| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] savi 3 savo 1 scasoma 5 se 1771 sebe 20 sebenjak 2 sebenjica 1 | Frequency [« »] ----- 2916 je 2783 in 1771 se 1092 da 968 v 859 so | Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances se |
Part
1 Cvetnik | črno pečevje. Med pečevjem se pa širi cvetnik, prav majhen 2 Cvetnik | najblagodušnejših rožic. To pečevje se težko najde, še teže pa 3 Cvetnik | težko najde, še teže pa se pride čezenj v čudoviti 4 Cvetnik | teh plemenitih rožic. Ako se ženi, naj ga dene svoji 5 Cvetnik | utolaži zakonsko zdražbo, ako se položi razprtima zakoncema 6 Cvetnik | poravnal, je pustil domačijo in se preselil na Gorjance, da 7 Cvetnik | zmotnjave Boga častil in se pripravljal za srečno smrt. 8 Cvetnik | odljuden, gol in pust, da se ga je potnik že od daleč 9 Cvetnik | ustrašil. Pa niti Eliji se ni po ljudeh nič tožilo. 10 Cvetnik | njega. ~V viharni noči, ko se je ravno ulegel, sta potrkala 11 Cvetnik | otožnim glasom: "Romarjem se godi dandanašnji slabo. 12 Cvetnik | morala bova tukaj umreti, ako se naju ne usmilita Bog in 13 Cvetnik | častiti starec! Po morju sva se vozila srečno. Mornarji 14 Cvetnik | strašno šiba božja, in takrat se bo pokesala, pa bo prepozno. 15 Cvetnik | stanovanja." ~Pobožnemu Eliju se udero solze, ko sliši toliko 16 Cvetnik | jedla in pila, in ko sta se okrepčala, sta zahvalila 17 Cvetnik | Gorjancih. V sanjah sta se mu prikazala sam Bog Jezus 18 Cvetnik | svet svoj nebeški raj." ~Ko se Elija prebudi, sta bila 19 Cvetnik | svoj božji blagoslov. Zdaj se ni čutil več starega in 20 Cvetnik | Grda kočica je izginila in se spremenila v prijazno belo 21 Cvetnik | izpil svojo skledico mleka, se mu je napolnila precej z 22 Cvetnik | Okoli žalostne kolibe so se poprej gonili grabljivi 23 Cvetnik | s tako milim glasom, da se jih Elija ni mogel naslušati. 24 Cvetnik | Trnje, osat in koprive so se nekam izgubile iz obližja 25 Cvetnik | ali zdaj so mrgolele in se igrale po nji zlate ribice, 26 Cvetnik | prebival in Bogu služil, se je zdavnaj porušila; tudi 27 Velikani | večerjo in, ko je odvečerjal, se je ulegel in zaspal. Ni 28 Velikani | Svetil je mesec in tako se je moglo vse videti, kakovi 29 Velikani | trato in vele: "Kamenčkajmo se, da se zabavamo." Pobrali 30 Velikani | vele: "Kamenčkajmo se, da se zabavamo." Pobrali so mlinske 31 Velikani | Pobrali so mlinske kamne in se z njimi kamenčkali. Naveličavši 32 Velikani | kamenčkali. Naveličavši se igre, vele: "Napolnimo si 33 Velikani | napolnijo s tobakom. Zdaj se pa domislijo, da nimajo 34 Velikani | pripravimo večerjo!" Velikani se dvignejo in skočijo v globok 35 Velikani | tulili nekako pesem, kakor da se grom razlega, in poskakovali 36 Velikani | poskakovali okrog ognja, da se je kar zemlja tresla. Podgorec, 37 Velikani | morda tudi njega. Stisnil se je v klobčič kakor jež in 38 Velikani | je v klobčič kakor jež in se drznil komaj dihati. Poleg 39 Velikani | prinesel s seboj. Podgorec se domisli, da daje vino srčnost 40 Velikani | pil dolgo in veliko. Brž se je preveril, da je v takih 41 Velikani | Podgorca ne ujunači, zato se je velikanov tako bal in 42 Velikani | pridvignil in razvnel, da bi se bil šel metat s samim peklenskim 43 Velikani | bili ti velikani! Zdeli se mu niso nič več tako grozoviti 44 Velikani | grozoviti kakor od konca, jel se je skoraj sramovati, da 45 Velikani | je skoraj sramovati, da se jih je bil ustrašil. Predrzno 46 Velikani | je bil ustrašil. Predrzno se jim je grozil za grmom s 47 Velikani | pa so volkove spekli in se usedli k večerji, je zagodrnjal 48 Velikani | zagodrnjal skoraj naglas: "Se pač vidi, da ste zarobljeni 49 Velikani | cvičkasto kajti držali so se strašno kislo in čemerno. 50 Velikani | je pa izustil božje ime, se je zaslišal udar, kakor 51 Velikani | pokril najgostejši dim, da se dolgo časa ni moglo nič 52 Velikani | moglo nič razločiti. Ko se je dim zopet razkadil in 53 Gospodic | oknu in ji rekel: "Veseli se, ves svet, kar ga od tod 54 Gospodic | in najino, ali veseliti se vendarle ne morem. Molila 55 Gospodic | ali hčer ali sina. Jaz sem se zdaj že postarala in le 56 Gospodic | nevarno zbolela." ~Gospa se je kmalu potem ulegla in 57 Gospodic | bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po naših prelepih 58 Gospodic | Preljuba moja sirotica, kako se boš sprehajala po Gorjancih, 59 Gospodic | sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na postelji 60 Gospodic | Hlapci zakriče: "Poberi se hitro od tod, da ne nalezejo 61 Gospodic | bolna gospa." ~Gospa pa se oglasi: "Ne gonite mi od 62 Gospodic | gosposko posteljo." ~Berač se v gradu naje, napoji in 63 Gospodic | koren vam bo dal jakost, da se pojdete, ako vas bo volja, 64 Gospodic | in zajame vode. ~Kupica se počrni. ~Gospa izlije strupeno 65 Gospodic | in zajame vode. ~Kupica se zakrvavi. ~Gospa izlije 66 Gospodic | in zajame vode. ~Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi 67 Gospodic | zasveti in zacvete. Na vodi se naredi rdeč nagelj in bela 68 Gospodic | lilija. Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in 69 Gospodic | Popije prvo kupico, čuti se bolj zdravo, nego je bila 70 Gospodic | Popije drugo kupico, čuti se bolj močno, nego je bila 71 Gospodic | Popije tretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, 72 Gospodic | umije roke in obraz. Roke se ji pobelijo ko sneg, lica 73 Gospodic | je te besede slišala in se ga oklenila in rekla: "Kaj 74 Gospodic | da bom gotovo srečna, če se izprehodim po Gorjancih. 75 Gospodic | pomladil grajsko gospo, pa se imenuje v spomin te prigodbe 76 UkletiGr | nikoli nič bolni." ~Fant se začudi takim besedam in 77 UkletiGr | prestvaril Bog v miško." ~Fant se začudi še bolj in veli: " 78 UkletiGr | za otročjih let. Usmilila se me je dobra gospa in me 79 UkletiGr | gospo za dar božji.Gospa se pa zadere samopašno in veli: ' 80 UkletiGr | gorjanski pastirji, kar se pa tako brž ne bo zgodilo.' 81 UkletiGr | človek brati razen škofov in se ni učil sv. pisma še noben 82 UkletiGr | gorjanski pastirji prebirati in se učiti sv. pisma. Samo tak 83 UkletiGr | O teh strašnih besedah se je zemlja potresla in požrla 84 UkletiGr | videla in moja blaga gospa se mi je smilila.Tekla sem 85 UkletiGr | neprenehoma ječi. Prebudila pa se bo šele takrat, ko pride 86 UkletiGr | je rekel miški: "Potolaži se. Sv. pismo se nahaja že 87 UkletiGr | Potolaži se. Sv. pismo se nahaja že v marsikateri 88 UkletiGr | tvojo dobro gospo!" ~Miška se začudi in veli: "Hvaljen 89 UkletiGr | in neizmerne zaklade, ki se v nji nahajajo. Kaj ti je 90 UkletiGr | tičal v skali, in skala se odpre na stežaj kakor velika 91 UkletiGr | nebesih. Od zlata in srebra se je vse lesketalo in bleščalo, 92 UkletiGr | kakor da bi okamenel, in se zamaknil, kakor da se nahaja 93 UkletiGr | in se zamaknil, kakor da se nahaja v nebesih in zamika 94 UkletiGr | komaj prebere pol strani se zruši na tla in zajoka tako 95 UkletiGr | dvanajstem letu. ~Miški se je milo storilo, ko je videla, 96 UkletiGr | dvorišče še moja gospa. Kar se najde v njih, se sme pobrati 97 UkletiGr | gospa. Kar se najde v njih, se sme pobrati in odnesti brez 98 UkletiGr | veliko kmetijo. Oženiti se ni hotel nikoli, ker ni 99 RajskaPti| zmanjka in grof vidi, da se nahaja v neznanem kraju, 100 RajskaPti| visela zlata jabolka iz debel se je cedil iz nekaterih med, 101 RajskaPti| grof pogledal na zemljo, se je lesketalo okoli njega 102 RajskaPti| bistrih studencev, v katerih se je pretakala srebropena 103 RajskaPti| mili, sladki glas, katerega se grof ni mogel naslušati. 104 RajskaPti| ni mogel naslušati. Ker se je bil utrudil, je sedel 105 RajskaPti| utrudil, je sedel na klop, da se nekoliko odpočine, obenem 106 RajskaPti| tudi pol ure. Prav nerad se je dvignil, ali se je dvigniti 107 RajskaPti| nerad se je dvignil, ali se je dvigniti moral, da ga 108 RajskaPti| družba ne bi pogrešila in se zanj bala. Iz prijetnega 109 RajskaPti| goščave na plan. Oziraje se na vse strani, je klical 110 RajskaPti| je izginila, kakor da bi se bila pogreznila v zemljo. 111 RajskaPti| pogreznila v zemljo. Grof se je naveličal klicati in 112 RajskaPti| in šel domov. Ali silno se je čudil, da potov ni skoraj 113 RajskaPti| je rasla poprej hosta, so se izprehajali po vinogradih 114 RajskaPti| pasli pastirji drobnico, so se zdaj trudili pridni oratarji. 115 RajskaPti| vedoč, kaj bi si mislil, da se mu je pripetilo. Vprašal 116 RajskaPti| njegove družbe. Gorniki so se mu začudili in dejali: " 117 RajskaPti| gosti in lovci. Oratarji so se začudili in dejali: "Kaki 118 RajskaPti| krčmah smo pili z njim in se gostili na njegov račun. 119 RajskaPti| njegov račun. Z našimi otroki se je šalil in igral in jih 120 RajskaPti| je medved raztrgal. Zdaj se veseli v nebesih, katera 121 RajskaPti| Njegovega praznega gradu se je polastil hmeljniški baron. 