Part

 501 Volkodlak|           dušo." ~Brat stopi v brlog in volka ustreli. Volkodlak
 502 Volkodlak|        ustreli. Volkodlak ostane živ in pobegne. Iz goščave pa je
 503 Volkodlak|           goščave pa je bistro pazil in dobro videl, kako sladko
 504 Volkodlak|             je pogodil, kdo je najel in pripeljal očetovega morilca.
 505 Volkodlak|         Dvignil je proti materi pest in ji prisegel maščevanje.
 506 Volkodlak|         Vesela je šla z bratom domov in se jela pripravljati za
 507 Volkodlak|        katerega, bo prišel Volkodlak in me nadlegoval. Vzela bom
 508 Volkodlak|              če Volkodlak tudi pride in me zaskoči, me bo ubranil
 509 Volkodlak|              se je poročila z Markom in se odpeljala z njim na Hrvaško.
 510 Volkodlak|     Volkodlak je divjal po Gorjancih in Podgorju in iskal mater.
 511 Volkodlak|             po Gorjancih in Podgorju in iskal mater. Poprej je trgal
 512 Volkodlak|          mater. Poprej je trgal ovce in prašiče samo za potrebo,
 513 Volkodlak|               zdaj je mesaril živali in ljudi tudi sit, iz srditosti;
 514 Volkodlak|            Lovci so prežali nanj noč in dan, ali brez uspeha, ker
 515 Volkodlak|           Ali ko je preteklo več let in se mu je začela razvijati
 516 Volkodlak|           Oblačil se je po podgorsko in je premotil s tem vsakega
 517 Volkodlak|           poznal. Če so ga zasledili in mislili, da se ga bodo zdaj
 518 Volkodlak|            pridružil čedno opravljen in šel z njimi, kakor da lovi
 519 Volkodlak|          zvečer pa je hodil po vaseh in poslušal pod okni, kaj se
 520 Volkodlak|           pod okni, kaj se nanj kuje in pripravlja. Na tak način
 521 Volkodlak|          način je utekel vsaki zanki in zasedi. Sovražnikom je zažigal
 522 Volkodlak|            razbojniki, ali premeteni in srčni Podgorci so jih kmalu
 523 Volkodlak|            do živega. Te silovitosti in groze so trajale veliko
 524 Volkodlak|              Gorjance še tisti večer in se napotil na Hrvaško. Sum
 525 Volkodlak|             okrog po svojem poštenju in bogastvu. V veži so se igrali
 526 Volkodlak|        bratje. Volkodlak skoči nanje in jih podavi. ~Njihov krič
 527 Volkodlak|          Njihov krič je slišala mati in pritekla gledat. Prvi hip
 528 Volkodlak|           hip spozna sina Volkodlaka in pokliče na pomoč junaka
 529 Volkodlak|          nabije blagoslovljeno puško in ustreli Volkodlaka v srce.
 530 Volkodlak|             da je ubila svojega moža in njegovega očeta.   ~
 531 DivjiMoz |            HOSTNIK~Po gričih, dolcih in jarkih, na katere se drobe
 532 DivjiMoz |            razprostira med Podgradom in Ljubnim velik gozd; imenuje
 533 DivjiMoz |          sekira, ki ga nemilo podira in pokončuje, ali še pred tremi
 534 DivjiMoz |              let je bil košat, temen in krasen, da je marsikak popotnik
 535 DivjiMoz |             marsikak popotnik obstal in se mu čudil. Takrat je stala
 536 DivjiMoz |          Logar ni bil bogatin; polja in pašnikov je imel ravno toliko,
 537 DivjiMoz |             da je prehranil s trudom in potom sebe in rodovino.
 538 DivjiMoz |     prehranil s trudom in potom sebe in rodovino. V cerkev je šel
 539 DivjiMoz |           hodil, ker se je tam rodil in je imel ondi tudi skoraj
 540 DivjiMoz |              Možu je bilo žal za nje in je šel sadit mesto podrtih
 541 DivjiMoz |         druga. Ko se je o tem trudil in pehal, stopi k njemu nekdo
 542 DivjiMoz |         stopi k njemu nekdo od zadaj in ga potrka na ramo in veli: "
 543 DivjiMoz |           zadaj in ga potrka na ramo in veli: "Taki ljudje so kaj
 544 DivjiMoz |           zagleda kosmatega velikana in ga vpraša, kdo je. Tujec
 545 DivjiMoz |            boj se, jaz sem divji mož in tvoj prijatelj." To rekši,
 546 DivjiMoz |              ga molče do konca gozda in izgine. Tako je spremljal
 547 DivjiMoz |             odslej vsakikrat Logarja in njegove ljudi, če so šli
 548 DivjiMoz |       rojstveni kraj brez nevarnosti in neprilike. Enkrat so se
 549 DivjiMoz |            so se pomudili pri žlahti in dobrem vinu dolgo čez polnoči.
 550 DivjiMoz |            obema rokama bližnji grič in smuknil v jazbino, ki je
 551 DivjiMoz |       prikazen. Mesto človeške brade in brkov mu je zarastel obraz
 552 DivjiMoz |           živina pa se mu je gnusila in se je je ogibal. Hiš, polja
 553 DivjiMoz |             je je ogibal. Hiš, polja in vrtov se je bal kakor hudoba
 554 DivjiMoz |          povabili, da bi šel z njimi in popil v njihovem hramu kak
 555 DivjiMoz |          grdo zapačil, mahnil z roko in šinil od njih v goščavo,
 556 DivjiMoz |         ostal vedno njihov najboljši in najiskrenejši prijatelj,
 557 DivjiMoz |            je planil nanjo z gorjačo in jo ubil ali pa prepodil.
 558 DivjiMoz |           nakupičile coprnice oblake in so hotele usipati iz njih
 559 DivjiMoz |            ustopil za Logarjevo hišo in jih jel s tako silo krepeliti
 560 DivjiMoz |            jel s tako silo krepeliti in goniti, da so morale pobegniti.
 561 DivjiMoz |             hostnik mnogo let branil in varoval svoje prijatelje,
 562 DivjiMoz |             so si tako lepo opomogli in skoraj obogateli. Ali sreča
 563 DivjiMoz |           Logar lepo, mlado drobnico in jo cepil. Divji mož iz goščave
