Part

1501 DokPrezir|          uspeha, ker so vse utajili in se jim ni moglo nič dokazati.
1502 DokPrezir|                bi šel dijake svarit in se jim grozit z najstrožjo
1503 DokPrezir|                jako škoditi. Dijaki so se o teh besedah na ves glas
1504 DokPrezir|                pomogla nič. Kakor prej se je razlegalo ob mesečini
1505 DokPrezir|           bolečin. Hišna odgovori: "To se zdi tudi meni neizrečeno
1506 DokPrezir|              vesele njene mladosti, pa se ji stoži in milo stori,
1507 DokPrezir|              in milo stori, ker ve, da se ji ta zlati čas ne povrne
1508 DokPrezir|           nikoli nikoli več. Tudi zdaj se ji godi dobro. Tako, kakor
1509 DokPrezir|         Posebno ob grdem vremenu prebó se prav težko v ti samoti,
1510 DokPrezir|            vasi." ~Marijino razlaganje se Neži ni zdelo dosti verjetno.
1511 DokPrezir|              že dolgo huda slutnja, ki se je tudi potrdila. Neko soboto
1512 DokPrezir|               jasna in svetla. Iz Krke se je vzdigovala sem in tja
1513 DokPrezir|             sem in tja megla. Iz megle se pomoli najprej glava, potem
1514 DokPrezir|         gospenjo spalnico, obstane ter se globoko trikrat pokloni
1515 DokPrezir|            Luna sijekladvo bije". Neža se tako prestraši, da, pustivši
1516 DokPrezir|               za sto goldinarjev. Zdaj se je na svoje oči uverila,
1517 DokPrezir|               Marija ni verjela, da bi se mogel mrlič povrniti nazaj
1518 DokPrezir|                svet. Nežini pripovedki se je smejala in velela, da
1519 DokPrezir|               je smejala in velela, da se ji blede, da je imela prazno
1520 DokPrezir|           zmerom prav pametno in nihče se še ni pohvalil, da bi jo
1521 DokPrezir|               ga je zvaril. O sv. Vidu se je napotil k maši na Ljubno.
1522 DokPrezir|                 Tam je kupoval vino in se lagal neki Topličanki, katere
1523 DokPrezir|              je imela počen prstan, ki se za dolgo nikakor ni dal
1524 DokPrezir|        odjenjal vselej ravno tam, kjer se je bil pretrl prvikrat.
1525 DokPrezir|             Obšla jo je taka groza, da se je zgrudila. Ko pove to
1526 DokPrezir|               vsako reč tako, kakor bi se ne pripetilo na svetu nikoli
1527 DokPrezir|          posebnega in božjega. Smukaje se vedno okoli gospode, je
1528 DokPrezir|                ni nikdar živel. Rogala se je Blaževemu blagoslovu
1529 DokPrezir|           oltarju kaka mačka. ~Prstana se je držalo tudi to čudno
1530 DokPrezir|                je sedla v čoln. Vozila se je gor in dol z znanci vred
1531 DokPrezir|                prstana nima več. Moral se ji je zmuzniti in zdrkniti
1532 DokPrezir|             oknu. Modrijanki Mariji pa se niti ta prigodek ni zdel
1533 DokPrezir|                kaj je vzela s sabo, ko se je šla na Krko vozit. Kadar
1534 DokPrezir|               šla na Krko vozit. Kadar se babnice lišpajo, se naključi
1535 DokPrezir|              Kadar se babnice lišpajo, se naključi presneto poredkoma,
1536 DokPrezir|          dragotine. ~Ljubljanska gospa se po letih še ni bila postarala,
1537 DokPrezir|             življenje poteka. Neko noč se je čulo silno razbijanje
1538 DokPrezir|               vodi pride mrtvaški les, se ustavi za hip pri Kamovi
1539 DokPrezir|                 Krsta me opominja, naj se pripravim za daljno pot."
1540 DokPrezir|                doktor Prežir", in meni se zdi, da je pogodila. Gospa
1541 DokPrezir|             zdi, da je pogodila. Gospa se je še nekaj dni silila in
1542 DokPrezir|              ni več okrevala. Od konca se je spominjala rada raznih