122 RajskaPti| vinogradu, in od vsega, kar se pita in krmi v hlevu in 123 RajskaPti| pa rekel zabavljivo: 'Naj se zgodi po vaši volji! Če 124 RajskaPti| smo poginjali od lakote in se jeli puntati. Baron pa je 125 RajskaPti| zajcev in druge živali se ni dotaknil, streljal in 126 RajskaPti| napravil tako igro, da so se je gotovo vsi hudiči veselili. 127 RajskaPti| tožbe ubogih oratarjev in se uveril, da ga je zadrževalo 128 RajskaPti| ampak celih trideset let. Ko se je razodel oratarjem, so 129 RajskaPti| prijatelje in biriče. Po pojedini se je začel z njimi igrati, 130 RajskaPti| na igrališče oznanilo, da se je odprla zemlja in bruhnila 131 RajskaPti| in rajnkega grofa. Baron se je zakrohotal: "Ta šala 132 RajskaPti| zanjo čuli. Po veselici se je pa napotil z njimi na 133 PticaZlat| ZLATOPER~Na Gorjancih so se nahajale tri prečudne reči. 134 PticaZlat| pokrivala bela meglica, da se od zdolaj ni mogla videti. 135 PticaZlat| Okoli velikanskega debla se je ovijala od tal do vrha 136 PticaZlat| napisal z njim tri prošnje, bi se mu morale izpolniti vse 137 PticaZlat| hrastove in bukove veje in se pobili. ~V tisti dolini 138 PticaZlat| hodili povpraševat, kako bi se dobilo zlato pero. On se 139 PticaZlat| se dobilo zlato pero. On se jim je smejal in rekel: " 140 PticaZlat| razumeli in so mislili, da se jim sveti mož roga. To je 141 PticaZlat| da tudi malo takih. To se pravi, Bog je dal Mikcu 142 PticaZlat| storiti. Dejal je: "Bedakom se prav godi! Srečo naj izkuša 143 PticaZlat| plezal v brezo in sedemkrat se mu je spodrknilo. Ker je 144 PticaZlat| trud ostati prazen. Zdaj se je domislil, da je izpolnil 145 PticaZlat| zanemaril. Mikec poklekne in se priporoči svetnikom, ki 146 PticaZlat| odide domov. Od same sreče se mu je tako v glavi vrtilo, 147 PticaZlat| mu še mar ni bilo, da bi se posvetoval najprej s pametjo. 148 PticaZlat| svojo hčer za ženo. Cesar se je silno začudil, ali se 149 PticaZlat| se je silno začudil, ali se ni mogel braniti. Poklical 150 PticaZlat| biti Mikčeva. Cesarična se hudo razjezi in zagrozi 151 PticaZlat| razjezi in zagrozi Mikcu, da se bo kesal. Pokorna očetovi 152 PticaZlat| zapovedi, odide v Podgorje in se z Mikcem poroči. Bila je 153 PticaZlat| tudi njegovo. Take potrate se je Mikec ustrašil in je 154 PticaZlat| najlepše obleke toliko, da se je lahko preoblekla vsak 155 PticaZlat| zasramovala ga je kar očitno. Ona se je vozila v dragoceni kočiji, 156 PticaZlat| možje in fantje, odkrivajte se! Ali ne vidite, da me spremlja 157 PticaZlat| svojo hčer nazaj. Cesar se je zasmejal in mu izpolnil 158 PticaZlat| kmetiji, še veliko veliko bolj se je pa veselil in Boga hvalil, 159 PticaZlat| veselil in Boga hvalil, da se je iznebil samopašne in 160 PticaZlat| je zapustil Podgorje in se preselil med Bele Kranjce, 161 PticaZlat| prošnjo do papeža, kakor se mu je svetovalo. Papež mu 162 PticaZlat| bistroumnosti. Čudodelno zlato pero se nahaja še zdaj shranjeno 163 PticaZlat| Belokranjskem in govorica trdi, da se rabi še zmerom prav marljivo 164 Vila | očeta. Ljubiti in možiti se niso smele. Oblačile so 165 Vila | niso smele. Oblačile so se v belo tančico, ki jim je 166 Vila | zlatorumenimi kodri. Vendar pa so se jako marljivo česale, in 167 Vila | opravilo, da niso zapazile, ali se nahajajo same ali ne. Človeške 168 Vila | ali ne. Človeške družbe so se bale in ogibale, dasiravno 169 Vila | Peti so znale tako lepo, da se jih človek nikoli ni naveličal 170 Vila | obe roki in nogi; če so se pa prav hudo ujezile, tudi 171 Vila | kvar in pogubo: Pravico, se z njimi okoristiti, je imela 172 Vila | kakem prisojnem kraju. Če se je nameril nanje nedolžen 173 Vila | gotovo umorile. Kmetje so se vil po eni plati močno bali, 174 Vila | tudi veselili. Kadar so se oglasile: "Sejte, sejte!" 175 Vila | vežite, kopljite, berite!" so se napotili še tisto uro v 176 Vila | Najrajši so imele junake, ki so se borili s Turki in prelivali 177 Vila | v boj samo na Turke, so se prikazovale med njimi prav 178 Vila | kaj jim je delati, česa se ogibati. Pomagale so jim 179 Vila | ozdravljevale rane iz vojne vrnivših se junakov. Dajale so jim piti 180 Vila | gotovo okreval. Ko pa so se Uskoki podložili Švabi in 181 Vila | Uskoki podložili Švabi in se po njegovem ukazu jeli vojskovati 182 Vila | na boj proti kristjanom, se je prekanjeni junak potulil 183 Vila | Lepa vila je to vedela in se v Petroviča zaljubila. Hodila 184 Vila | od kod. Pogovarjala sta se o marsikaki reči. Junak 185 Vila | lepote kakor na njenem. Čudno se mu je zdelo samo grlo mlade 186 Vila | je tanko in prozorno, da se je razločila vsaka kapljica 187 Vila | tudi malo skrbela. V vilo se je tako zaveroval, da bi 188 Vila | zmotljivo namigovale. ~Zgodilo se je, da je privihral v deželo 189 Vila | svojega zdravnika, in slednjič se je domislil. Ko je prišel 190 Vila | prišel čas, da bi zaspal, se je premagal, ali je zatisnil 191 Vila | nanje nove obveze, potem pa se usedla k njemu in ga začela 192 Vila | dobro videl in čutil. Uveril se je, da ga zdravi deklica, 193 Vila | Spreletela ga je groza. Jelo se mu je dozdevati, da je ta 194 Vila | izvedeti resnico. Postelje se je bii že strašno naveličal. 