| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imovita 1 imovite 1 imovitost 1 in 2783 inako 2 ine 2 ini 1 | Frequency [« »] ----- ----- 2916 je 2783 in 1771 se 1092 da 968 v | Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances in |
Part
1501 PeterPav | Sveta Ana ne dá kake pokveke in negode; otroci, ki se porode 1502 PeterPav | prošnji, so zdravi, krepki in dobri, da ne delajo roditeljem 1503 PeterPav | nobene skrbi, neprilike in nejevolje. Če hočeš, bodeva 1504 PeterPav | nalival najprej muškata in ga pocedil dober bokal, 1505 PeterPav | gadovca, ki zori v Gadovi peči in ga smatrajo vsi izvedenci 1506 PeterPav | svojstvo, da omeči človeku srce in mu podari čudovito prijaznost 1507 PeterPav | podari čudovito prijaznost in ljubeznivost. Umilil je 1508 PeterPav | zaljubljeno gledati v Sidonijo in jo objemati. Ko se je zakonske 1509 PeterPav | natanko, kako sta se seznanila in se zaverovala eden v drugega, 1510 PeterPav | na Gabrje, ti na Brhovo in tako se spotoma nisva mogla 1511 PeterPav | stopiva pod košato bukev in se spogledava. Moje oči 1512 PeterPav | pa si me prijel za roko in me peljal k Vlahom, ki so 1513 PeterPav | pekli pri jezeru jagenjčke in točili vivodinca. Dal si 1514 PeterPav | štiri velike kose bravine in več majolik vina. S to dobroto 1515 PeterPav | bom kdaj pošteno ozmerjal in morda tudi kdaj obunkal, 1516 PeterPav | ker te bom vedno rad imel in ti skrbel za jed in pijačo, 1517 PeterPav | imel in ti skrbel za jed in pijačo, da ne boš stradala 1518 PeterPav | pomenku naju je vino zmoglo in podrlo. Domov nisva šla 1519 PeterPav | dolgo vleči za roke, pehati in valiti po strmcih navzdol, 1520 PeterPav | dogodbi sva naredila poroko in svatbo. Neizrečeno čudno 1521 PeterPav | svatbo. Neizrečeno čudno in skoraj nemogoče se mi zdi, 1522 PeterPav | srečnega shoda pri Sv. Miklavžu in najinega spoznanja in zaročenja. 1523 PeterPav | Miklavžu in najinega spoznanja in zaročenja. Le nekoliko pomisli, 1524 PeterPav | potrdil, da se je vršila in dovršila ta reč popolnoma 1525 PeterPav | se zamisli, skoči pokonci in veli: "Da, ti govoriš resnico. 1526 PeterPav | Vlahi, ki so naju gostili, in kaj sva imela takrat na 1527 PeterPav | na stran prazno majoliko in načel trebušno banjko, v 1528 PeterPav | repica". Srkal jo je vriskaje in prepevaje, ne sluteč, da 1529 PeterPav | nakanil ugrabiti grofovstvo in z njim ves zemeljski raj, 1530 PeterPav | oči, glava obesi na prsi in truplo zdrkne s stola na 1531 PeterPav | samodelne podgorske cape in odnesti zopet na tisto mesto, 1532 PeterPav | ne prebude glasne psovke in kletve tlačanov, ki so šli 1533 PeterPav | krepak sunec od spredaj in zadaj v povračilo svoje 1534 PeterPav | se jim je grozil z biči in vislicami. Kmetje so spoznali 1535 PeterPav | težave slano grofovo šalo in neskončno smešnost in sramoto 1536 PeterPav | šalo in neskončno smešnost in sramoto Kresetovega Petra. 1537 PeterPav | o svoji grajski oblasti in mogočnosti. Najprej se je 1538 PeterPav | grohotanje zbirajoče se gospode in nje družine, da ni več grof, 1539 PeterPav | več z njim sprijazniti, in tudi Barba mu dolgo ni mogla 1540 PeterPav | oprostiti grofice Žganje in Zoretove Ančke. Slovenski 1541 PeterPav | jeli zaničljivo posmehovati in rogati. To bajko si je izmislil 1542 PeterPav | ki se je s pametjo sprl in stepel ali je pa še nikoli 1543 PeterPav | bi se radi z njo oprali in olepotičili, češ mi nismo 1544 PeterPav | graščaki nikoli zvedeli in, da jim jo je tudi kdo ovadil, 1545 PeterPav | nimajo nobenega višjega čuta in hrepenenja in si žele na 1546 PeterPav | višjega čuta in hrepenenja in si žele na tem svetu samo 1547 PeterPav | se prav do sitega napasli in obenem upijanili. ~Kakor 1548 PeterPav | kakem naključju grajska čast in oblast. Premišljeval je 1549 PeterPav | zabavo bi napravil sebi in svojim gostom, ko bi ponovil 1550 PeterPav | ni znal vsak preslepiti in zasačiti. Bil je izpolnil 1551 PeterPav | zakaj ne. Dejal je: "Stare in grde ne maram, na mlade 1552 PeterPav | grde ne maram, na mlade in lepe žene pa preži naš grof. 1553 PeterPav | tega večkrat do krvi šiban in bičan. Pozneje se je naučil 1554 PeterPav | zaprl sam v svoj hramček in takrat se je gotovo vselej 1555 PeterPav | upijanil pa se zvalil na tla in spal kdaj po dva dni brez 1556 PeterPav | z roko, nekaj zagodrnjal in korakal dalje; niti pomenkovati 1557 PeterPav | opija Krese samo v jezi in prezira grajsko gostoljubje, 1558 PeterPav | Zopet je poklical župana in mu velel: "Pavla bomo danes 1559 PeterPav | navada. Pavla bo ta sila in krivica brez dvojbe razpalila. 