 564 DivjiMoz |             mož iz goščave to zapazi in se zadere srdito: "Nesramnež!
 565 DivjiMoz |             gozd ali obvaroval škode in nadloge. Najmlajši sin se
 566 DivjiMoz |           sin se je v Rasnem izgubil in poginil od straha in lakote;
 567 DivjiMoz |         izgubil in poginil od straha in lakote; živino so trgali
 568 DivjiMoz |             živino so trgali volkovi in druge zverine; žito in sadje
 569 DivjiMoz |       volkovi in druge zverine; žito in sadje je pobijala toča.
 570 DivjiMoz |          zapuščeno hišo je treščilo, in ogenj jo je pokončal do
 571 DivjiMoz |            še spričuje, kje je stala in kako strašno se zna maščevati
 572 DivjiMoz |           sem našel med Novim mestom in Dvorom. Da se bodo spoznale
 573 DivjiMoz |              se bodo spoznale navade in razvade divjih mož bolj
 574 DivjiMoz |             Enega sem celo sam videl in sem dobre pol ure z njim
 575 DivjiMoz |       petnajstimi leti jako zgovorna in vesela družba, v kateri
 576 DivjiMoz |            se je človek rad pomudil. In tako sem ostal enkrat tam
 577 DivjiMoz |             Vražam se ljudje smejejo in tudi jaz se jim smejem.
 578 DivjiMoz |            me bil za drevesom čakal, in me spremi tja do lastovške
 579 DivjiMoz |           spremljal že veliko drugih in, kakor meni, se je prikazal
 580 DivjiMoz |      odgovorim: "Slišal sem že dosti in bi prav rad vedel, če je
 581 DivjiMoz |          oblasti. Samo zijal je vame in pa prav po volčje tulil.
 582 DivjiMoz |           sredi pota med Češčo vasjo in Brezovcem me prime tovariš
 583 DivjiMoz |              tovariš hlastno za roko in veli: "Ali ga ne vidite?
 584 DivjiMoz |             sem ga zagledal tudi jaz in ga jel opazovati. Tone se
 585 DivjiMoz |         človek ustrašiti. Bil je bos in gologlav. Dolgi lasje so
 586 DivjiMoz |         lasje so mu mahali po plečih in hrbtu kakor griva. Opravo
 587 DivjiMoz |              Opravo je imel kmetiško in kaj borno. Hlače so mu šle
 588 DivjiMoz |           kolen; janko je bil slekel in jo vrgel čez levo ramo.
 589 DivjiMoz |              nerazločno nekaj krulil in tulil. Že ta glasba ni bila
 590 DivjiMoz |        zamolklo, na koncu z zavijačo in brez zavijače, na kratko
 591 DivjiMoz |             brez zavijače, na kratko in na dolgo, v eden cep in
 592 DivjiMoz |              in na dolgo, v eden cep in v dva cepa, zdaj na dva,
 593 DivjiMoz |            dva, potem na štiri prste in vmes tudi "na kljuko". Tone
 594 DivjiMoz |            na kljuko". Tone je ječal in si tiščal ušesa, jaz pa
 595 DivjiMoz |           ušesa, jaz pa sem poslušal in se spominjal, kako rad sem
 596 DivjiMoz |          nekdaj tudi jaz kratkočasil in bahal s to neskladno žvižgo,
 597 DivjiMoz |             so mi vsi drugi pastirji in kmetski součenci zavidali.
 598 DivjiMoz |            je donelo v hostni samoti in nočni tišini tem bolj neznano
 599 DivjiMoz |              tišini tem bolj neznano in pošastno, ker mu je odgovarjala
 600 DivjiMoz |            Brezovca, hostnik umolkne in zabavo izpremeni, ali ne
 601 DivjiMoz |         krepelce, grude suhega blata in kar mu je prišlo v roke.
 602 DivjiMoz |              v roke. Odkleščene veje in ščepke so padale neprenehoma
 603 DivjiMoz |        obližju so se prebudili ptiči in frfetali preplašeni sem
 604 DivjiMoz |             ter tja, ne vede v nočni in gozdni temini, kam bi se
 605 DivjiMoz |         palice na močne spodnje veje in gugaje se kričati na vse
 606 DivjiMoz |             je prišel zopet na cesto in zdaj se je domislil zabave,
 607 DivjiMoz |              burne strasti, ognjenih in reznih čutov in čudovitih
 608 DivjiMoz |             ognjenih in reznih čutov in čudovitih predrznih skokov,
 609 DivjiMoz |             na vso moč divje, grozno in nepravilno. Tudi najostrejši
 610 DivjiMoz |            naglo, nekako zaletavasto in torej slabo. Videlo se je,
 611 DivjiMoz |            da je s Hrvati iste misli in je pel s povzdignjenim in
 612 DivjiMoz |            in je pel s povzdignjenim in hudim glasom: "Našal ju
 613 DivjiMoz |             desetkrat, če ne še več, in vsak pot z večjo strastjo,
 614 DivjiMoz |           pot z večjo strastjo, jezo in zabavljivostjo. ~O tem petju
 615 DivjiMoz |         petju smo Brezovec prehodili in se bližali lastovski drobnici.
 616 DivjiMoz |              mož res na stransko pot in izginil izpred oči. Tone
 617 DivjiMoz |           globoko oddahne, ustavi me in vpraša: "No, kaj pravite?" ~
 618 DivjiMoz |              Pravzaprav pa med njimi in divjim možem ni dosti razločka.
 619 DivjiMoz |        deželski ne cerkveni gosposki in nobeni postavi, so pobegnili
 620 DivjiMoz |        postavi, so pobegnili v hribe in brloge in so v samoti tako
 621 DivjiMoz |          pobegnili v hribe in brloge in so v samoti tako obdivjali,
 622 DivjiMoz |             pravimo zdaj divji možje in še ne vemo, če imajo kaj
 623 DivjiMoz |            valjajo najrajši po hosti in za postave se brigajo toliko
 624 DivjiMoz |           cucek. Ker govore hostniki in cigani isti volčji jezik,
 625 DivjiMoz |              eden od drugega naučili in da so si tudi po krvi, če