1543 DokPrezir|          prelepe dolske župnije, kamor se je vozila za veselje v topla
1544 DokPrezir|             zbrano in goreče, kakor bi se zamikala. Če je prišel v
1545 DokPrezir|          poznal. Okrogli nežni obrazek se ji je pomladil in svetil
1546 DokPrezir|                je molila, po slovensko se razgovarjala z gospemi,
1547 DokPrezir|                z gospemi, po slovensko se poslavljala z gospodom in
1548 DokPrezir|              svojimi otroki. Prelivalo se je obilo solz, ko je izročila
1549 DokPrezir|              šmihelsko pokopališče, ki se je napolnilo po vsem svojem
1550 DokPrezir|              kmetiškimi pogrebci. Neža se je vstopila prav blizu jame.
1551 DokPrezir|       zatisnjene, kakor bi spal. Život se mu ni nič ganil in zdelo
1552 DokPrezir|               mu ni nič ganil in zdelo se ji je, da niti ne diha.
1553 DokPrezir|           odskočila v stran. Domislila se je zopet doktorja Prežirja.
1554 DokPrezir|            zopet doktorja Prežirja. Ko se je pozneje ozrla, je bil
1555 Zaklad   |                naši sebenjici Rezi, ki se ji je morala zareči in dati
1556 Zaklad   |       pripovedko: ~V novomeško okolico se je priselil pred kakimi
1557 Zaklad   |              tedne doma pri bukvah, da se ni ganil iz hiše. Kadar
1558 Zaklad   |                ni ganil iz hiše. Kadar se je uvedrilo, pa ga nobena
1559 Zaklad   |                po svojem stanu gospod, se ni hotel nič družiti z gosposkim
1560 Zaklad   |         gosposkim svetom. Tem rajši pa se je pomenkoval in dobrovoljil
1561 Zaklad   |               druščino. Pri Permanu so se zbirali najbolj taki veseljaki,
1562 Zaklad   |              njih po celo popoldne ter se smejal njih burkam in črčkal
1563 Zaklad   |         knjižici. Tudi s krčmarjem sta se kmalu prav dobro sprijaznila
1564 Zaklad   |           ponosen kmet stare korenine, se je priljubil Hrovat že zato,
1565 Zaklad   |          stopil k njegovi mizi, da sta se pomenila kaj o sedanjih
1566 Zaklad   |                 Ali ga imate?" ~Hrovat se zasmeje: "Za druge ne, vam,
1567 Zaklad   |               borno pokojnino." Starec se je tako obveselil teh besed,
1568 Zaklad   |               da je nehote zaukal, kar se mu ni primerilo že več nego
1569 Zaklad   |              drugi konec hiše. Tam sta se zaklenila v hram, da bi
1570 Zaklad   |              Obljubil je pokorščino in se začel pripravljati brez
1571 Zaklad   |             otepov ter jih razvezal in se jel postavljati na glavo,
1572 Zaklad   |            postavljati na glavo, da bi se prevrnil štucokračo. Trebalo
1573 Zaklad   |           prevrnil štucokračo. Trebalo se mu je mnogo vaditi in uriti,
1574 Zaklad   |           mnogo vaditi in uriti, da so se mu okorni udje zopet udali
1575 Zaklad   |             okorni udje zopet udali in se obračali po njegovi volji.
1576 Zaklad   |           njegovi volji. Za mladih let se je dostikrat zabaval in
1577 Zaklad   |              bahal s to igro, ali zdaj se mu dolgo nikakor ni hotela
1578 Zaklad   |              je gotovo stokrat, preden se je prevrnil štucokračo.
1579 Zaklad   |                premagal vse zapreke in se postavil na glavo zopet
1580 Zaklad   |            Ljudje, ki so ga videli, da se prevrača tako naporno in
1581 Zaklad   |               po slami, so mislili, da se mu je zmešala pamet, in
1582 Zaklad   |                 dražili in obirali. On se ni nič jezil nanje, nego
1583 Zaklad   |                odgovarjal mirno: "Zdaj se smejete vi, o božiču se
1584 Zaklad   |                se smejete vi, o božiču se bom smejal pa jaz." Ko je