1560 PeterPav | Tolažbe si bo iskal v vinu in potem ga bomo ponoči dvignili 1561 PeterPav | ga bomo ponoči dvignili in prenesli s prašnih tal njegovega 1562 PeterPav | njegovega hrama v najlepšo izbo in na najmehkejšo posteljo, 1563 PeterPav | Pavel na grajskih blazinah in pernicah. Erger-Berger skliče 1564 PeterPav | skliče vse svoje uradnike in družino ter jim naznani 1565 PeterPav | Pomarančar, da bi prišel k njemu in bil za botra njegovemu sinku, 1566 PeterPav | hotel izpolniti te častne in nujne želje, zato odidem. 1567 PeterPav | Dajte mu ključe vseh izb in shramb in tudi pečatnik 1568 PeterPav | ključe vseh izb in shramb in tudi pečatnik moj. Karkoli 1569 PeterPav | moj. Karkoli bo ukrenil in zapovedal, potrjam vpričo 1570 PeterPav | Naložite tudi tlačanom in vsem kmetom, da ga morajo 1571 PeterPav | pa naročam vam, kuharjem in kuharicam, kletarjem in 1572 PeterPav | in kuharicam, kletarjem in kletaricam, da postrežete 1573 PeterPav | Pavlu, kar najbolje znate in morete. Pripravite in prinesite 1574 PeterPav | znate in morete. Pripravite in prinesite mu ročno vse, 1575 PeterPav | brez dvojbe največ govorili in občevali, zapomnite si dobro 1576 PeterPav | Erger-Berger spat, njegovi uradniki in družina pa so ostali še 1577 PeterPav | so ostali še dolgo skupaj in ugibali, kaj namerava grof 1578 PeterPav | namerava grof s to burko in kake nasledke bi utegnilo 1579 PeterPav | pomenkom zamišljen na strani in molče škripal z zobmi. Ko 1580 PeterPav | Slovenski rod jaz poznam in vem, da je popolnoma zamorjen 1581 PeterPav | da je popolnoma zamorjen in poživinjen. Tudi je zavladala 1582 PeterPav | je grof, bo hotel žreti in lokati kakor Peter v pripovedki. 1583 PeterPav | je dal prijatelju roko in se napotil v spalnico. ~ 1584 PeterPav | fant je bil bistre glave in se je kmalu domislil, kje 1585 PeterPav | domislil, kje se nahaja in kdo ga je dal našemiti v 1586 PeterPav | mi je razbil nova vrata in me okradel, za nameček me 1587 PeterPav | me hoče tudi zasramovati in osmešiti. Ali bom mu dokazal, 1588 PeterPav | krepko brzdati svojo strast in se delati neumnega, dokler 1589 PeterPav | komedijo, se je začel grohotati in se prav iz srca veseliti 1590 PeterPav | premišljeval svoj namen in čakal služabnika, za katerega 1591 PeterPav | Sluga pogleda skozi vrata in vpraša: "Milostivi gospod 1592 PeterPav | šegi je korakal v obednico in ukazal, naj se mu prinese 1593 PeterPav | naj se mu prinese masten in obil zajtrk in polna banjka 1594 PeterPav | prinese masten in obil zajtrk in polna banjka vina. V besedah 1595 PeterPav | polna banjka vina. V besedah in v vsem vedenju je igral 1596 PeterPav | se vrne služabnik z jedjo in pijačo, ga vpraša Pavel, 1597 PeterPav | Krese se prime za glavo in veli: "Prijatelj! Jaz sem 1598 PeterPav | ga pozdravi preljubeznivo in mu veli: "Preljubi moj grof! 1599 PeterPav | Tukaj so ključi vseh shramb in tudi tvoj pečatnik, vidna 1600 PeterPav | poveš, kaj čem naložiti in ukazati podložnikom tvojim 1601 PeterPav | preimenitna pisma. Hlapci in lovci naj prineso svoje 1602 PeterPav | bom razgledal, če je čisto in nepohabljeno. Vrtoglavim 1603 PeterPav | ko bi se jim dali. Paziti in stražiti nam je noč in dan, 1604 PeterPav | Paziti in stražiti nam je noč in dan, da se ne prigodi kaka 1605 PeterPav | skrbeti za dobro orožje in da nam je vedno nabito in 1606 PeterPav | in da nam je vedno nabito in nabrušeno. Poroči mojo zapoved 1607 PeterPav | izpolnjujejo tako zanikrno in brezdušno. Kadar boš to 1608 PeterPav | brez oklevanja v kuhinjo in pristavi največje lonce, 1609 PeterPav | Tudi vina zahtevam mnogo, in to seveda najboljšega. Naj 1610 PeterPav | nekoliko sodcev: steklenice in majolike so za otroke in 1611 PeterPav | in majolike so za otroke in babe, ne pa za oblastnike 1612 PeterPav | babe, ne pa za oblastnike in grofe." ~To rekši, mahne 1613 PeterPav | mahne Pavel Evzebiji z roko, in to je pomenilo, naj odide 1614 PeterPav | to je pomenilo, naj odide in zvrši, kar je ukazal. Ona 1615 PeterPav | ukazal. Ona je razumela znak in, globoko se priklonivši, 1616 PeterPav | priklonivši, odletela k uradnikom in družini ter jim oznanila 1617 PeterPav | oznanila Kresetovo voljo in trdno njegovo vero, da ga 1618 PeterPav | noč v resničnega graščaka in grofa. To poročilo je vzbudilo 1619 PeterPav | je vzbudilo občo veselost in upanje, da bo prineslo njegovo 1620 PeterPav | obilo prezanimivih novic in smeha. ~Sum in strah mineta 1621 PeterPav | prezanimivih novic in smeha. ~Sum in strah mineta celo lisjaka 1622 PeterPav | Valkerja. Zadovoljno se zareži in reče Lenkarju: "Zdaj verjamem, 1623 PeterPav | voli, ustvarjeni za bič in jarem. Če jih privežeš k 1624 PeterPav | Prijatelj se mu sladko nasmeje in veli: "Bratec! Ali ti nisem 1625 PeterPav | zato pa se tudi ne morejo in ne smejo smiliti omikanemu 1626 PeterPav | se je grof nekam odpeljal in kaj jim je naložil; ali 1627 PeterPav | da jih bo osorno ozmerjal in morebiti tudi kaznoval. 