195 Vila | vstal, bom vzel puško in se ustrelil." Vila je to čula 196 Vila | ustrelil." Vila je to čula in se prestrašila. Obvezala mu 197 Vila | dan gledat, kako mu je; on se je pa zopet potajil, kakor 198 Vila | kraju goščave je obstal in se skril. Vila je tekla k bistremu 199 Vila | tekla k bistremu studencu, se slekla in skopala, potem 200 Vila | slekla in skopala, potem se pa zopet oblekla, ulegla 201 Vila | in jo gleda. Tako krasna se mu ni zdela še nikoli. Junaku 202 Vila | začne srce utripati, rad bi se premagal, ali ni mogoče. 203 Vila | premagal, ali ni mogoče. Nagne se hrepeneče do nje in jo poljubi 204 Vila | poljubi in objame. Vila se predrami, skoči kvišku in 205 Vila | kepica snega. Ljudje so se začudili, ko so videli sneg 206 GluhaLoza| dan in nedelja. Krošnjarji se odvadijo radi božje službe. 207 GluhaLoza| v Štreklovcih pit. Jedi se je malo dobilo, vino pa 208 GluhaLoza| zjutraj preveč. V pijači se domisli človek vsake neumnosti. 209 GluhaLoza| nimaš toliko srca, da bi se drznil mahniti čez Gorjance 210 GluhaLoza| hribe in goščave. Vem, da se bojiš Gluhe loze, ker pravijo 211 GluhaLoza| Tu je roka! Gluhe loze se boje babe, ne pa jaz. Stava 212 GluhaLoza| velja! Če jo dobim, kar se bo gotovo zgodilo, mi boš 213 GluhaLoza| dal desetak. Navlekli smo se ga; čas je, da se poslovimo 214 GluhaLoza| Navlekli smo se ga; čas je, da se poslovimo in ločimo. Čez 215 GluhaLoza| je bil zadovoljen. Ko smo se o stavi še bolj natanko 216 GluhaLoza| pomenili, smo plačali račun, se poljubili in pozdravili 217 GluhaLoza| Črnomlju. ~Iz Štreklovcev sem se dvignil ravno ob desetih. 218 GluhaLoza| hosto. Na zadnjem griču se je svetila kapiteljska cerkev 219 GluhaLoza| visoki hrib. Takrat sem se nekaj zamislil v svojo malo 220 GluhaLoza| druge take reči. Ko sem se teh misli iznebil in se 221 GluhaLoza| se teh misli iznebil in se začel znova ozirati, sem 222 GluhaLoza| začel znova ozirati, sem se silno začudil, pa tudi ustrašil. 223 GluhaLoza| ustrašil. Svet okoli mene se je bil ves spremenil. Iz 224 GluhaLoza| spremenil. Iz enega hriba se jih je naredilo deset, dvajset 225 GluhaLoza| zima, zdaj vročina. Rad bi se bil vrnil, pa nisem vedel, 226 GluhaLoza| lozo, v tako hosto, kamor se ne sliši noben zvon, v hosto, 227 GluhaLoza| predrznost! Na vsakem koraku so se mi množile strahote in prikazni, 228 GluhaLoza| dnevu, katerega, pravijo, da se vsi strahovi boje. Če sem 229 GluhaLoza| po razpokanih tleh pa so se plazili gnusni močeradi 230 GluhaLoza| potipal kako pero, med prsti se mi je zmelo in zdrobilo, 231 GluhaLoza| zdrobilo, kakor da je suho. To se je godilo, da ne pozabim 232 GluhaLoza| bolj natanko ogledovati, se je izpremenilo -- v živega 233 GluhaLoza| polža! Od vseh strani so se mi pačili grdi obrazi kakor 234 GluhaLoza| predpustne šeme. Če sem se ozrl na desno, so odskočili 235 GluhaLoza| jezik. Če sem bliže stopil, se je izprevrgla v suho grčo 236 GluhaLoza| in v Cerovcu. Od nekod bi se moral že vendar kak zvon 237 GluhaLoza| kaplja krvi! Ali zdaj sem se preveril, da se doslej že 238 GluhaLoza| zdaj sem se preveril, da se doslej že dolgo nisem pomikal 239 GluhaLoza| sem dospel v dolino, so se mi prikazale tri reči, ki 240 GluhaLoza| zagrnjeno nekaj belega, ki se je gibalo sem ter tja, kakor 241 GluhaLoza| gibalo sem ter tja, kakor da se suše velikanske rjuhe in 242 GluhaLoza| bil drugače tako miren, da se nobena bilka ni ganila, 243 GluhaLoza| kakor v sivem oblaku, preden se začne usipati toča. ~Ali 244 GluhaLoza| toča. ~Ali dasiravno sem se nekoliko bal, sem šel vendarle 245 GluhaLoza| šel vendarle pod lipo in se ulegel v gosto grivino, 246 GluhaLoza| ulegel v gosto grivino, da se odpočinem. Od truda in vročine 247 GluhaLoza| Od truda in vročine so se mi oči kmalu sprijele, ali 248 GluhaLoza| deset minut. Potem pa so se zaslišali lahki koraki, 249 GluhaLoza| zaslišali lahki koraki, ki so se lipi od raznih strani bližali 250 GluhaLoza| raznih strani bližali in se nedaleč od mene strnili 251 GluhaLoza| vrteti okoli lipe. Obenem pa se oglasi petje, tako sladko 252 GluhaLoza| veseli, niti godba. Zdi se mi, da mi vzrastejo peruti 253 GluhaLoza| strašno težko. Pred očmi se mi je vlekla črna megla, 254 GluhaLoza| ognjene strele. Bleščalo se mi je tako silno, da nisem 255 GluhaLoza| meni zaostala. Šele zdaj se mi je razjasnila prava resnica. 