 626 DivjiMoz |          jazbina s prostorno votlino in lepim kapcem, katero hodijo
 627 DivjiMoz |             deklici, Kresetova Katra in njena prijateljica Lenka,
 628 DivjiMoz |          prošnjo iz srca rad uslišal in se potem četrt ure prav
 629 DivjiMoz |      krščanskem nauku sta šli v jamo in sta vzeli s seboj, da bi
 630 DivjiMoz |              svečo. Katra je svetila in korakala naprej. Komaj sta
 631 DivjiMoz |          Komaj sta začeli ogledovati in otipavati bleščeči kapec,
 632 DivjiMoz |              stranske jame divji mož in svečo upihne. Bil je visoke
 633 DivjiMoz |             brade, oblečen po lovsko in jako podoben grajskemu gospodu.
 634 DivjiMoz |           precej, ko se je prikazal, in dospela srečno iz jazbine
 635 DivjiMoz |        izpustil, ko se je prekrižala in začela moliti. Prav čudno
 636 DivjiMoz |             v Novem mestu novo, lepo in drago obleko. Povpraševali
 637 DivjiMoz |             da zahaja k divjemu možu in da ni več sama. Nastal je
 638 DivjiMoz |          leta se vrne zdrava, čvrsta in cvetoča; tako lepa še ni
 639 DivjiMoz |        tercijalke so migale z ramami in govorile potolažene: "Obsodili
 640 DivjiMoz |           sinu, je šla kmalu od doma in si dobila službo v lukenjskem
 641 DivjiMoz |          svoje dolžnosti tako zdušno in skrbno, da se je gospodi
 642 DivjiMoz |   Priporočila jo je svojemu skrbniku in logarju, in on jo je res
 643 DivjiMoz |         svojemu skrbniku in logarju, in on jo je res snubil in se
 644 DivjiMoz |               in on jo je res snubil in se z njo poročil. Mož je
 645 DivjiMoz |              postaren, ali jako blag in tudi denaren. Katra je pojedla
 646 DivjiMoz |          pojedla pri njem več zajcev in kljunačev, nego so jih njene
 647 DivjiMoz |         vrstnice videle. Ob nedeljah in praznikih je prišumela v
 648 DivjiMoz |       prišumela v cerkev vsa v svili in mrežah. Kadar je prišla
 649 DivjiMoz |      podobnost. Ko je Katrico božala in milovala, je kar ostrmela,
 650 DivjiMoz |          ostrmela, plesnila z rokami in velela: "Bog in sv. božji
 651 DivjiMoz |             z rokami in velela: "Bog in sv. božji križ, poglejte
 652 DivjiMoz |              so se pomenljivo muzali in si namigavali, češ mi nismo
 653 DivjiMoz |              grše nego nemški baroni in grofje. Zahteval je, da
 654 DivjiMoz |         ampak tudi na vso moč pridno in z veseljem! Če mu je hlapec
 655 DivjiMoz |              vsakemu tem bolj grozne in razžaljive, ker jih je izustil
 656 DivjiMoz |             izustil s sladkim smehom in v mehkem idrijskem narečju,
 657 DivjiMoz |    nespodobnosti je divji mož zvedel in, ko se je pripeljal prošt
 658 DivjiMoz |           jazbine, je zgrabil kočijo in jo prevmil. Ali prošt, ki
 659 DivjiMoz |         Vzemši jo v roke, je zarotil in preklel divjega moža, ki
 660 DivjiMoz |             z Bogom ni mogel boriti, in je rjove pobegnil. Od takrat
 661 DivjiMoz |           zmerom radi spomnijo njega in srečne Kresetove Katre.
 662 DivjiMoz |              povesti "prazne marnje" in se jim smeje. ~Iz krasnega
 663 DivjiMoz |              se premaknimo na zeleno in veselo goro, katera se vzdiguje
 664 DivjiMoz |       gredočo iz Soteske v Podturen, in je tako neizrečeno bogata
 665 DivjiMoz |        razvalinami, jamami, strahovi in divjimi možmi. Najlepše
 666 DivjiMoz |          hotel, skoraj pol ure daleč in se veseliti spotoma čudnih
 667 DivjiMoz |             v hladno jamo. Te prazne in kalne plaže se je divji
 668 DivjiMoz |            je imel nepokvarjeno grlo in da je pijačo bolje poznal
 669 DivjiMoz |               pivo" pred jazbino pit in je nekatere krati celo trdila,
 670 DivjiMoz |           dnu se nahajajo kepe snega in ledena skorja še o kresu.
 671 DivjiMoz |           kresu. Glasoviti poštenjak in kmetiški modrec Poglajen (
 672 DivjiMoz |          povedati, ker se ga je zbal in utekel. ~Pol ure od tod
 673 DivjiMoz |              njem, da bi ga raztrgal in požrl. Ljudje so se morali
 674 DivjiMoz |               En rog je volu odlomil in je ponoči dostikrat vanj
 675 DivjiMoz |          vasjo, četrt ure od Soteske in tri četrt ure od Toplic.
 676 DivjiMoz |      najzadnji za imenitnosti. Griči in hribi se ponašajo s starinskimi
 677 DivjiMoz |        ponašajo s starinskimi tabori in razsutimi gradovi nemških
 678 DivjiMoz |          gradovi nemških razbojnikov in pijancev, Toplice se hvalijo
 679 DivjiMoz |              gorko vodo, Krka z raki in rastočim kamnom, Dvor in
 680 DivjiMoz |             in rastočim kamnom, Dvor in Soteska z obrtnostjo, Loška
 681 DivjiMoz |           svoje olike, blagodušnosti in pohlevnosti vsekako prvak
 682 DivjiMoz |             živi v svoji gorki jami, in da se mu ne bi tožilo, si
 683 DivjiMoz |              je našel zvesto, krotko in dobro tovarišico in gospodinjo,
 684 DivjiMoz |           krotko in dobro tovarišico in gospodinjo, ki poje z njim
 685 DivjiMoz |           gospodinjo, ki poje z njim in Prešernovo nuno vred: Le
 686 DivjiMoz |             žganci njegova vsakdanja in najljubša hrana in poglavitna
 687 DivjiMoz |         vsakdanja in najljubša hrana in poglavitna radost in tolažba
 688 DivjiMoz |           hrana in poglavitna radost in tolažba njegovega želodca,