1628 PeterPav | zagledali v velikaški obleki in časti svojega znanca in 1629 PeterPav | in časti svojega znanca in prijatelja Pavla. On jih 1630 PeterPav | On jih prisrčno pozdravi in jim veli s povzdignjenim 1631 PeterPav | čemer so goreče hrepeneli in za kar so se srdito, ali 1632 PeterPav | dosežemo lahko brez punta in sile, brez kaplje krvi. 1633 PeterPav | je dal vso svojo oblast in uradniki njegovi so mi razodeli, 1634 PeterPav | da je potrdil vpričo njih in družine vse, karkoli bom 1635 PeterPav | karkoli bom ukrenil, zapovedal in storil. Ali sama moja beseda 1636 PeterPav | jaz potrebujem vaše pomoči in podpore. Ako me boste hoteli 1637 PeterPav | gospodarji svojih kmetij in svojega dela in odslej boste 1638 PeterPav | svojih kmetij in svojega dela in odslej boste imeli nad sabo 1639 PeterPav | kmet nikoli branil -- Boga in cesarja." ~Tlačani, čuteč, 1640 PeterPav | namerava Krese, so se zasmejali in dejali, da ga bodo poslušali 1641 PeterPav | prijateljem grajsko orožje in jim reče, naj si izbere 1642 PeterPav | naj si vzamejo samostrele in samokrese, drugi fantje 1643 PeterPav | samokrese, drugi fantje in možje pa kopja, sulice, 1644 PeterPav | pa kopja, sulice, sablje in meče. Ko so se vsi oborožili, 1645 PeterPav | stražo pred velika vrata in na razna druga mesta, ki 1646 PeterPav | kazen. Krvnika Valkerja in Judeža Lenkarja je dal Pavel 1647 PeterPav | da bi utegnila pobegniti in poklicati na pomoč sosedne 1648 PeterPav | na pomoč sosedne graščake in divje Vlahe. ~Zdaj se je 1649 PeterPav | Erger-Berger vso svojo grajsko moč in pravico in potrdil pred 1650 PeterPav | svojo grajsko moč in pravico in potrdil pred odhodom svojim 1651 PeterPav | svojim vse njegove naredbe in ukrepe. Ko je bilo pisanje 1652 PeterPav | podpisali uradniki za priče in družina so se podkrižali. 1653 PeterPav | tlake, desetine, gorščine in vseh drugih davkov, bremen 1654 PeterPav | vseh drugih davkov, bremen in dolžnosti. V tretjem je 1655 PeterPav | je razdelil grajsko polje in vinograde na enake dele 1656 PeterPav | svoje kmetije, grajske gozde in travnike, ribnike in potoke 1657 PeterPav | gozde in travnike, ribnike in potoke pa je podaril občinam 1658 PeterPav | potoke pa je podaril občinam in vasem na skupno rabo in 1659 PeterPav | in vasem na skupno rabo in uživanje. Tudi pod ti dve 1660 PeterPav | so se podpisali uradniki in podkrižali družina in kmetje. 1661 PeterPav | uradniki in podkrižali družina in kmetje. Naposled je pritisnil 1662 PeterPav | so šli nemški gospodje in družina svobodno, kamor 1663 PeterPav | so hoteli, razen Valkerja in Lenkarja, katera sta bila 1664 PeterPav | popoldne. Oba sta se brez konca in kraja veselila, da je prešla 1665 PeterPav | hotel oskruniti z nepotrebno in brezkoristno osveto. Sklical 1666 PeterPav | grada, karkoli mu ljubi in rabi: brašno, pohištvo, 1667 PeterPav | ali kar hoče, razen konj in treh skrinjic za železnimi 1668 PeterPav | grajsko blago razgrabljeno in odneseno. Potem povabi grofov 1669 PeterPav | bivše tlačane na veselo in mastno južino, ali jim reče 1670 PeterPav | pripraviti. Odprl je vse hleve in svinjake, vse ovčarnice 1671 PeterPav | svinjake, vse ovčarnice in kurnike in dal zapoditi 1672 PeterPav | vse ovčarnice in kurnike in dal zapoditi živali na prostrano 1673 PeterPav | sto ražnjih grajski voli in telca, prasci in jagenjčki, 1674 PeterPav | grajski voli in telca, prasci in jagenjčki, kopuni in purani. 1675 PeterPav | prasci in jagenjčki, kopuni in purani. Takisto je dal privaliti 1676 PeterPav | travnik iz vseh grajskih kleti in zidanic dolgo vrsto sodov 1677 PeterPav | zidanic dolgo vrsto sodov in sodcev, polnih najslajše 1678 PeterPav | polnih najslajše domače in tuje starine in novine. 1679 PeterPav | najslajše domače in tuje starine in novine. Mnoštvo jedi in 1680 PeterPav | in novine. Mnoštvo jedi in pijače je bilo res velikansko, 1681 PeterPav | napasti več tisoč ljudi, in to Podgorcev, ki so obdarjeni 1682 PeterPav | prostornim želodcem, da poje in popije eden za deset Poljancev 1683 PeterPav | Kreseta z zdravicami, poljubci in objemljaji, on pa se je 1684 PeterPav | on pa se je držal resno in skoraj žalostno: Ko so ga 1685 PeterPav | moram še nocoj od vas ločiti in oditi v daljni svet. Gospoda 1686 PeterPav | ne bodo nikoli pozabili in oprostili vaše svobode in 1687 PeterPav | in oprostili vaše svobode in mojega maščevanja. Da ostanem 1688 PeterPav | hvala Bogu, dovolj zase in za vsakega prijatelja, ki 1689 PeterPav | menoj. Kdor me bo spremil in delil usodo mojo, bom skrbel 1690 PeterPav | skrbel po bratovsko zanj in za njegovo rodovino do smrti. 