1585 Zaklad   |            zmerjati niti udariti. Možu se je zdela ta potrpežljivost
1586 Zaklad   |               že močno pobelila. Zadrl se je zlobno: "Perman ne kosi
1587 Zaklad   |              bela, ha, ha, ha!" Perman se je smejal ti neumni in neslani
1588 Zaklad   |            zabavljici in šel dalje. Ko se je obrnil, se je lotil klepetač
1589 Zaklad   |                dalje. Ko se je obrnil, se je lotil klepetač njegovih
1590 Zaklad   |             hlač. Kričal je glasno, da se je čulo na konec ulice: "
1591 Zaklad   |             Permana, kako po praznično se je danes našopiril. Hlače
1592 Zaklad   |                lopov: "Perman, ne drži se tako pokonci, saj te poznamo,
1593 Zaklad   |             silno ogrele, ali premogel se je in molče korakal dalje.
1594 Zaklad   |                debela bukev, za katero se je z oskrbnikom že večkrat
1595 Zaklad   |               da bi jo kupil. Zbudivši se vstane, dasi je bilo še
1596 Zaklad   |              rano. Žena ga vpraša, kam se mu mudi, on pa ji ne odgovori
1597 Zaklad   |              ne odgovori ničesar, nego se napoti molče proti Gorjancem,
1598 Zaklad   |         molčati. Prišedši do bukve, ki se je nagibala čez cesto, se
1599 Zaklad   |              se je nagibala čez cesto, se obrne na levo in najde skoro
1600 Zaklad   |           tanko smrečico. Okoli nje so se poznala v snegu konjska
1601 Zaklad   |        petnajst goldinarjev. Ljudje so se mu silno čudili, smejali
1602 Zaklad   |         morebiti tudi onemel. ~O mraku se mu jezik zopet razveže in
1603 Zaklad   |              dejal: "Jaz mislim, da bi se vestnih trgovcev dobilo
1604 Zaklad   |               Bogom. Moško in zastavno se je ponašal v vseh zgodah
1605 Zaklad   |            premnogi mestni gospodje so se vrtili ob volitvah sem ter
1606 Zaklad   |         prijazno postregel, skrivaj pa se moral vendarle muzati, da
1607 Zaklad   |                 in vsi mu zatrdijo, da se dobi vino brez krsta samo
1608 Zaklad   |          babice in tercijalke. Napotil se je torej k Jeričku, popil
1609 Zaklad   |          privarovala toliko novcev, da se je preskrbela za stara leta,
1610 Zaklad   |              preskrbela za stara leta, se je vrnila k očetu -- tako
1611 Zaklad   |              kolikor bo zahtevala. Ona se mu nasmeje na vse grlo.
1612 Zaklad   |              je starec pijan ali pa da se mu blede. Rekla mu je, da
1613 Zaklad   |               Zbogom!" Čez nekoliko ur se vrne z novimi copatami in
1614 Zaklad   |               zamenila za stare. Dekle se je branilo, dokler se ne
1615 Zaklad   |            Dekle se je branilo, dokler se ne oglasi njen oče: "Ne
1616 Zaklad   |              še nikoli baratala." Zdaj se Permanu želja izpolni, ponosno
1617 Zaklad   |          Perman še veliko več molil in se postil nego prve adventne
1618 Zaklad   |               napregel svoji kljusi in se napotil po zaklad. Šel je
1619 Zaklad   |        strašile grde prikazni, ali bal se jih ni, ker je imel s sabo
1620 Zaklad   |           štiri peresca deteljo. Ozrši se, je videl svojo hišo vso
1621 Zaklad   |                žepa v desni, in zdajci se uveri, da je grozni požar
1622 Zaklad   |           požar prazna prevara. Kadilo se je res, ali od megle, dvigajoče
1623 Zaklad   |                ali od megle, dvigajoče se iz bližnje Krke. Skoro zagleda
1624 Zaklad   |            zopet v desni žep in pokaže se mu resnica. Cigani so klali
1625 Zaklad   |           krvav in razmesarjen. Perman se strese od groze, ali preloživši
1626 Zaklad   |         preloživši deteljo v levi žep, se je moral smejati, kajti