 689 DivjiMoz |              njegovega želodca, srca in življenja. Ker jih jé tako
 690 DivjiMoz |             zna žena izvrstno kuhati in beliti. Ko mu jih prinese
 691 DivjiMoz |            divja žena ne jé žgancev, in sem dobil odgovor: "Morda
 692 DivjiMoz |            resda neskončno pohleven, in prijazen, ali bi se hudo
 693 DivjiMoz |             metati v jazbino kamenje in je izbil divji ženi iz rok
 694 DivjiMoz |       pokliče moža, ki plane iz jame in postopača zgrabi. Da je
 695 DivjiMoz |            ali za ušesa, dal mu brco in ga zapodil. Ko pa vidi,
 696 DivjiMoz |            roko bukev, z drugo skalo in ubogega Kočevarja tako nemilo
 697 DivjiMoz |        Kočevarja tako nemilo zdruzne in premlati, da ni ostalo nič
 698 DivjiMoz |             kakor kupček krvavih cap in koščic. Ta zgodba se dobro
 699 DivjiMoz |             možiček, ki je ustavljal in svaril žive fante: "Varujte
 700 DivjiMoz |          fante: "Varujte se, otroci, in ne mečite v jazbino kamenja,
 701 Jutrovica|          kraja obilo najlepšega žita in najžlahtnejšega vina. Ljudje
 702 Jutrovica|              Ljudje so jedli pečenko in potico, pili starino in
 703 Jutrovica|              in potico, pili starino in spali na pernicah. Na Kranjsko
 704 Jutrovica|             kruha, kupico mrzle vode in za posteljo strnen otep.
 705 Jutrovica|              jim je dobra mrzla voda in tudi pravica, da smejo pri
 706 Jutrovica|            jih je volja, peti, gosti in plesati! Sv. Trije kralji
 707 Jutrovica|              so jih sprejemali mrzlo in zaničljivo; samo pop, rezar
 708 Jutrovica|          zaničljivo; samo pop, rezar in konjederec so jim dali drage
 709 Jutrovica|            vse to, kar so sami imeli in uživali. Zato pa je te tri
 710 Jutrovica|             tri tudi Bog blagoslovil in jim povrnil dobroto z dobroto.
 711 Jutrovica|            Podaril jim je dober kruh in zaslužek ne le doma, ampak
 712 Jutrovica|        širokem svetu gorenjski rezar in konjederec. ~Spoznavši Gorenjce,
 713 Jutrovica|           kos zmesnega kruha iz ovsa in prosa, kupico najslabšega
 714 Jutrovica|              kupico najslabšega vina in za posteljo ječmenov otep.
 715 Jutrovica|            jesti zmesen kruh iz ovsa in prosa, ker je za nje vse
 716 Jutrovica|              bilo zvečine tako kislo in prazno, da so ga imenovali
 717 Jutrovica|      ječmenova kaša, ali ne za slast in veselje. Pustega "bizgeca"
 718 Jutrovica|       Pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, celo berači ga
 719 Jutrovica|            krščansko so jih sprejeli in pogostili samo oskrbnik,
 720 Jutrovica|              samo oskrbnik, sebenjak in kuharica, in Bog je te tri
 721 Jutrovica|      oskrbnik, sebenjak in kuharica, in Bog je te tri stanove blagoslovil.
 722 Jutrovica|            služiti, si kupi graščino in, če se prodaja kakemu kmetu
 723 Jutrovica|         ponujajo dobro službo domača in tuja gospoda: nahajajo se
 724 Jutrovica|             nahajajo se po Ljubljani in Zagrebu, po Gradcu in Trstu
 725 Jutrovica|      Ljubljani in Zagrebu, po Gradcu in Trstu in marsikatera se
 726 Jutrovica|          Zagrebu, po Gradcu in Trstu in marsikatera se je že prav
 727 Jutrovica|            že prav na bogato omožila in se povzdignila za gospo. ~
 728 Jutrovica|               Kranjska nepriljudnost in skopost se je razglasila
 729 Jutrovica|             skopost se je razglasila in razvedela po vseh deželah
 730 Jutrovica|            razvedela po vseh deželah in narodih in vzbudila do Kranjcev
 731 Jutrovica|              vseh deželah in narodih in vzbudila do Kranjcev splošno
 732 Jutrovica|           Kranjcev splošno nejevoljo in sovraštvo. Če pride kranjski
 733 Jutrovica|          pitajo povsod z vlačugarjem in beračem in gonijo brez usmiljenja
 734 Jutrovica|             z vlačugarjem in beračem in gonijo brez usmiljenja iz
 735 Jutrovica|              jim smilili prav v srce in vabili so jih k sebi od
 736 Jutrovica|             jih je bil prvi zagledal in povabil. Njegova žena jim
 737 Jutrovica|            se je dobilo dobrega doma in pri sosedih: slanine, pleča,
 738 Jutrovica|             bravine, pečenega purana in še marsikaj drugega. Pripravila
 739 Jutrovica|         gorela na čast tem svetnikom in pred njihovo podobo. Stari
 740 Jutrovica|       pomenkovali preprijazno z njim in z vso njegovo rodbino. Pripovedovali
 741 Jutrovica|              vseh prerazličnih žitih in sadežih, ki v njej dozorevajo,
 742 Jutrovica|       sadežih, ki v njej dozorevajo, in o neskončni slasti in dobroti
 743 Jutrovica|    dozorevajo, in o neskončni slasti in dobroti njenega vina, kateremu
 744 Jutrovica|            poljem, prijaznimi holmci in zeleno dobravo. Da me boste
 745 Jutrovica|      nakapljal od sveče, vašo deželo in jo z'našo tako zenačil in
 746 Jutrovica|            in jo z'našo tako zenačil in poravnal, da ne bo ostal
 747 Jutrovica|         kateri stoji vaša Mrakovica, in na tej strani moli proti
 748 Jutrovica|            ki jemlje dolini svetlobo in gorkoto blagodatnega sonca.
 749 Jutrovica|      pripravnega prostora za vinstvo in senožeti." O teh besedah
 750 Jutrovica|              ki je pomenil Gorjance, in zdajci se začuje proti zahodu
