predme, le pomislite, 401 GluhaLoza| izgubil sem senco! Brez sence in hlada je stala tudi loza 402 GluhaLoza| pa so zijali name s skal in dreves čuki in sove, kakor 403 GluhaLoza| name s skal in dreves čuki in sove, kakor da je polnoči. 404 GluhaLoza| še ni pela nikoli sekira, in vendar je bila vsa pokvečena, 405 GluhaLoza| škrambolasta, nagnjena in polomljena. Stal je tu hrast, 406 GluhaLoza| veje kakor da so ožgane in polne trnja, ki me je neprenehoma 407 GluhaLoza| je neprenehoma prijemalo in zbadalo. Pa kako grdo, sivo 408 GluhaLoza| zbadalo. Pa kako grdo, sivo in napikano je bilo perje. 409 GluhaLoza| med prsti se mi je zmelo in zdrobilo, kakor da je suho. 410 GluhaLoza| tja človeške roke, noge in druge kosti, vse raztrgane 411 GluhaLoza| druge kosti, vse raztrgane in krvave, kakor da so jih 412 GluhaLoza| stopil. Ko sem odskočil in ga jel bolj natanko ogledovati, 413 GluhaLoza| mi nagajali na pol vidni in na pol nevidni na desni 414 GluhaLoza| me je strašilo dobro uro in še več, pa sem začel misliti: 415 GluhaLoza| Pod gradom, na Ljubnem in v Cerovcu. Od nekod bi se 416 GluhaLoza| privezal za vejo bel trak in sem jel korakati potem naprej 417 GluhaLoza| Precej sem zapustil stezo in okrenil v goščavo, naj že 418 GluhaLoza| hočem. Kmalu zagledam prelaz in za njim nizko, okroglo, 419 GluhaLoza| preveč, ležala je okoli in okoli mene, bila je tedaj 420 GluhaLoza| se suše velikanske rjuhe in jih napihuje in pridviguje 421 GluhaLoza| velikanske rjuhe in jih napihuje in pridviguje položen veter. 422 GluhaLoza| sem šel vendarle pod lipo in se ulegel v gosto grivino, 423 GluhaLoza| da se odpočinem. Od truda in vročine so se mi oči kmalu 424 GluhaLoza| mogoče. Ležal sem omamljen in kakor otopel brez čuta in 425 GluhaLoza| in kakor otopel brez čuta in misli kakih deset minut. 426 GluhaLoza| od raznih strani bližali in se nedaleč od mene strnili 427 GluhaLoza| nedaleč od mene strnili in jeli vrteti okoli lipe. 428 GluhaLoza| oglasi petje, tako sladko in milo petje, kakršnega moja 429 GluhaLoza| zvoneče glasove v dunajskih in monakovskih cerkvah. Radostno 430 GluhaLoza| bila podarjena ta slast in milina. ~Ali zdaj pa čujte 431 GluhaLoza| dobro petje neizrečeno gane in prevzame. Nobena druga reč 432 GluhaLoza| da mi vzrastejo peruti in da bi lahko zletel pod oblake 433 GluhaLoza| lipo, pa so me stiskale in dušile, da mi je kar sapo 434 GluhaLoza| Obhajala me je taka žalost in obupnost kakor še nikoli 435 GluhaLoza| sem neskončno bolan, slab in nesrečen. Najrajši bi bil 436 GluhaLoza| glasovi, ki zapirajo sapo in me more tako nemilo. Ali 437 GluhaLoza| nahajam v vilinskem kolu in da poslušam omotljivo vilinsko 438 GluhaLoza| Pobožno sem se prekrižal in začel moliti angelsko češčenje, 439 GluhaLoza| z mene hipoma vse stiske in težave. Zdrav in vesel sem 440 GluhaLoza| stiske in težave. Zdrav in vesel sem skočil kvišku 441 GluhaLoza| vesel sem skočil kvišku in se oziral zopet po znanem 442 GluhaLoza| sem lepi Ljubenski hrib in na njem prijazno cerkev 443 GluhaLoza| prijazno cerkev sv. Vida. Vile in vsa druga strašila Gluhe 444 GluhaLoza| to mi morate potrditi vi in vsak pošten človek, da Bog 445 GluhaLoza| Bog ima še zmerom pravico in moč, grešnike kaznovati, 446 GluhaLoza| moč, grešnike kaznovati, in da je nedelja za to ustvarjena, 447 GluhaLoza| ustvarjena, da kristjan moli in Bogu služi, ne pa da pijančuje 448 GluhaLoza| da pijančuje že na tešče in se poteplje kakor preganjana 449 GluhaLoza| zver po samotnih brlogih in neznanih gozdih." ~ ~ 450 Volkodlak| pastirjem so delale nadlego in škodo divje zveri, njene 