1691 PeterPav | naše dolge dolge sužnosti in sramote, ta visoki strašni 1692 PeterPav | zdihljajev, krvavih žuljev in pregrešnih kletev, ki je 1693 PeterPav | toliko naših nesreč, bed, ran in prezgodnjih pogrebov." To 1694 PeterPav | To rekši, pograbi ogorek in prosi tovariše, da bi mu 1695 PeterPav | grad v isti čas odznotraj in zunaj, zgoraj in spodaj. 1696 PeterPav | odznotraj in zunaj, zgoraj in spodaj. Od vseh strani pa 1697 PeterPav | zagrnil kmalu nadstropja in streho, grajsko zgradbo 1698 PeterPav | streho, grajsko zgradbo in prizidana poslopja ter se 1699 PeterPav | poslopja ter se razprostiral in ulegal daleč tja po ravni 1700 PeterPav | daleč tja po ravni okolici in tja čez Gorjance. Skozi 1701 PeterPav | Skozi dim pa so švigale in sikale orjaške ognjene kače, 1702 PeterPav | rdeče, rumene, višnjevkaste in zelenkaste in, dvigujoč 1703 PeterPav | višnjevkaste in zelenkaste in, dvigujoč se do oblakov, 1704 PeterPav | oblakov, oznanjevale Slovencem in Hrvatom prvi srečni porod 1705 PeterPav | srečni porod narodne pravice in svobode. Bila je že pozna 1706 PeterPav | zajahal z njimi grajske konje in oddirjal proti krškemu brodu. 1707 PeterPav | družbo brez nezgode v Benetke in se tam nastanil. Dolenjski 1708 PeterPav | moliti za njegovo zdravje in srečo in še njihovi vnuki 1709 PeterPav | njegovo zdravje in srečo in še njihovi vnuki so častili 1710 PeterPav | njihovi vnuki so častili in blagoslavljali spomin njegov. ~ 1711 PeterPav | knezu Pomarančarju jedel in pil, zvedel in učakal. Ali 1712 PeterPav | Pomarančarju jedel in pil, zvedel in učakal. Ali jako verjetno 1713 PeterPav | preizvrstno kratkočasiti, zvirati in ščepiriti o trudih in troških 1714 PeterPav | zvirati in ščepiriti o trudih in troških zatiranega naroda 1715 PeterPav | mogel skaliti dušnega miru in srčne veselosti, ker je 1716 PeterPav | krdelo zvestih uradnikov in služabnikov, ki bi odvmili 1717 PeterPav | Brez strahu je šel spat in brez hude slutnje je rekel 1718 PeterPav | popotnikov grozno nesrečo in takrat sta mu otrpnila duh 1719 PeterPav | takrat sta mu otrpnila duh in jezik. Molče se je pripeljal 1720 PeterPav | Tam je dal voz ustaviti in uprl srpo svoje oči v grde 1721 PeterPav | na mnogih mestih še dim in ogenj. Ker se dolgo ni nič 1722 PeterPav | Ker se dolgo ni nič ganil in črhnil ni besedice, ga je 1723 PeterPav | besedice, ga je pogledala gospa in obledela. Erger-Berger je 1724 PeterPav | truplo v rodbinsko grobnico in urezati v kararski marmor 1725 PeterPav | naročaju večne slave dika in ponos kvakarskega plemstva 1726 PeterPav | je bil posvečen blaginji in napredku domovine in človeštva. 1727 PeterPav | blaginji in napredku domovine in človeštva. Njegova obupujoča 1728 PeterPav | solza, ki jo zalivajo noč in dan." ~Iz tega napisa bi 1729 PeterPav | je iz njih srečno na suho in živela še več let, ali to 1730 PeterPav | ve, da dosti manj udobno in zadovoljno nego prejšnje 1731 PeterPav | vreči nazaj pod svojo oblast in prisiliti, da bi ji sezidali 1732 PeterPav | sezidali popaljeni grad znova in povrnili vso storjeno škodo 1733 PeterPav | ali izpodbiti pristnosti in veljave. Svoboda se jim 1734 PeterPav | drugega imetka, nego oprava in dragotine, v katerih je 1735 PeterPav | Pomarančarju, zlata turška kola in zvesti čuvar njenega poštenja, 1736 PeterPav | je udarila z nogo ob tla in se zaklela, da se bo vozila 1737 PeterPav | Zbrala je svoje tlačane in jim zapovedala, da morajo 1738 PeterPav | precej čez ves hrib gladko in široko cesto. Na vsakih 1739 PeterPav | sta dirjala po nji grofica in Žandelj od Litije do Bogenšperka. 1740 PeterPav | Tam so jima konji popadali in crknili. Notburga je dala 1741 PeterPav | ob skalo, odskoči kvišku in se postavi navpik. Notburga 1742 PeterPav | postavi navpik. Notburga in Žandelj odletita iz njega 1743 PeterPav | Žandelj odletita iz njega in trčita z glavama s tako 1744 PeterPav | zraku, potem se zrušili in pogreznili zopet v zemljo. 