 751 Jutrovica|            se dotakne drugega kupčka in veli: "Ta vaša navpična
 752 Jutrovica|       odstraniti." To rekši, potlači in razplošči okapke, ki so
 753 Jutrovica|          bila navpična skala utrgala in pogreznila v zemljo. Po
 754 Jutrovica|             žele županovim lahko noč in gredo spat. Župan pa pravi
 755 Jutrovica|            zahvalili ga za postrežbo in blagoslovili. Zjutraj ga
 756 Jutrovica|  blagoslovili. Zjutraj ga zbudi žena in veli: "Poglej novo čudo!
 757 Jutrovica|            se izpremenile v prisojne in položne rebri, ustvarjene
 758 Jutrovica|    slavjanske domovine. Pod Gorjanci in njih odrastki pa se je širila
 759 Jutrovica|              proti Metliki, Karlovcu in Zagrebu prerodovita ravan,
 760 Jutrovica|              vrti, prijaznimi holmci in zeleno dobravo. Uboga Mrakovica
 761 Jutrovica|        Mrakovica si je brzo opomogla in razcvetela. Zaselila je
 762 Jutrovica|           prebivalci slavno Vivodino in vso bogato krajino, ki se
 763 Jutrovica|       nedolžnih nravov, ki so dičili in osrečili staro Mrakovico.
 764 Jutrovica|            na mnogih mestih okrušila in pohabila. Sem ter tja kaže
 765 Jutrovica|      plodonosnih bregov odrte robove in strme klance. Tudi še marsikatera
 766 Jutrovica|             marsikatera druga milina in lepota se je na njej popolnoma
 767 Jutrovica|              čudovito dražestnih črt in oblik, da se domisli človek
 768 Jutrovica|        zemeljske krajine. Vivodinska in druga sosednja vina slove
 769 Jutrovica|        dobrih letinah iz vseh krajev in koncev, ker so uverjeni,
 770 Jutrovica|              so uverjeni, da slajših in močnejših ne bi nikjer dobili.
 771 Jutrovica|            skušnja, da se vivodinska in sosednja vina upirajo skoraj
 772 Jutrovica|             zmagovito vsem nepogodam in udarcem vremena in letnih
 773 Jutrovica|         nepogodam in udarcem vremena in letnih časov. Božji blagoslov
 774 Jutrovica|            obilno mero tudi na polje in vrte, na hleve in dvore.
 775 Jutrovica|              polje in vrte, na hleve in dvore. Hranijo se lahko
 776 Jutrovica|         kruhom, ampak tudi s svinino in bravino, s tolstimi purani
 777 Jutrovica|           bravino, s tolstimi purani in vsako drugo kuretino. Pernate
 778 Jutrovica|             slamnate. Ta rodovitnost in to bogastvo sta dar božje
 779 Jutrovica|          gostoljubni hrvaški zemlji. In blagoslov ji bo stal, dokler
 780 Jutrovica|        bratje Hrvatje zlata svojstva in plemenite navade svojih
 781 Jutrovica|             postrežnost proti znanim in neznanim, domačim in tujim
 782 Jutrovica|          znanim in neznanim, domačim in tujim gostom in popotnikom.
 783 Jutrovica|              domačim in tujim gostom in popotnikom. V spomin svetih
 784 Jutrovica|         prišedših iz Jutrove dežele, in velike sreče, katera je
 785 Jutrovica|              ime: začela se je zvati in se imenuje še dandanašnji
 786 KresnaNoc|          Baron Ravbar je bil mogočen in bogat gospod. Kmetov je
 787 KresnaNoc|              da sam ni vedel koliko, in dohodkov je od njih dobival,
 788 KresnaNoc|       veselila. Venomer se je jezila in godrnjala, da se ne more
 789 KresnaNoc|           kmeta za to, da nam streže in življenja težo polajšuje.
 790 KresnaNoc|      polajšuje. Če nam daje desetino in gorščino, zakaj nam ne bi
 791 KresnaNoc|             dajal tudi muh, komarjev in bolhá, da se krvoločni mrčes
 792 KresnaNoc|            pa je sklical svoje kmete in jim napovedal nov davek:
 793 KresnaNoc|               po tri merice komarjev in po tri merice bolhá. Kmetje
 794 KresnaNoc|        Kmetje se niso hoteli upirati in začeli so še tisti dan loviti
 795 KresnaNoc|         dejal: "Lov je gosposka šega in pravica. Kadar bom začel
 796 KresnaNoc|             sršene; od muh, komarjev in bolhá ne bo dobil baron
 797 KresnaNoc|             zmogla, ga je jel ječiti in postiti in ga držal v trdnem
 798 KresnaNoc|             je jel ječiti in postiti in ga držal v trdnem zaporu
 799 KresnaNoc|             umrje Martinku od straha in žalosti, on pa le ni nehal
 800 KresnaNoc|             sršene; od muh, komarjev in bolhá pa ne bo dajal baronu
 801 KresnaNoc|             Martinka niti dolga ječa in post, pošlje baron po komisarje,
 802 KresnaNoc|           Komisarji so bili pravični in modri možje. Vse jutro in
 803 KresnaNoc|            in modri možje. Vse jutro in dopoldne so majali z glavo
 804 KresnaNoc|           dopoldne so majali z glavo in govorili: "Kmet ni živina,
 805 KresnaNoc|            na gosposko kosilo. Jedli in pili so v slast, da še nikoli
 806 KresnaNoc|        kosilom so se malo premislili in spoznali, da je kmet le
 807 KresnaNoc|            ki se mora čvrsto krotiti in brzdati. Po obilni in dobri
 808 KresnaNoc|        krotiti in brzdati. Po obilni in dobri pijači pa so svojo
 809 KresnaNoc|            še mnogo hujši od zverine in da je novi davek njemu koristen
 810 KresnaNoc|            novi davek njemu koristen in potreben. Pravdo so razsodili,
 811 KresnaNoc|             Martinek velik hudodelec in da ima gospod pravico, vzeti
 812 KresnaNoc|        gospod pravico, vzeti mu hišo in zemljo in ves drug imetek;
 813 KresnaNoc|              vzeti mu hišo in zemljo in ves drug imetek; če ga je