451 Volkodlak| časa mu ni dosti verjela in se ga je bala. Ker pa ji 452 Volkodlak| je izgubila sčasoma strah in se ga je privadila in se 453 Volkodlak| strah in se ga je privadila in se z njim sprijaznila. Ležal 454 Volkodlak| je poleg nje, gledal jo in se ji milil, kolikor je 455 Volkodlak| je planil na sovražnika in ga odpodil ali pa raztrgal 456 Volkodlak| odpodil ali pa raztrgal in, ko se je vrnil, ga je Lenčka 457 Volkodlak| pohvalila, lepo ga božala in se z njim pomenkovala. To 458 Volkodlak| veselilo. Poslušal jo je rajši in izpolnjeval je nje ukaze 459 Volkodlak| natanko nego najzvestejši in najprivržnejši pes. Hrane 460 Volkodlak| odrastla, je pustila pašo in volka in se jela pripravljati 461 Volkodlak| je pustila pašo in volka in se jela pripravljati za 462 Volkodlak| Lenčka se mu je zasmejala in mu rekla: "Jaz se nečem 463 Volkodlak| Pojdi z Bogom!" ~Volk odide in jo pride drugi dan zopet 464 Volkodlak| veš, da se midva ne moreva in ne smeva vzeti. Izberi si 465 Volkodlak| nevesto gorjansko volčico in ostani z Bogom!" ~Volk odide 466 Volkodlak| ostani z Bogom!" ~Volk odide in jo pride tretji dan zopet 467 Volkodlak| snubit. ~Lenčka se ga ustraši in mu veli: "Ne hodi več k 468 Volkodlak| bo ustrelil. Ostani zdrav in pojdi z Bogom!" ~Volk odide, 469 Volkodlak| pride po Lenčko, zgrabi jo in odnese v svoj brlog. Bila 470 Volkodlak| je njegova žena tri leta in tri mesece. Manjkalo ji 471 Volkodlak| Jedla je vsak dan svinino in bravino, ob nedeljah teletino 472 Volkodlak| bravino, ob nedeljah teletino in v velike praznike tudi srnino 473 Volkodlak| velike praznike tudi srnino in kuretino. Zajcev in druge 474 Volkodlak| srnino in kuretino. Zajcev in druge drobne divjačine ji 475 Volkodlak| se ji je strašno po domu in po človeškem društvu. Iz 476 Volkodlak| ni smela iti nikamor. Noč in dan je jokala in prosila 477 Volkodlak| nikamor. Noč in dan je jokala in prosila Boga odrešenja. 478 Volkodlak| treba tako dolgo zibati in pestovati kakor druge otroke. 479 Volkodlak| sam na lov, trgati ovce in prašiče, žreti surovo meso 480 Volkodlak| prašiče, žreti surovo meso in piti gorko kri. Srce mu 481 Volkodlak| Lenčka ga je lepo učila in skrbno svarila, ali ni maral 482 Volkodlak| maral nič za nje besede in nauke. Če se je nanj razjezila 483 Volkodlak| Če se je nanj razjezila in ga pokarala, ji je pokazal 484 Volkodlak| raztrgati. To jo je grozno peklo in bolelo. Globoko se je zamislila 485 Volkodlak| Globoko se je zamislila in se tudi domislila. Nehala 486 Volkodlak| domislila. Nehala je jokati in žalovati in začela je preveselo 487 Volkodlak| Nehala je jokati in žalovati in začela je preveselo plesati 488 Volkodlak| začela je preveselo plesati in se smejati. Volk se začudi. ~ 489 Volkodlak| nekatere še po dvajset let in včasi tudi celo življenje. 490 Volkodlak| me ne budi nikoli z jokom in vpitjem; hrano si dobiva 491 Volkodlak| vpitjem; hrano si dobiva sam in od Boga je prejel gorko 492 Volkodlak| pozabi, da si moja žena in da je tvoja spalnica in 493 Volkodlak| in da je tvoja spalnica in tvoj dom moj prijazni in 494 Volkodlak| in tvoj dom moj prijazni in topli brlog!" ~Tako je Lenčka 495 Volkodlak| Pritekla je na svoj dom in velela bratu: "Vzemi puško 496 Volkodlak| velela bratu: "Vzemi puško in pojdi z mano!" Brat vzame 497 Volkodlak| mano!" Brat vzame puško in jo spremi. Lenčka mu pokaže 498 Volkodlak| Lenčka mu pokaže brlog in veli: "Volku poznam navado 499 Volkodlak| Volkodlaka, mojega sina in mojo žalost! Naj živi, dokler 500 Volkodlak| očital svet njegovo smrt in da bi pogubila zaradi njega