256 GluhaLoza| vražje vile. Spoznal sem, da se nahajam v vilinskem kolu 257 GluhaLoza| peklenske sile. Pobožno sem se prekrižal in začel moliti 258 GluhaLoza| vesel sem skočil kvišku in se oziral zopet po znanem svetu. 259 GluhaLoza| so izginile, kakor da bi se bile v zemljo vdrle. Prehuda 260 GluhaLoza| lahko verjeti. Morebiti se ji boste smejali. Jaz nisem 261 GluhaLoza| pijančuje že na tešče in se poteplje kakor preganjana 262 Volkodlak| divje zveri, njene črede se pa ni nobena polotila. V 263 Volkodlak| nobena polotila. V Lenčko se je zaljubil volk pa ji ni 264 Volkodlak| časa mu ni dosti verjela in se ga je bala. Ker pa ji je 265 Volkodlak| izgubila sčasoma strah in se ga je privadila in se z 266 Volkodlak| in se ga je privadila in se z njim sprijaznila. Ležal 267 Volkodlak| poleg nje, gledal jo in se ji milil, kolikor je hotel. 268 Volkodlak| odpodil ali pa raztrgal in, ko se je vrnil, ga je Lenčka pohvalila, 269 Volkodlak| pohvalila, lepo ga božala in se z njim pomenkovala. To je 270 Volkodlak| pustila pašo in volka in se jela pripravljati za možitev. 271 Volkodlak| prišel tudi volk. Lenčka se mu je zasmejala in mu rekla: " 272 Volkodlak| zasmejala in mu rekla: "Jaz se nečem zameriti gorjanskim 273 Volkodlak| Ljubi volk! Saj veš, da se midva ne moreva in ne smeva 274 Volkodlak| dan zopet snubit. ~Lenčka se ga ustraši in mu veli: " 275 Volkodlak| Ne hodi več k meni! Brat se je zagrozil, da te bo ustrelil. 276 Volkodlak| za vse drugo, ali tožilo se ji je strašno po domu in 277 Volkodlak| gnusa ue usmiljenja; vrglo se je v zversko, ne v človečje. 278 Volkodlak| nje besede in nauke. Če se je nanj razjezila in ga 279 Volkodlak| peklo in bolelo. Globoko se je zamislila in se tudi 280 Volkodlak| Globoko se je zamislila in se tudi domislila. Nehala je 281 Volkodlak| je preveselo plesati in se smejati. Volk se začudi. ~ 282 Volkodlak| plesati in se smejati. Volk se začudi. ~Lenčka pa mu veli: " 283 Volkodlak| prejel gorko oblačilo, ki se nikoli ne raztrga. Menda 284 Volkodlak| imam tako presrčno rad, sem se bal, da mi ne bi pobegnila. 285 Volkodlak| pobegnila. Zdaj vidim, da si se me privadila, pa ti ne porečem 286 Volkodlak| nikoli več žale besede, če se boš hotela kaj izprehoditi. 287 Volkodlak| hotela kaj izprehoditi. Ječa se ti odpira; pojdi, kamor 288 Volkodlak| poznam navado pa vem, da se je ulegel spat. Lahko ti 289 Volkodlak| dobro videl, kako sladko se je smejala mati. Lahko je 290 Volkodlak| prisegel maščevanje. Lenčka se pa ni brigala za Volkodlakovo 291 Volkodlak| je šla z bratom domov in se jela pripravljati za možitev. ~ 292 Volkodlak| blagoslovljeno puško." ~Lenčka se je poročila z Markom in 293 Volkodlak| je poročila z Markom in se odpeljala z njim na Hrvaško. 294 Volkodlak| sit, iz srditosti; izmenil se je v strašnega razbojnika. 295 Volkodlak| dan, ali brez uspeha, ker se ga ni prijela nobena krogla. 296 Volkodlak| ko je preteklo več let in se mu je začela razvijati človeška 297 Volkodlak| tudi premišljeno. Oblačil se je po podgorsko in je premotil 298 Volkodlak| zasledili in mislili, da se ga bodo zdaj polastili, 299 Volkodlak| ga bodo zdaj polastili, se jim je pridružil čedno opravljen 300 Volkodlak| Podnevi je pobijal vse, na kar se je nameril, zvečer pa je 301 Volkodlak| in poslušal pod okni, kaj se nanj kuje in pripravlja. 302 Volkodlak| ustrahovali. Edinemu Volkodlaku se nikakor ni moglo priti do 303 Volkodlak| Gorjance še tisti večer in se napotil na Hrvaško. Sum 304 Volkodlak| letel nanj nikakršen, ker se je bil oblekel po hrvaško. 