 814 KresnaNoc|             obrne svobodno tudi žepe in iztrese iz njih drobtine. ~
 815 KresnaNoc|           uro. Vzel je Martinku hišo in vse, kar je bilo v njej
 816 KresnaNoc|              vse, kar je bilo v njej in zunaj nje, potem pa izpustil
 817 KresnaNoc|           izpustil nanj svoje hlapce in pse, da so ga odtirali iz
 818 KresnaNoc|             okraja gospodove posesti in oblasti. Ali na svetu je
 819 KresnaNoc|             bil obrnil Martinku žepe in iztresel iz njih drobtine,
 820 KresnaNoc|             ko je spravljal nastilo, in se mu zapičil v kot žepa
 821 KresnaNoc|        denarja, pa tudi brez tolažbe in upanja. Prositi se je sramoval,
 822 KresnaNoc|              so ga po strani gledali in vprašali: "Kje imaš kaj
 823 KresnaNoc|            smilil, pa mu je dal vina in potice in glogovo palico,
 824 KresnaNoc|             mu je dal vina in potice in glogovo palico, da bi se
 825 KresnaNoc|              umrl. Martinek jo vzame in se začudi, da je tako težka.
 826 KresnaNoc|              Tam si je nalomil suhih in zelenih vej, zložil grmado
 827 KresnaNoc|           zelenih vej, zložil grmado in jo vžgal. Lepše od drugih
 828 KresnaNoc|           vsi Dolenjci so ga gledali in se popraševali, kaj pomeni
 829 KresnaNoc|             kres dogorel, je odkrilo in pokazalo drobno zrnce praprotnega
 830 KresnaNoc|           vsa neskončna čuda, čarobe in skrivnosti kresne noči,
 831 KresnaNoc|        pripovedkah svoje rajnke tete in pestunje. Razodeli so se
 832 KresnaNoc|     ogromnosti ali nepopisni krasoti in vid jemljočemu blesku te
 833 KresnaNoc|            prikazni. Ker je Gorjance in njihova čuda poznal, je
 834 KresnaNoc|            ki napolnjuje Kukovo goro in bi brez njega predrlo hribovje
 835 KresnaNoc|          brez njega predrlo hribovje in zalilo dolenjski raj, dražestno
 836 KresnaNoc|             dolenjski raj, dražestno in blagoslovljeno dolino, katero
 837 KresnaNoc| blagoslovljeno dolino, katero namaka in gnoji mirna in ribovita
 838 KresnaNoc|         katero namaka in gnoji mirna in ribovita slovenska Krka. ~
 839 KresnaNoc|             zamaknjen v sijajne luči in silno bogastvo, katero leži
 840 KresnaNoc|              Martinek popolnoma sebe in svojega obližja, dokler
 841 KresnaNoc|       obližja, dokler ga ne predrami in prestraši dolg plamen, ki
 842 KresnaNoc|           odtrga od roke tudi plamen in Martinek se preveri, da
 843 KresnaNoc|            tudi ta svetloba pomenila in oznanila zaklad! Palica
 844 KresnaNoc|              skrbi, ki so ga morile, in je ves vesel začel premišljevati,
 845 KresnaNoc|     premišljevati, kje bi se naselil in kako bi porabil svoj lepi
 846 KresnaNoc|       prikazen kresne noči: coprniki in copmice, ki so leteli ravno
 847 KresnaNoc|              satanu, da se poklonijo in se udeleže poleg stare navade
 848 KresnaNoc|            njegove nocojšnje večerje in veselice. Vršali so od vsakod,
 849 KresnaNoc|          brez števila, vsakega stanu in vsake dobe. Nahajali so
 850 KresnaNoc|            dolenjski graščaki, prošt in nekateri drugi duhovniki,
 851 KresnaNoc|              ostudne babe, sama kost in koža, s peklensko zlobo
 852 KresnaNoc|        peklensko zlobo v mrklih očeh in na zgrbančenem obrazu. Nekateri
 853 KresnaNoc|             kozlih, drugi na burklah in metlah. Z Mokrega polja
 854 KresnaNoc|        fantih, katerim so bile botre in so dobile s tem oblast do
 855 KresnaNoc|             da so jih smele obrzdati in zasesti. Dva poglavita gospoda,
 856 KresnaNoc|        poglavita gospoda, hmeljniški in klevevški, sta se šopirila
 857 KresnaNoc|          vprezata vanju namesto konj in volov svoje kmete. Na vsa
 858 KresnaNoc|             da jo vihti brez milosti in nikdar ne utrudivši se nad
 859 KresnaNoc|            pazduho s hudičevo mastjo in leteli prosto, brez opore:
 860 KresnaNoc|             desni nogi, z desno roko in boso levo nogo pa mahaje
 861 KresnaNoc|             boso levo nogo pa mahaje in poganjaje se, kakor da plavajo.
 862 KresnaNoc|              coprnicami svojo sosedo in botro Skumaraho. Tudi ona
 863 KresnaNoc|              Tudi ona ga je zapazila in se mu zabavljivo zakrohotala: "
 864 KresnaNoc|          glogov les, coprniški strah in trepet. Zdaj odleti po bliskovo,
 865 KresnaNoc|            se bila na gada namerila, in šine nazaj gor med drugarice,
 866 KresnaNoc|             so frčale z viharno silo in naglostjo proti zaželenemu
 867 KresnaNoc|          hribu k svojemu zapovedniku in ženinu. ~Ko so dospeli na
 868 KresnaNoc|             na shodišče vsi coprniki in coprnice, se razpoči s strašanskim
 869 KresnaNoc|     strašanskim treskom mogočni Klek in veličastveno se dvigne iz
 870 KresnaNoc|            čas mnogo tisoč plesalcev in plesalk. Za plesiščem so
 871 KresnaNoc|        plesiščem so se dvigali okrog in okrog visoki odri, na katerih
 872 KresnaNoc|            vojsko svojih prijateljev in se usede na zlati prestol.
 873 KresnaNoc|               eden za drugim k njemu in ga poljubijo, ali ne po
 874 KresnaNoc|              človeški navadi spredaj in v obraz! ~Ko se pozdravljanje
 875 KresnaNoc|             preteklo leto pripetile, in zasluge, katere so si za