1745 PeterPav | pogledu je naredil križ in dejal: "Bog daj pokoj vajini 1746 BratovGom| izvrstnim domačim vinom in z jedili, ki so jih prinesli 1747 BratovGom| oduševljeval za domovino in slavljanstvo z iskrenimi 1748 BratovGom| Hudolinom, želeč zdravja in vsake sreče njemu in njegovi 1749 BratovGom| zdravja in vsake sreče njemu in njegovi izvoljenki, žarnooki 1750 BratovGom| vsak svojo kupico na slavo in napredek svete narodnosti 1751 BratovGom| segli so si mladeniči v roke in se napotili po raznih cestah 1752 BratovGom| napotili po raznih cestah in stezah proti domu. Pesnik 1753 BratovGom| Pesnik se je obrnil na desno in hitel skozi hosto v dolino, 1754 BratovGom| mu je stala rojstna vas in očetna hiša. Storila se 1755 BratovGom| je krasna, topla, mesečna in jasna noč. Zrak je bil popolnoma 1756 BratovGom| toda s slovenskim izgovorom in po svojem napevu rusko pesem: ~" 1757 BratovGom| z dražestno svojo milino in nedolžnostjo, ko je bila 1758 BratovGom| nočni tišini: "Luna sije..." in še marsikatero drugo slovensko, 1759 BratovGom| drugo slovensko, hrvaško in rusko podoknico in pohvalnico. 1760 BratovGom| hrvaško in rusko podoknico in pohvalnico. Minila je ura 1761 BratovGom| vtopljen v radostne misli in predrzne osnove, dokler 1762 BratovGom| dotakne roke lična miška in ga pozdravi: "Dobrodošel, 1763 BratovGom| se nasmehne, seže v žep in ji pomoli polno pest slaščic, 1764 BratovGom| Miška ga prelepo zahvali in mu veli: "Ker si ti obdaril 1765 BratovGom| veliko veliko koristiti in osrečiti vse tvoje življenje. 1766 BratovGom| življenje. Poslušaj me pazljivo in ne zametuj mojih besed čeprav 1767 BratovGom| obriše, odkašlja, pljune in se zopet obriše, po tem 1768 BratovGom| govornikom priljubljenem in navadnem uvodu pa jame pripovedovati 1769 BratovGom| jame pripovedovati tole in takole: ~Pred štirimi in 1770 BratovGom| in takole: ~Pred štirimi in tremi stoletji se je životarilo 1771 BratovGom| stoletji se je životarilo tožno in težko v slovenski domovini. 1772 BratovGom| malone vsako leto požigat in pustošit. Gospoda so se 1773 BratovGom| kmetič pa ni imel nikjer in od nikogar ni zavetja ni 1774 BratovGom| zavetja ni pomoči. Slabiči in plašljivci so se skrivali 1775 BratovGom| na višave k božjim vežam in branili v svojih taborih 1776 BratovGom| taborih do zadnje kaplje rod in sveto vero svojo. Mnogi 1777 BratovGom| druge so polovili Turki in jih gnali s sabo v kruto, 1778 BratovGom| sta pomogla Slovencem Bog in sreča, da so slavno odtirali 1779 BratovGom| sreča, da so slavno odtirali in ugonobili besne svoje napastnike. 1780 BratovGom| Turčina brez prestanka ponoči in podnevi. V hudi borbi je 1781 BratovGom| precej, ko odidejo Turki in potihne vojni hrup. Zgodilo 1782 BratovGom| besede: "Meni je jako žal in škoda je brhkega mladeniča, 1783 BratovGom| ga branilo nobeno dekle in sam Bog ve, če ne bi premotil 1784 BratovGom| dal je Abdulu prostost in ga odpravil domov brez odkupnine. 1785 BratovGom| pozakonil z Metko brez odlaganja in je živel z njo v neskaljenem 1786 BratovGom| z njo v neskaljenem miru in krščanski ljubezni in slogi 1787 BratovGom| miru in krščanski ljubezni in slogi do smrti. To dokazuje, 1788 BratovGom| ampak tudi jako previden in razumen mož. ~Vrtoglavi 1789 BratovGom| Turškem je premišljeval in snoval neprenehoma, kako 1790 BratovGom| bi se maščeval Blagnetu in mu ugrabil drago ženo. Minilo 1791 BratovGom| Minilo je deset, dvajset in še več let, po brezumni 1792 BratovGom| krasota že davno zvenela in da je grozno smešno za vsakega 1793 BratovGom| velike bojne spretnosti in umetnosti, ali pomogla sta 1794 BratovGom| pomogla sta mu imenitni rod in bogastvo, da ga je povzdignil 1795 BratovGom| turške drhali proti Kolpi in Savi. Abdul pa je dejal: " 1796 BratovGom| Blagne je delal s sinovi in družino v vinogradu, doma 1797 BratovGom| doma sta mu bili samo žena in dekla, da pripravita južino 1798 BratovGom| dekla, da pripravita južino in poskrbita za živino. ~Abdul 1799 BratovGom| prijezdi naravnost v vežo in vpraša osorno: "Kje je Blagneška?" ~ 1800 BratovGom| zastane sapa. Čas, bolezni in brige so bile Blagnetovo 1801 BratovGom| Blagnetovo ženo jako posušile in nagrbančile. Porodila je 1802 BratovGom| Porodila je možu več hčerá in tri krepke sinove, ki so 1803 BratovGom| Obraz so ji opisali mozolji in pege, kazile so ga tudi 1804 BratovGom| ki so ji čepele ob nosu in nad očmi. ~Turčin zagrmi 1805 BratovGom| čakala za mojo dolgo ljubezen in zvestobo?! Te prevare ne 1806 BratovGom| burkle, dekla pa tolkač in Slovenki sta se zakadili 1807 BratovGom| Turčina. Udrihali, klestili in mlatili sta njega in konja, 1808 BratovGom| klestili in mlatili sta njega in konja, kakor bi padala suha 1809 BratovGom| naposled je našel vežna vrata in planil na dvorišče. Bojni 1810 BratovGom| vojskovati s toliko silo, in pobegne brez ozira proti 1811 BratovGom| strašno z zobmi škripal in klel ter se zarotil, da 1812 