305 Volkodlak| poštenju in bogastvu. V veži so se igrali trije otroci, njegovi 306 DivjiMoz | dolcih in jarkih, na katere se drobe Gorjanci, padaje polagoma 307 DivjiMoz | padaje polagoma proti Krki, se razprostira med Podgradom 308 DivjiMoz | Ljubnim velik gozd; imenuje se Rasno. Zdaj poje v njem 309 DivjiMoz | marsikak popotnik obstal in se mu čudil. Takrat je stala 310 DivjiMoz | njega majhna koča, reklo se ji je "pri Logarju". Stari 311 DivjiMoz | bi bil rajši hodil, ker se je tam rodil in je imel 312 DivjiMoz | da ga pozna. ~Neko noč se je pripetilo, da je izruval 313 DivjiMoz | podrtih dreves druga. Ko se je o tem trudil in pehal, 314 DivjiMoz | ljudje so kaj vredni." Logar se ozre, zagleda kosmatega 315 DivjiMoz | Tujec odgovori: "Ne boj se, jaz sem divji mož in tvoj 316 DivjiMoz | gradom opravek. V goščavi se mu pridruži divji mož, spremi 317 DivjiMoz | če so šli v Podgrad. Zdaj se niso trebali več bati, da 318 DivjiMoz | trebali več bati, da bi se v hosti izgubili. Logarjevim 319 DivjiMoz | in neprilike. Enkrat so se pomudili pri žlahti in dobrem 320 DivjiMoz | ki je bila pod njim. Grič se je poveznil sam nazaj, kakor 321 DivjiMoz | katero zinil. Z divjačino se je rad igral, domača živina 322 DivjiMoz | igral, domača živina pa se mu je gnusila in se je je 323 DivjiMoz | živina pa se mu je gnusila in se je je ogibal. Hiš, polja 324 DivjiMoz | ogibal. Hiš, polja in vrtov se je bal kakor hudoba križa. 325 DivjiMoz | hramu kak kozarček vina, se je vselej grdo zapačil, 326 DivjiMoz | iz njih točo; divji mož se je pa ustopil za Logarjevo 327 DivjiMoz | iz goščave to zapazi in se zadere srdito: "Nesramnež! 328 DivjiMoz | zagradil pot." ~Od takrat se hostnik nikoli več ni prikazal 329 DivjiMoz | in nadloge. Najmlajši sin se je v Rasnem izgubil in poginil 330 DivjiMoz | je pobijala toča. Tako so se nesreče kar lovile; Logar 331 DivjiMoz | bornimi ostanki svojega imetka se je preselil nazaj v Podgrad. 332 DivjiMoz | je stala in kako strašno se zna maščevati divji mož, 333 DivjiMoz | Novim mestom in Dvorom. Da se bodo spoznale navade in 334 DivjiMoz | vrsto. ~V zaloški krčmi se je zbirala pred petnajstimi 335 DivjiMoz | vesela družba, v kateri se je človek rad pomudil. In 336 DivjiMoz | Zame je zadnji čas, da se dvignem; če vas je volja, 337 DivjiMoz | hodim, najmanj pa tod, to se pravi od Češče vasi dalje 338 DivjiMoz | pravimo Brezovec. Vražam se ljudje smejejo in tudi jaz 339 DivjiMoz | ljudje smejejo in tudi jaz se jim smejem. Ali to, kar 340 DivjiMoz | ampak resnica. V tej hosti se prikazuje grda pošast, imenujemo 341 DivjiMoz | Brezovec do prve smreke, se mi pridruži kosmatin, kakor 342 DivjiMoz | veliko drugih in, kakor meni, se je prikazal tudi vsakemu 343 DivjiMoz | vendar je bil dosti velik; če se ne motim, precej višji od 344 DivjiMoz | precej višji od vas. Morda se mrcina lahko po svoji volji 345 DivjiMoz | Ijudi tako preslepiti, da se zdi nekaterim visok ko smreka, 346 DivjiMoz | Zato je res pametno, da se vračava še o pravem času." ~ 347 DivjiMoz | in ga jel opazovati. Tone se je bil motil, kajti ta hostnik 348 DivjiMoz | porastel, ali ne tako, da bi se ga moral človek ustrašiti. 349 DivjiMoz | hripavo je zarenčal. Popolnoma se nama ni hotel pridružiti, 350 DivjiMoz | kar sapo jemal. Zdaj sem se sam preveril, da se ljudje 351 DivjiMoz | sem se sam preveril, da se ljudje niso zlagali, kar 352 DivjiMoz | šegah divjega moža. Ponašal se je res na vso moč nespodobno. 353 DivjiMoz | skoz ušesa letelo. Moralo se je priznati, da je to pastirsko 354 DivjiMoz | jaz pa sem poslušal in se spominjal, kako rad sem 355 DivjiMoz | spominjal, kako rad sem se nekdaj tudi jaz kratkočasil 356 DivjiMoz | glavo! V vsem obližju so se prebudili ptiči in frfetali 357 DivjiMoz | in gozdni temini, kam bi se skrili. ~Ko se je divjak 358 DivjiMoz | temini, kam bi se skrili. ~Ko se je divjak naveličal tudi 359 DivjiMoz | naveličal tudi metanja, se je začel obešati za kljuko 360 DivjiMoz | močne spodnje veje in gugaje se kričati na vse grlo "Mate, 361 DivjiMoz | prišel zopet na cesto in zdaj se je domislil zabave, ki me 362 DivjiMoz | divji mož umetnik, kateremu se ne bi smejali zaničljivo 363 DivjiMoz | zaletavasto in torej slabo. Videlo se je, da pevec nima zanjo 364 DivjiMoz | Mlado pastirče, zašto si se snuždilo... Ali še mnogo 365 DivjiMoz | Težko sem čakal, ali se bo držal primorske besede: " 366 DivjiMoz | pa zamenil z varianto, ki se čuje povsod po Hrvatskem 367 DivjiMoz | Švabi ljuba biti." Ta konec se mu je moral prav posebno 368 DivjiMoz | smo Brezovec prehodili in se bližali lastovski drobnici. 369 DivjiMoz | lastovski drobnici. Uveril sem se zopet, da govorica ni bila 370 DivjiMoz | prazna. Pri tem drevesu se je obrnil divji mož res 371 DivjiMoz | izginil izpred oči. Tone se globoko oddahne, ustavi 372 DivjiMoz | moj sum: "E kaj še! Cigani se o tem času ne potepajo po 373 DivjiMoz | razločka. Tisti ljudje, ki se niso hoteli podvreči ne 374 DivjiMoz | niso dosti boljši. Tudi oni se valjajo najrajši po hosti 375 DivjiMoz | najrajši po hosti in za postave se brigajo toliko kakor moj 376 DivjiMoz | jezik, jaz tako sodim, da so se ga eden od drugega naučili 377 DivjiMoz | Pod lukenjskim gradom se nahaja jazbina s prostorno 378 DivjiMoz | prošnjo iz srca rad uslišal in se potem četrt ure prav prijazno 379 DivjiMoz | je pobegnila precej, ko se je prikazal, in dospela 380 DivjiMoz | ali jo precej izpustil, ko se je prekrižala in začela 381 DivjiMoz | začela moliti. Prav čudno pa se je zdelo Ijudem, da si je 382 DivjiMoz | obleko. Povpraševali so se v čudu, kje je dobila denar? 