1627 Zaklad   |            obližju zaklada. Po tleh so se zvijale kače in se spenjale
1628 Zaklad   |             tleh so se zvijale kače in se spenjale proti njemu, obsipali
1629 Zaklad   |                je razodela detelja, da se gibljejo po tleh od vetra
1630 Zaklad   |             kajti precej po polnoči bi se bili pogreznili novci sedemdeset
1631 Zaklad   |          zravna in potlači. Na to prst se postavi trikrat na glavo
1632 Zaklad   |                v zemljo in samo z njim se je mogel zopet odkleniti
1633 Zaklad   |              ne pogodi pravega pečata, se ne polasti nikoli nobenega
1634 Zaklad   |         poredkoma zakopane novce, dasi se jih nahaja pod zemljo vse
1635 Zaklad   |                treh železnih loncih so se lesketale srebrne šestice,
1636 Zaklad   |              treh dolgih mošnjah pa so se skrivali debeli rumeni zlati!
1637 Zaklad   |        potiskati in jima pomagati; voz se mu je ustavljal na vsakem
1638 Zaklad   |               je zatrdil dostikrat, da se toliko, kakor to noč, ni
1639 Zaklad   |           komaj dihal in gibal. Vendar se je premagal, šel v cerkev
1640 Zaklad   |             beračev po naših krajih in se ni nikoli slišalo, da bi
1641 Zaklad   |               Permanovi denarji. Ko so se jele povsod popravljati
1642 Zaklad   |               celo znova zidati, in so se izkušale župnije ena z drugo,
1643 Zaklad   |           cerkveno in mašno opravo, so se popraševali ljudje v čudu,
1644 Zaklad   |                Le malokdo je vedel, da se pospešuje in poveličuje
1645 Zaklad   |               in pijačo. Na takem potu se je bil enoč prehladil in
1646 Zaklad   |                ženi. ~Dokler je živel, se je godilo Hrovatu pri njem
1647 Zaklad   |             Permanovi vdovi: ~"Vzemiva se!" Ona se ni branila in naredila
1648 Zaklad   |              vdovi: ~"Vzemiva se!" Ona se ni branila in naredila sta
1649 Zaklad   |              sta poroko. Preselila sta se v mesto, kjer sta si kupila
1650 Zaklad   |              samimi šesticami in morda se jima s tem lonec še ni spraznil
1651 Zaklad   |              po sv. gori Kalvariji, ki se nahaja pod zemljo tam nekje
1652 Zaklad   |        Ljubljano in Trstom; vozila sta se po železnici skozi prevrtane
1653 Zaklad   |          podzidane železne mostove, ki se razpenjajo nad globokimi
1654 Zaklad   |               sabo tisočak, drugače bi se mu utegnilo primeriti, da
1655 Zaklad   |             žandarjih. Ali njima dvema se ni bati te sramote: brenta
1656 Zaklad   |              sramote: brenta in mošnja se jima ne bosta posušili,
1657 Zaklad   |               ne bosta posušili, če bi se odvezla tudi vsak mesec
1658 Zaklad   |                meni ni moji ženi. Jera se je pritisnila k nji in ji
1659 Razodetje|               razmere. Narodni stranki se niso izpolnile niti najpohlevnejše
1660 Razodetje|               vseh okrajih in župah so se mu prodajale hiše in zemljišča.
1661 Razodetje|             Kupoma je jel preseljevati se v tuje dežele in celo v
1662 Razodetje|              celo v Ameriko. Slobodina se je polastil strah, da zapusti,
1663 Razodetje|      slovenskih. Domoljubni žalosti so se pridružile pa tudi neozdravne
1664 Razodetje|              okrepčati vera, ali k nji se ni zatekel, ker so mu jo
1665 Razodetje|               mojim prijateljem, zakaj se mi je pristudilo življenje."
1666 Razodetje|                vzame nabit samokres in se napoti v Gorjance. ~Z višave
1667 Razodetje|             nad samotno čuvarnico ozre se še enkrat na sirotno krasotico,
1668 Razodetje|             njeno ga tako prevzame, da se jame jokati na ves glas.