BratovGom| miroval, dokler ne nalovi in ne dovede na svoj dom devetindevetdeset 1813 BratovGom| gornjo Krko, na Temenico in Mirno, njegovi sinovi pa 1814 BratovGom| bližnje Poljance, Hribce in Podgorce in začno po očetovem 1815 BratovGom| Poljance, Hribce in Podgorce in začno po očetovem napotku 1816 BratovGom| očetovem napotku ustavljati in prijemati sovražnike, danes 1817 BratovGom| ali pa tudi od vseh strani in koncev obenem. Bili so se 1818 BratovGom| Bili so se tako junaško in uspešno, da je prešel ves 1819 BratovGom| izgubili so mnoge vrle tovariše in tudi vse tri Blagnetove 1820 BratovGom| položili v železne krste in zagrebli jokaje z največjo 1821 BratovGom| jokaje z največjo častjo in svečanostjo na prelepi loki 1822 BratovGom| vsakovrstnega žlahtnega cvetličja in gosto vrsto hostnega in 1823 BratovGom| in gosto vrsto hostnega in vrtnega drevja. Ta brežuljek 1824 BratovGom| svojo kri za sveto domovino in sveto vero našo. Njih požrtvovalna 1825 BratovGom| se mogli zbrati dolenjski in gorenjski brambovci in prihiteti 1826 BratovGom| dolenjski in gorenjski brambovci in prihiteti na pomoč trepetajoči 1827 BratovGom| da bi se z njim okoristil in se izkopal kolikor toliko 1828 BratovGom| bile igra, šumne gostbe in surove, nečedne burke. ~ 1829 BratovGom| je jela vojna presedati in ga skrbeti. Težko in brez 1830 BratovGom| presedati in ga skrbeti. Težko in brez sijajnih uspehov se 1831 BratovGom| Zdaj pa je stala pred njim in mu zapirala pot znatna vojska, 1832 BratovGom| več tisoč orožja vajenih in izkušenih brambovcev. Ker 1833 BratovGom| je ugonobiti z denarjem in izdajstvom. Poslal je Humpenhorstu 1834 BratovGom| zakrakovski brod na Krki in odide s kako pretvezo iz 1835 BratovGom| Poslancem je dal besedo in roko, da stori po Abdulovi 1836 BratovGom| Dejal jih je v tri kotle in zaril v "Bratovsko gomilo" 1837 BratovGom| sinov. V starih časih tatovi in razbojniki niso bili tako 1838 BratovGom| Najhujši brezbožniki so se bali in ogibali grobov, čeprav so 1839 BratovGom| srebrnine. Mrliči so čuvali in stražili grofov zaklad bolje, 1840 BratovGom| naredil Humpenhorst bolnega in se dal odvesti na Tolsti 1841 BratovGom| izroči zakrakovski brod in poišče sebi kakega drugega 1842 BratovGom| sebi kakega drugega kraja in posla. ~Kakor vsem tovarišem 1843 BratovGom| obolel grof tako nanagloma in izginil, ne imenovavši namestnika. 1844 BratovGom| katere nihče ni vedel, kdo so in kakovi so, in ki niso poznali 1845 BratovGom| vedel, kdo so in kakovi so, in ki niso poznali ni vode 1846 BratovGom| poznali ni vode ni brodniških in deželskih običajev naših. 1847 BratovGom| niso mu ničesar verjeli in zaupali. Čuvši, da je pobegnil 1848 BratovGom| se zagrohotali zaničljivo in si čestitali na taki izgubi. 1849 BratovGom| vsaki vojski glavarstvo in pokorščina, so sklicali 1850 BratovGom| sklicali brez oklevanja tabor in si izvolili v en glas za 1851 BratovGom| Prejšnji vojni načrt se popravi in urno izvrši. Podgorci zagrade 1852 BratovGom| zagrade klance, soteske in jarke, gredoče proti Novemu 1853 BratovGom| so se dogajale tako brzo in natihoma, da niso Turki 1854 BratovGom| niso Turki ničesar zapazili in izvedeli. Abdul je hotel 1855 BratovGom| nadejal, da jih razbije in razkropi o prvem navalu. 1856 BratovGom| bi bil udaril preko Krke in vihral plené, moré in požigaje 1857 BratovGom| Krke in vihral plené, moré in požigaje proti Ljubljani. 1858 BratovGom| njimi so bili mnogi častniki in tudi glavni zapovednik Abdul 1859 BratovGom| je velikansko kupo vina in jo dal Abdulu govoreč: " 1860 BratovGom| nas spomnili v nadlogah in nam prihiteli na pomoč proti 1861 BratovGom| prihiteli na pomoč proti našemu in svojemu sovražniku, proti 1862 BratovGom| slovenskih bratov vsi po vrsti in to v dušek, kakor zahteva 1863 BratovGom| mrko, postavi čašo predse in zarohni: "Jaz sem se zarekel 1864 BratovGom| posta samo božji ugodniki in bolni siromaki, ti pa nisi 1865 BratovGom| najpodlejši turški rokovnjač in bedak Abdul!" ~To rekši 1866 BratovGom| Vojaki uklenejo Abdula in ga vržejo v Krko. ~Poveljnik 1867 BratovGom| spoznal po glasu, obrazu in raški slovenščini, katere 1868 BratovGom| brambovci enega za drugim in jih pometali v globoko Krko. 1869 BratovGom| je hlastno z obema rokama in izpraznil do dna, preden 1870 BratovGom| poslušalcem tako ginljiv in krasen, da so mu vpili od 1871 BratovGom| živio!" ~Blagne se je čudil in ga vprašal: "Za Boga milega, 1872 BratovGom| med turške zverine? Jezik in čustva te razodevajo, da 1873 BratovGom| se udomačil med to veselo in dobrodušno gospodo. Nekoč 1874 BratovGom| veri, ki je tako prismojena in