383 DivjiMoz | denar? Čez nekaj mesecev pa se je razglasila o nji novica, 384 DivjiMoz | je tak hrup, kakor da bi se bil punt vnel. Katra se 385 DivjiMoz | se bil punt vnel. Katra se umakne obči razdraženosti 386 DivjiMoz | Ljubljano. Čez pol leta se vrne zdrava, čvrsta in cvetoča; 387 DivjiMoz | tako zdušno in skrbno, da se je gospodi brž prikupila. 388 DivjiMoz | in on jo je res snubil in se z njo poročil. Mož je bil 389 DivjiMoz | kot "gospa Kati". Kmetom se je zdela ta čast nekoliko 390 DivjiMoz | prevelika, ali toliko so se sčasoma vendar podali, da 391 DivjiMoz | čudno?" Tudi drugim Ijudem se je to zdelo čudno, ali ne 392 DivjiMoz | ali ne vsem. Nekateri so se pomenljivo muzali in si 393 DivjiMoz | bi znali pogoditi, kako se je vse to naonegavilo. Pametni 394 DivjiMoz | možje so pa govorili: "Misli se svobodno, kar se hoče. Tudi 395 DivjiMoz | Misli se svobodno, kar se hoče. Tudi nam se dozdeva, 396 DivjiMoz | svobodno, kar se hoče. Tudi nam se dozdeva, da ne bi bila brez ' 397 DivjiMoz | brezovim oljem!" Te besede so se zdele vsakemu tem bolj grozne 398 DivjiMoz | mehkem idrijskem narečju, ki se jako lepo pristane nežnim 399 DivjiMoz | divji mož zvedel in, ko se je pripeljal prošt pozno 400 DivjiMoz | preklel divjega moža, ki se z Bogom ni mogel boriti, 401 DivjiMoz | ga ni nihče več videl, pa se ne ve, ali je pobegnil ali 402 DivjiMoz | ve, ali je pobegnil ali se pa preselil v kako drugo 403 DivjiMoz | kako drugo jazbino. Starci se kdaj pa kdaj še zmerom radi 404 DivjiMoz | povesti "prazne marnje" in se jim smeje. ~Iz krasnega 405 DivjiMoz | mračnega lukenjskega zakotja se premaknimo na zeleno in 406 DivjiMoz | zeleno in veselo goro, katera se vzdiguje nad cesto, gredočo 407 DivjiMoz | v rožeški jazbini. V nji se je mogel izprehajati, če 408 DivjiMoz | skoraj pol ure daleč in se veseliti spotoma čudnih 409 DivjiMoz | mu ni kalil miru, dokler se ni domislila soteška pivovarnica, 410 DivjiMoz | Te prazne in kalne plaže se je divji mož neki tako ustrašil, 411 DivjiMoz | podrtinami rožeškega gradu se odpira strahovito brezno, 412 DivjiMoz | strahovito brezno, v katerem bi se skril marsikak slovenski 413 DivjiMoz | menda nikoli ne mine. Na dnu se nahajajo kepe snega in ledena 414 DivjiMoz | mogel nič povedati, ker se ga je zbal in utekel. ~Pol 415 DivjiMoz | tem bolj pa samogolten. Ko se je zdrsnil gospodarju v 416 DivjiMoz | raztrgal in požrl. Ljudje so se morali z njim hudo rvati, 417 DivjiMoz | imenitnosti. Griči in hribi se ponašajo s starinskimi tabori 418 DivjiMoz | razbojnikov in pijancev, Toplice se hvalijo s svojo zdravo, 419 DivjiMoz | slavnim divjim možem, ki se mora imenovati zaradi svoje 420 DivjiMoz | pastirju v njegovo jamo krava, se ni hotel tujega blaga niti 421 DivjiMoz | potegniti. Ker ga skrbi, da se ga ne bi kdo ustrašil, se 422 DivjiMoz | se ga ne bi kdo ustrašil, se ljudem niti ne prikazuje. 423 DivjiMoz | prikazuje. Družba hostnih mož se mu mrzi, njihove surove 424 DivjiMoz | svoji gorki jami, in da se mu ne bi tožilo, si je našel 425 DivjiMoz | hostnike, kajti do zdaj se za nobenega drugega še ni 426 DivjiMoz | blagoslovi! Pridni gospodinji se ne sme ta dobrota zavidati, 427 DivjiMoz | pohleven, in prijazen, ali bi se hudo zmotil, kdor bi mislil, 428 DivjiMoz | višavah nad Loško vasjo se je klatil kočevski krošnjar. 429 DivjiMoz | cap in koščic. Ta zgodba se dobro pomni še dandanašnji. 430 DivjiMoz | še dandanašnji. Lani sem se izprehajal neko popoldne 431 DivjiMoz | svaril žive fante: "Varujte se, otroci, in ne mečite v 432 Jutrovica| Trije kralji. Oglasili so se najprej pri gorenjskih kmetih. 433 Jutrovica| plesati! Sv. Trije kralji so se mudili še dalj časa na Gorenjskem. 434 Jutrovica| Spoznavši Gorenjce, so se napotili sv. Trije kralji 435 Jutrovica| kralji na Dolenjsko. Kmetje se jih niti tam niso obveselili. 