 876 KresnaNoc|        spredniki. Dal sem ga mazati, in ker je gonil vedno isto,
 877 KresnaNoc|         dejal: Le še! Le še! Brisali in božali smo ga, dokler ni
 878 KresnaNoc|             objame prošta v znamenje in dokaz svoje zadovoljnosti. ~
 879 KresnaNoc|              podle, preponižne sluge in izdajalce. Kdor hoče mladino
 880 KresnaNoc|              prijaznost, zaupljivost in odkritost. Zato jim ostro
 881 KresnaNoc|           slediti, opazovati, tožiti in ovajati. Z največjim veseljem
 882 KresnaNoc|            zaporom, postom, dvojkami in trojkami. Kadar gredo domov
 883 KresnaNoc|             jih lahko vse mesto vidi in zasramuje. Gotovo mi boš
 884 KresnaNoc|              najbolj uspešno vcepiti in širiti zaničevanje materinega
 885 KresnaNoc|        zaničevanje materinega jezika in slovenske narodnosti." ~
 886 KresnaNoc|             bistroumnosti, pridnosti in poštenosti vreden in sposoben,
 887 KresnaNoc|       pridnosti in poštenosti vreden in sposoben, da bi živel še
 888 KresnaNoc|             sijajne zasluge za tujce in za pekel, se sme s pobožnimi
 889 KresnaNoc|       zastonj navečerjal. Oh, zabele in krompirja mi gre doma toliko!
 890 KresnaNoc|         Veliko veliko let že stiskam in varujem, pa se je nabralo
 891 KresnaNoc|           moji tlačani. Jeli so piti in vriskati, potem pa cepati
 892 KresnaNoc|             Nekateri so zopet vstali in čez veliko tednov okrevali,
 893 KresnaNoc|          nadlogo: "Imel sem zanikrne in brezvestne sprednike. S
 894 KresnaNoc|        Ljudje so se upirali z rokami in nogami, trebalo jih je čvrsto
 895 KresnaNoc|              bičali, postili, ječili in rubili! Šele to leto sem
 896 KresnaNoc|              Šele to leto sem zmogel in jih ukrotil. Ali nagajivo
 897 KresnaNoc|             me je razvpil za morilca in razbojnika. Ti grdi besedi
 898 KresnaNoc|        Mislil sem, kako bi se opral, in se tudi domislil. Jel sem
 899 KresnaNoc|            svetu, malone za svetnika in angela, o tistih treh pa
 900 KresnaNoc|              mi povrne lepe desetice in goldinarčke, katere sem
 901 KresnaNoc|             za nohtom črnega. Gnetem in ožemam jih do zadnje kaplje.
 902 KresnaNoc|             Odgovarjam jim vedno eno in isto: 'Kaj meni mar!' Zaslovel
 903 KresnaNoc|       nekoliko otresti, pa sem sedel in načrčkal dober funt pesmi.
 904 KresnaNoc|           paša je bila precej prazna in omledna, zato sem jo zabelil
 905 KresnaNoc|     napredkom, sveto jezo na krvnike in zatiralce in drugimi takimi,
 906 KresnaNoc|              na krvnike in zatiralce in drugimi takimi, plemenitimi
 907 KresnaNoc|            da je tako popolnoma slep in brezumen. Mojim predpustnim
 908 KresnaNoc|             Mojim predpustnim burkam in čenčam so verjeli ne samo
 909 KresnaNoc|          ampak tudi domačini, znanci in sosedje, ki so videli na
 910 KresnaNoc|        katero sem udrihal po kmetih, in so slišali na svoja ušesa
 911 KresnaNoc|         ušesa njihovo obupno ječanje in jokanje! Razglasili so me
 912 KresnaNoc|         človeških pravic, za pesnika in preroka svobode! Tuji in
 913 KresnaNoc|             in preroka svobode! Tuji in domači učenjaki so se tako
 914 KresnaNoc|  izpregovoriti. Vzbuja se mi ponosno in opravičeno upanje, da bodo
 915 KresnaNoc|           posebne slave; ali mojster in moj pravi učenec je tisti,
 916 KresnaNoc|            tisti, ki oslepari sosede in znance. Tvojo zaslugo smatram
 917 KresnaNoc|              smatram za tako odlično in velikansko, da te moramo
 918 KresnaNoc|           nocojšnjem shodu postaviti in venčati za kralja vseh kranjskih
 919 KresnaNoc|         približata dva Podgorca: oče in sin. Oče je graščak in vaša
 920 KresnaNoc|           oče in sin. Oče je graščak in vaša gnada, sin konjski
 921 KresnaNoc|         dekla. Jaz sem jo rad gledal in njej je bilo to všeč. Preden
 922 KresnaNoc|         pridem v njegov grad služit, in jaz sem ga poslušal. Kmalu
 923 KresnaNoc|           njegova gospa rada gledati in meni je bilo to všeč. Preden
 924 KresnaNoc|             je dostojen svojega sina in tak sin je dostojen svojega
 925 KresnaNoc|              zavlekli v kako goščavo in obesili. ~Še mnogi drugi
 926 KresnaNoc|    pripovedovali satanu svoje zgodbe in grehe, ki se mi pa ne zde
 927 KresnaNoc|             mi pa ne zde tako veliki in za naš narod zanimivi, da
 928 KresnaNoc|       Marsikaj je bilo zanj preučeno in previsoko. Česar ni pojmil
 929 KresnaNoc|             še druga dobra poročila, in to od prič, ki je niso le
 930 KresnaNoc|              kratkočasile z novicami in napakami, ki so bile jako
 931 KresnaNoc|             ki so bile jako strupene in malopridne, ali doumnne
 932 KresnaNoc|              malopridne, ali doumnne in take, kakor jih od hudobnih
 933 KresnaNoc|          take, kakor jih od hudobnih in porednih bab pričakujemo. ~
 934 KresnaNoc|            napuhnjena raška grofinja in mu začne praviti s hriplim
 935 KresnaNoc|              praviti s hriplim grlom in osornim glasom: "Oni dan
 936 KresnaNoc|             Če živi človek na deželi in ima zdrav nos, ne more se
 937 KresnaNoc|            so neki ustvarjeni ljudje in menda tudi dolenjski kmetje.
 938 KresnaNoc|            rekši, obrnem farju hrbet in pobegnem. Od takrat me je