pasja, da prepoveduje ljudem 1875 BratovGom| darove božje: vino, pleče in klobase. Turki so me vlačili 1876 BratovGom| Pitali so me s pusto bravino in smrdljivo riževo kašo. Taki 1877 BratovGom| smrdljivo riževo kašo. Taki veri in takim gospodarjem pameten 1878 BratovGom| da ne bom stradal vina in da me ne boste silili v 1879 BratovGom| sovražnika, da se nehote obrne in teče brez oddiha, kolikor 1880 BratovGom| teče brez oddiha, kolikor in dokler ga morejo nositi 1881 BratovGom| da vam ne bom nič pomagal in koristil. Trapasti Abdul 1882 BratovGom| vpričo mene vse svoje osnove in nakane, korenito znam tudi 1883 BratovGom| premišljevali, kaj bi ukrenili in kako bi postopali s strahopetnim 1884 BratovGom| svojimi vednostmi. Poročila in prijave njegove so jih zadovoljile 1885 BratovGom| Ko ga je natanko izprašal in izvedel vse, kar trebalo, 1886 BratovGom| dolžnost, da bo skupljeval in pošiljal brambovcem vino. 1887 BratovGom| Ta novica je predramila in oživila njihov tabor, kakor 1888 BratovGom| Izgubivši glavnega zapovednika in najboljše podpoveljnike, 1889 BratovGom| jim je začela razhajati in bežati na razne strani brez 1890 BratovGom| strani brez reda, pameti in smisla. Nekateri so krenili 1891 BratovGom| drugi so utekli v hosto in hribe. Najmočnejša četa 1892 BratovGom| krivca vse svoje nesreče in sramote. Begunci so mislili 1893 BratovGom| po njegovem povelju Abdul in drugi prvaki in častniki. 1894 BratovGom| povelju Abdul in drugi prvaki in častniki. Brez zapreke so 1895 BratovGom| divjaki v grad Tolsti vrh in zgrabili grofa, ki se je 1896 BratovGom| potem izpustili nazaj kvišku in ga tako raztrgali. Grad 1897 BratovGom| so oplenili, razstrelili in porušili, da ni ostal kamen 1898 BratovGom| dal hrib očistiti razvalin in je sezidal na njem ne veliko, 1899 BratovGom| Roka. Ko je bila dodelana in posvečena, se je vršila 1900 BratovGom| prišlo mnogo tisoč dolenjskih in hrvaških romarjev. Nobeden 1901 BratovGom| tako dobrovoljen, lačen in žejen kakor Grilmajer. Jedel 1902 BratovGom| žejen kakor Grilmajer. Jedel in pil je za deset drugih, 1903 BratovGom| treščil z glavo ob skalo in se ubil. Zakopali so ga 1904 BratovGom| dimnikarsko, z metlo na plečih, in je začel valiti okoli cerkve 1905 BratovGom| zvon, sta zdrknila dimnikar in sod po strmini navzdol in 1906 BratovGom| in sod po strmini navzdol in iz daljave se je slišalo 1907 BratovGom| ki se zove Gracarjev turn in stoji na položni višavi 1908 BratovGom| položni višavi v prostornem in rodovitem dolu, spadajočem 1909 BratovGom| lastniku, ki bo ljubil dom in narod svoj, da mu bo rabil 1910 BratovGom| rabil ne le na svojo korist in radost, ampak tudi na slavo 1911 BratovGom| radost, ampak tudi na slavo in blaginjo vse naše Slovenije. 1912 BratovGom| Hrastnik je resničen domoljub in poštenjak, kakršnih živi 1913 BratovGom| spačenem svetu. Pojdi k njemu in mu razloži imenitno skrivnost, 1914 BratovGom| rumenjaki mu bodo podvojili in potrojili bogastvo, če jih 1915 BratovGom| za roko zlate svoje Milke in jaz sem ti porok, da boš 1916 BratovGom| je želela veselo svatbo in šinila z odpustkom v svoje 1917 BratovGom| povest ga je tako razvnela in oduševila, da ni mogel nič 1918 BratovGom| je z "Bratovske gomile" in se šetal do dne po žitnem 1919 BratovGom| razgrinja med hribovjem in Staro vasjo. ~S tem duhovitim 1920 BratovGom| vse svoje dogodke, misli in namere. Nekoč sem ga pobaral, 1921 BratovGom| smatral za prazno sanjo in bajko in se smejal in rogal 1922 BratovGom| za prazno sanjo in bajko in se smejal in rogal moji 1923 BratovGom| sanjo in bajko in se smejal in rogal moji lahkovernosti 1924 BratovGom| rogal moji lahkovernosti in razpaljeni mašti." ~Ker 1925 BratovGom| zgodovino "Bratovske gomile" in ga nagovarjal, naj bi jo 1926 BratovGom| starinokopa P., da nam bo razvrpal in preiskal gomilo. Ako se 1927 BratovGom| se je z vsako dobro nado in tudi z Milko za vekomaj. 1928 BratovGom| vekomaj. Prisegel je sebi in svojemu stvarniku, da ne 1929 BratovGom| nego da bo živel, delal in trpel samo za ubogi svoj 1930 BratovGom| samo za ubogi svoj narod in za človeštvo. Pred malo 1931 BratovGom| tudi njega sredi zelenja in cvetja najkrepkejše mladosti. 