1669 Razodetje|            jokati na ves glas. Brzo pa se mu ustavi plač, brezbožna
1670 Razodetje|           gorko roko na ramo. Slobodin se obrne in ugleda častitega
1671 Razodetje|     podzemeljsko dvorano, ob kateri so se videla brezštevilna zaprta
1672 Razodetje|               letnica 2175. Pred njimi se menih ustavi in poslovi
1673 Razodetje|            vrata in videl boš reči, ki se bodo nahajale in godile
1674 Razodetje|              čez tri sto let. Uverivši se, da slovenskemu narodu in
1675 Razodetje|           ničesar. Tako nepriljudno so se vedli tudi vsi drugi, katere
1676 Razodetje|           Obhajala ga je groza, vendar se je privadil prav kmalu svoji
1677 Razodetje|                svoji nevidnosti. Zdelo se mu je celo prijetno, da
1678 Razodetje|            strmel je, kako čudovito so se Gorjanci spremenili in polepšali
1679 Razodetje|          minula tri stoletja. Bujno so se zarasle vse nekdanje preseke
1680 Razodetje|             suše. Po dvojnih stopnicah se je šlo na pokrit, ličen
1681 Razodetje|         imenovali: krilca. Za hodnikom se je širila prostorna veža.
1682 Razodetje|             poslikanih izbah. Najlepša se je zvala gornica. V nji
1683 Razodetje|                zvala gornica. V nji so se ščeperili zlikani predalniki,
1684 Razodetje|               rodovina. Bogate vasi so se vrstile ena za drugo s kratkimi
1685 Razodetje|               natanko, kako mu žive in se ponašajo rojaki. Srce mu
1686 Razodetje|                nobeni vasi, doma pa so se gostili ljudje jako mastno
1687 Razodetje|             delavnikih, ob nedeljah pa se je natovorilo na mize toliko
1688 Razodetje|               so rekli kvasec. Z vinom se niso zalivali, dasi so ga
1689 Razodetje|              Med vasmi in za hišami so se razprostirali zali vrti,
1690 Razodetje|              in celo iz Kolpe. ~Živina se ni pasla nikjer zunaj, krmlli
1691 Razodetje|          hlevih in svinjakih. Na vrteh se je skrbno gojeno drevje
1692 Razodetje|             okrašenih vrat, na katerih se je lesketal zlati napis:
1693 Razodetje|       slovensko stolico. Na vse strani se je obračal in upiral oči.
1694 Razodetje|          obračal in upiral oči. Nikdar se ni mogel nagledati krasot,
1695 Razodetje|            stranskih ulicah. Raztezalo se je pol ure daleč po višinah
1696 Razodetje|            nobenih ust, niti tuje šege se niso mogle v njem udomačiti.
1697 Razodetje|           izprevezene kapice. ~Semenič se je Slobodinu tako priljubil,
1698 Razodetje|              tega slavjanskega časnika se je pisal s cirilico in ni
1699 Razodetje|            ruščino. "Po slavjansko" so se razgovarjali Slovenci z
1700 Razodetje|               zlasti pa s tujci, ki so se učili temu jeziku v vseh
1701 Razodetje|          učilnicah. Baš na sredi mesta se je vzdigoval ponosno štirinadstropni
1702 Razodetje|              Narodni dom, v katerem so se shajali ob nedeljah in zimske
1703 Razodetje|              pivnico. Kuhalo in točilo se je tu kakor v Narodnem domu
1704 Razodetje|            samo tuji popotniki, nikoli se ni nameril v njih na domačina.
1705 Razodetje|             Nemca in Italijana, ki sta se pomenkovala po slavjansko.
1706 Razodetje|               hvaliti usodo svojo, ker se zmagovalec ni maščeval prehudo.
1707 Razodetje|        zavladala obča pravica in z njo se je doselil na zemljo stalen
1708 Razodetje|          vsakemu narodu. Radi njega so se olajšala ljudem bremena,
1709 Razodetje|           slovenske učne zavode, ki so se zvali akademije. Bilo jih
1710 Razodetje|        deželske urade. V vseh pisarnah se je govorilo in uradovalo