 939 KresnaNoc|             je razglasil za coprnico in tako govori vsaj v eni reči
 940 KresnaNoc|          čula take, ki so rezgetali. In tako sem dolgo pri njih
 941 KresnaNoc|             sem dolgo pri njih stala in se kratkočasila. Ali nekaj
 942 KresnaNoc|         zakaj jih lepo samo od zadaj in nič po trebuhu; če bi jih
 943 KresnaNoc|          Tekla sem k svojemu gospodu in mu razodela svoje mnenje.
 944 KresnaNoc|              se zareži dobrovoljno: "In še kako čudno! Ha, ha! Res
 945 KresnaNoc|              čudno! Ha, ha! Res nova in krasna je ta misel, tepsti
 946 KresnaNoc|           celo drhal izurjenih tatov in nevarnih potepuhov! Dobro
 947 KresnaNoc|            sem prav živo potrebovala in res mi je vselej tako postregel,
 948 KresnaNoc|          Muclja, da je potrdil Petru in njegovemu krdelu domovinsko
 949 KresnaNoc|         oblečena gospa predrznih oči in pravi: "Dokler sem bila
 950 KresnaNoc|              spekel, da mi je verjel in se z mano poročil. Lani
 951 KresnaNoc|             stežaj. Šla sem v cerkev in spustila na tla pred mladim
 952 KresnaNoc|              robec. Gospod ga pobere in prinese, jaz sem pa dejala: '
 953 KresnaNoc|       katerega sem srečala na polju, in tako dalje. Kar je ribiču
 954 KresnaNoc|           dalje. Kar je ribiču trnek in vaba, to je meni moj lepi
 955 KresnaNoc|              moj lepi svilnati robec in brez bahanja smem reči,
 956 KresnaNoc|             šmihelska, kostanjeviška in krška. Mnogim so visela
 957 KresnaNoc|         coprnica pod semiškim zvonom in se je smatrala že veliko
 958 KresnaNoc|              belokranjskih tercijalk in klepetulj. Dražila je župljane
 959 KresnaNoc|             pred peklenskega vojvodo in zaregljala: "Kosmata mrc . . .
 960 KresnaNoc|          reči: presveti naš gospodar in ljubček! Ne zameri, da ti
 961 KresnaNoc|          hotela povedati le najlepše in najmičnejše. Pa saj nas
 962 KresnaNoc|         prvikrat v gosti. Kar je sol in paprika za oči, to smo me
 963 KresnaNoc|           oči, to smo me za poštenje in dober glas. O vsakem človeku
 964 KresnaNoc|        slabega nego vsi drugi ljudje in Bog in hudič skupaj. Zemeljska
 965 KresnaNoc|              vsi drugi ljudje in Bog in hudič skupaj. Zemeljska
 966 KresnaNoc|              obložene z istimi grehi in so živele in čarale v istem
 967 KresnaNoc|            istimi grehi in so živele in čarale v istem kraju. Martinek
 968 KresnaNoc|            ajdovška srenja, omoženih in samskih. Med njimi je bilo
 969 KresnaNoc|              Ajdovščice tako spretne in srečne svinjarice, da jim
 970 KresnaNoc|        Zakrakovke. Kdor dobiva svete in nauke od samega peklenskega
 971 KresnaNoc|            odkrmiti prasca do štirih in petih centov tudi brez krompirja
 972 KresnaNoc|           centov tudi brez krompirja in oblode. Vsako oko pa je
 973 KresnaNoc|          Vsako oko pa je razveselila in zamaknila dolga vrsta šentviških
 974 KresnaNoc|         šentviških coprnic. V brdkem in lahkem trupelcu jim je igrala
 975 KresnaNoc|         trupelcu jim je igrala vedra in lahkoživna duša, pa kako
 976 KresnaNoc|           duša, pa kako ponosno hojo in obleko so imele brez razločka
 977 KresnaNoc|          imele brez razločka dekleta in žene! Peče, rokavci, krila,
 978 KresnaNoc|          Peče, rokavci, krila, robci in prepasniki so bili vsi posuti
 979 KresnaNoc|           zobci, vrpcami, ključicami in petljami. Vsak gledalec
 980 KresnaNoc|             množica umakne, prišvepa in prisopiha stara butara,
 981 KresnaNoc|            ki je bila tako razcapana in nakazna, da se je sam hudič
 982 KresnaNoc|            od konca pod s podkvicami in žeblji svojih čevljev, pa
 983 KresnaNoc|          Metlo sem dejala pod streho in jo rabim samo za ježo na
 984 KresnaNoc|              hram več pometen. Smeti in druge šare se je nabralo
 985 KresnaNoc|              svoje plesnive križavce in petice in pričakujem kupcev
 986 KresnaNoc|          plesnive križavce in petice in pričakujem kupcev in priliko,
 987 KresnaNoc|          petice in pričakujem kupcev in priliko, da jih ociganim.
 988 KresnaNoc|      ociganim. Ker mi cerkev ne diši in nikamor ne hodim, ne potrebujem
 989 KresnaNoc|              svojo edino debelo iglo in capo zakrpam, kolikor se
 990 KresnaNoc|            je ostalo še dosti duškov in oken -- ali kaj za to! Hudič
 991 KresnaNoc|                 ali kaj za to! Hudič in copmica sta po moji misli
 992 KresnaNoc|          Novic ti nisem prinesla nič in povedati ti moram samo še
 993 KresnaNoc|          župe: Vragmanica, Bujanovka in Bramorka. Mesto govora zapojo
 994 KresnaNoc|        okoristiti. Pravimo: med nami in prasci ni dosti razločka,
 995 KresnaNoc|           bil dober en pisker za nas in za nje? In tako spravimo
 996 KresnaNoc|             pisker za nas in za nje? In tako spravimo vse druge
 997 KresnaNoc|          Zato pa smo se tudi izurile in ga znamo ne le piti, ampak
 998 KresnaNoc|             če ga posesa dva bokala. In revišče se valja potem v
 999 KresnaNoc|        Rogatec odpusti vinske mušice in namigne krčmarici Janezovki,
1000 KresnaNoc|           jako nespodobnimi besedami in veli: "Janezovk je na svetu