436 Jutrovica| veselje. Pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, celo 437 Jutrovica| stanove blagoslovil. Če se dolenjskemu oskrbniku ne 438 Jutrovica| si kupi graščino in, če se prodaja kakemu kmetu grunt, 439 Jutrovica| in tuja gospoda: nahajajo se po Ljubljani in Zagrebu, 440 Jutrovica| in Trstu in marsikatera se je že prav na bogato omožila 441 Jutrovica| prav na bogato omožila in se povzdignila za gospo. ~Kranjska 442 Jutrovica| nepriljudnost in skopost se je razglasila in razvedela 443 Jutrovica| dobrega srca, ampak zato, da se nadležnika iznebe. Tako 444 Jutrovica| nadležnika iznebe. Tako se morajo pokoriti zdaj za 445 Jutrovica| Mrakovičanje stare romarje, so se jim smilili prav v srce 446 Jutrovica| jim je prinesla vse, kar se je dobilo dobrega doma in 447 Jutrovica| vsakega mehko pernico, da se jim trudni udje slaje odpočinejo. 448 Jutrovica| slaje odpočinejo. Ko pa se je storila noč, je postavil 449 Jutrovica| podobo. Stari romarji so se pomenkovali preprijazno 450 Jutrovica| srečni Jutrovi deželi, ki se zove jutrova zato, ker jo 451 Jutrovica| odgovori: "Proti zahodu se poteže dolga gora, kakor 452 Jutrovica| vaši Gorjanci, ali skloni se ji dvigujejo povsod tako 453 Jutrovica| povsod tako polahkem, da se komaj pozna: hude strmine, 454 Jutrovica| pozna: hude strmine, ki se ne bi mogla obdelavati, 455 Jutrovica| nobene. Proti vzhodu pa se širi, dokler oči neso, najkrasnejša 456 Jutrovica| bom pokazal z voskom, ki se je nakapljal od sveče, vašo 457 Jutrovica| gredo strmi Gorjanci; tod se vleče dolga, žalostna tokava, 458 Jutrovica| blagodatnega sonca. Najprej se morajo Gorjanci tako nagniti, 459 Jutrovica| Gorjanci tako nagniti, da se bo dobilo dovolj pripravnega 460 Jutrovica| pomenil Gorjance, in zdajci se začuje proti zahodu strašanski 461 Jutrovica| strašanski polom, kakor da bi se bil podrl mogočen hrib. 462 Jutrovica| podrl mogočen hrib. Potem se dotakne drugega kupčka in 463 Jutrovica| ostalo nič višave, obenem pa se začuti grozovit potres, 464 Jutrovica| grozovit potres, kakor da bi se bila navpična skala utrgala 465 Jutrovica| pogreznila v zemljo. Po tej šali se dvignejo stari romarji, 466 Jutrovica| nikoli videli." V spanju so se mu prikazali sv. Trije kralji, 467 Jutrovica| katero so zapustili. Zdelo se mu je, kakor da ga je prenesel 468 Jutrovica| Mrakovici sonca. Gorjanci so se nagnili na stran, njihove 469 Jutrovica| njihove puste strmine so se izpremenile v prisojne in 470 Jutrovica| Gorjanci in njih odrastki pa se je širila proti Metliki, 471 Jutrovica| in vso bogato krajino, ki se razprostira tja do Jastrebarskega 472 Jutrovica| Njihovi grehi so zakrivili, da se je čista podoba Jutrove 473 Jutrovica| marsikatera druga milina in lepota se je na njej popolnoma izbrisala 474 Jutrovica| dražestnih črt in oblik, da se domisli človek brez truda 475 Jutrovica| ker jih uči skušnja, da se vivodinska in sosednja vina 476 Jutrovica| časov. Božji blagoslov pa se usiplje Hrvatom z obilno 477 Jutrovica| hleve in dvore. Hranijo se lahko ne le s kruhom, ampak 478 Jutrovica| tako otožno ime: začela se je zvati in se imenuje še 479 Jutrovica| ime: začela se je zvati in se imenuje še dandanašnji Jutrovca 480 KresnaNoc| spraviti. Gospa baronovka pa se te sreče kar nič ni veselila. 481 KresnaNoc| nič ni veselila. Venomer se je jezila in godrnjala, 482 KresnaNoc| jezila in godrnjala, da se ne more ne prijetno sprehajati 483 KresnaNoc| muh, komarjev in bolhá, da se krvoločni mrčes zatare? 484 KresnaNoc| rabimo?" Baronu Ravbarju so se zdele te besede jako pametne, 485 KresnaNoc| tri merice bolhá. Kmetje se niso hoteli upirati in začeli 486 KresnaNoc| Podrepniki poroče gospodu, da se Martinek punta. Baron ga 487 KresnaNoc| nikoli tako. Med kosilom so se malo premislili in spoznali, 488 KresnaNoc| da je kmet le živina, ki se mora čvrsto krotiti in brzdati. 489 KresnaNoc| je spravljal nastilo, in se mu zapičil v kot žepa tako 490 KresnaNoc| tolažbe in upanja. Prositi se je sramoval, sami od sebe 491 KresnaNoc| je prišel do ljudi, ki so se shajali na griču, da bi 492 KresnaNoc| kres žgali. Martinek bi se bil rad pridružil. Ljudje 493 KresnaNoc| bi žgali kres berači. Če se hočeš z njimi kratkočasiti, 494 KresnaNoc| nihče branil." Martinku se je inako storilo, da ga 495 KresnaNoc| ugleda konjederec. Možu se je žalostni begun smilil, 496 KresnaNoc| in glogovo palico, da bi se grede navkreber nanjo opiral. 497 KresnaNoc| umrl. Martinek jo vzame in se začudi, da je tako težka. 498 KresnaNoc| Dolenjci so ga gledali in se popraševali, kaj pomeni 499 KresnaNoc| in pestunje. Razodeli so se mu najprej brezštevilni 500 KresnaNoc| srečnem kraju, na katerem se je rodil sveti Feliks. Ali