1932 BratovGom| odlikujejo po očetovem zgledu in nauku z najiskrenejšo ljubeznijo 1933 BratovGom| slovenske domovine, knjige in narodnosti. Kadar se bo 1934 BratovGom| marsikateri dobrodejen stotak in tisočak v skromne blagajnice 1935 BratovGom| blagajnice naših narodnih društev in zavodov. ~ ~ 1936 GospodVed| pogodila z njo moja žena in jo vzela za deklo. Izpolnila 1937 GospodVed| še mnoge zanimive bajke in prigodbe iz starega in novega 1938 GospodVed| bajke in prigodbe iz starega in novega veka. Pri južini 1939 GospodVed| nemškutar, kaj zamišlja in snuje naša, kaj protivna 1940 GospodVed| Tudi meščani so se bahali in šopirili z nemščino, posebno 1941 GospodVed| nemščino, posebno mojstri in bogatini. Teh pa ni bilo 1942 GospodVed| skoraj ni vedel, od kod in zakaj. Pred letom 1848 je 1943 GospodVed| čista, brez krajcarja dolga, in na dnu skrinje mu je ležala 1944 GospodVed| križavci, šmarnimi tolarji in peticami. Rokodelec je bil 1945 GospodVed| jedli piščeta, pili starino in prejemali debelo plačo, 1946 GospodVed| samo z iglami, koncem, gobo in trakovi. V Novem mestu je 1947 GospodVed| Marin. V svojih magazinih in prodajalnicah je nakopičil 1948 GospodVed| malega pol kranjske dežele, in denarcev si je pripridil 1949 GospodVed| ima zdaj vse Novo mesto in obenem vseh pet bližnjih 1950 GospodVed| Gospod Rozina je bil prvi in dolgo časa edini doktor 1951 GospodVed| semkaj, so se čudili ljudje in povpraševali, kaj pomeni 1952 GospodVed| doktorji veliki gospodje in učenjaki, ki poznajo vse 1953 GospodVed| ki poznajo vse cesarske in cerkvene zakone in vso pravico. 1954 GospodVed| cesarske in cerkvene zakone in vso pravico. Čuvši to novico, 1955 GospodVed| so gledali gospoda Rozino in se mu klanjali tako spoštljivo 1956 GospodVed| zborih je imel prvo besedo in poglavitno veljavo. ~Prišlo 1957 GospodVed| nam je prineslo brez konca in kraja vojska, puntov in 1958 GospodVed| in kraja vojska, puntov in zmešnjave. Povsod so ljudje 1959 GospodVed| gospoda so bili vsi omamljeni in zmeteni. Doktorja Rozine 1960 GospodVed| trenutek, kaj je treba ukreniti in storiti. On ni mislil na 1961 GospodVed| na blaginjo zanemarjene in zamorjene dolenjske krajine. 1962 GospodVed| Dokazal je Novomeščanom in drugim svojim rojakom, da 1963 GospodVed| rojakom, da so Slovenci, in jih poučil, kake pravice 1964 GospodVed| Slovenija zopet oživela in se dvignila iz tisočletnega 1965 GospodVed| bistroumnosti, spretnosti in učenosti. Navzlic ti sposobnosti 1966 GospodVed| povedal marsikatero okroglo in se pomenkoval rad z vsakim 1967 GospodVed| sme, ali brez škode zase in za druge: on ni zapil niti 1968 GospodVed| merice, je izvlekel papir in svinčnik ter je pisal in 1969 GospodVed| in svinčnik ter je pisal in pisal, dokler je bilo kaj 1970 GospodVed| znane vse novice, zgodbe in skrivnosti mestne in deželske. 1971 GospodVed| zgodbe in skrivnosti mestne in deželske. Sam Bog ve, kdo 1972 GospodVed| z vseh strani od znanih in neznanih ljudi pisana poročila, 1973 GospodVed| da je prišel kakov deček in mu stisnil v roke pisemce. 1974 GospodVed| čigav je, mi je pokazal osle in šinil iz hiše. Ali jaz menim, 1975 GospodVed| kako vreme bo bodoče leto, in svojo vednost naznani potem 1976 GospodVed| takisto tudi Polak zgodbe in skrivnosti? Svoj časnik 1977 GospodVed| natisniti, kar bi želel in kar bi trebalo. Gosposka 1978 GospodVed| ne vem zakaj, preglasen in nevaren. ~Časnik so prejemale 1979 GospodVed| slovenščine. Trud njegov in doktorja Rozine je obrodil 1980 GospodVed| sramoval svoje slovenske matere in krvi in jezika našega. Dandanes 1981 GospodVed| slovenske matere in krvi in jezika našega. Dandanes 1982 GospodVed| Dandanes znajo rodoljubi lepše in spretneje govoriti slovensko, 1983 GospodVed| pojo po domače mnogo več in bolj umetno in ubrano, nego 1984 GospodVed| mnogo več in bolj umetno in ubrano, nego se je pelo 1985 GospodVed| narodnjaki ni bilo nič prepira in sovraštva, nikake zdražbe, 1986 GospodVed| Ta ljuljka so ponočnjaki in postopači. Brez njih ga 1987 GospodVed| sta imela oba jako imovite in poštene roditelje. Zvala 1988 GospodVed| roditelje. Zvala sta se Grgič in Kórliček. Grgič je bil silen 1989 GospodVed| Grgič je bil silen dolgin in strašno surov in nesramen 1990 GospodVed| dolgin in strašno surov in nesramen človek. Pretepal 1991 GospodVed| ciganko! Kaj rad se je ponašal in bahal s proštovo milostjo. 1992 GospodVed| povabi k sebi na pomenek in na južino, kadarkoli se 1993 GospodVed| gospodu zato, da mu je tožaril in ovajal svoje prijatelje 1994 GospodVed| ovajal svoje prijatelje in znance. Neko nedeljo so 1995 GospodVed| Pojdimo tja na onile grič in zapojmo po nemško in kako 1996 GospodVed| grič in zapojmo po nemško in kako tako, da se bodo Slovenci 1997 GospodVed| mora naše cesarstvo podati in podložiti Nemcem. Pevcev 1998 GospodVed| ni nihče motil, razsajali in blazneli so svobodno, kolikor 1999 GospodVed| baje prav pošteno okrcal in obral. Korliček in njegova 2000 GospodVed| okrcal in obral. Korliček in njegova svojat so se zarotili,