1711 Razodetje|         cesarsko sodišče. Razpravljalo se je v njem vse ustno, stvarno
1712 Razodetje|            stvarno in brzo. Zapisovalo se je povse ob kratkem samo
1713 Razodetje|          dolžna pisma. Za takove spise se je potrebovalo pred tri
1714 Razodetje|               po več pol papirja, zdaj se je opravilo vse s tremi
1715 Razodetje|              jako nizke obresti, ki so se zahtevale v Semeniču. Za
1716 Razodetje|         Semeniču. Za sto srebmikov sta se dajala samo po dva na leto.
1717 Razodetje|                je tudi pogledati, kako se vedo in kaj se razgovarjajo
1718 Razodetje|         pogledati, kako se vedo in kaj se razgovarjajo kaznjenci v
1719 Razodetje|               vse mesto in obližje, pa se ni naveličal nikoli tega
1720 Razodetje|        mislecev, izumnikov. V Semeniču se je nameril Slobodin tudi
1721 Razodetje|              Izklesali in namestili so se tukaj na sramoto izdajalcem
1722 Razodetje|               rodovom. Na prvem stebru se je zvijal velik, pisan gad.
1723 Razodetje|               Starodavna borna "Purga" se je preimenovala po dobrem
1724 Razodetje|           vagane. ~Najrajši in najdlje se je mudil Slobodin vsak pot
1725 Razodetje|           mestni ulici v gimnaziju, ki se je razlikoval v marsičem
1726 Razodetje|            tega imena. Vsi predmeti so se razlagali po slovensko.
1727 Razodetje|       slovensko. Poleg domačega jezika se je učil najbolj "slavjanski".
1728 Razodetje|                materinščino. Dajala pa se jim je prilika, da so se
1729 Razodetje|               se jim je prilika, da so se izurili lahko tudi v drugih
1730 Razodetje|       latinščini pa -- nobena! Čas, ki se je s tem dobil, se je upotrebljaval
1731 Razodetje|             Čas, ki se je s tem dobil, se je upotrebljaval velekoristno
1732 Razodetje|                za vse učence. Slobodin se je uveril, da so si semeniški
1733 Razodetje|             vražjih kvartah. Dečaki so se dobrovoljili v prostih urah
1734 Razodetje|           politikovanje dovoljeno, kar se je zdelo Slobodinu jako
1735 Razodetje|           blagodatni senci počivajo in se radujejo vsi omikani narodi
1736 Razodetje|           časnikov. ~Krščanski nauk so se učili gimnazijci obširno
1737 Razodetje|           nosimo v sebi, kajti ujemajo se vsi bistveni nauki krščanske
1738 Razodetje|          povedali nikoli v šolah in da se ga nisem niti sam domislil!
1739 Razodetje|             izginile brez sledu, kakor se razhlapi zadušljiva, siva
1740 Razodetje|             sladek mir; do svoje smrti se bo spominjal hvaležno svetega
1741 Razodetje|              vero. ~V nedeljo popoldne se je hotel Ivan Slobodin vsekako
1742 Razodetje|               zapiski?" Kar je slutil, se je potrdilo popolnoma. Janko
1743 Razodetje|             Zaliko dve leti. Zaklinjal se ji je vsak dan, da jo ljubi
1744 Razodetje|              in jako čeden dečko. Zdel se ji je resda močno fantastičen,
1745 Razodetje|               Da ji je rekel: "Vzemiva se!" -- bi se ga bila oklenila
1746 Razodetje|             rekel: "Vzemiva se!" -- bi se ga bila oklenila okoli vrata
1747 Razodetje|               namene. Bog varuj! On bi se bil rad pozakonil z njo
1748 Razodetje|             deklica ne usliši. Najprej se je hotel uveriti, da ga
1749 Razodetje|              Draga Zalika, dosti dolgo se že gledava, čas je, da se
1750 Razodetje|              se že gledava, čas je, da se poročiva." Po takem ni čudo,
1751 Razodetje|             prosila za zamero. Toda on se ni prikazal, ker ni poznal
1752 Razodetje|              Bil je taka mila Jera, da se je imel za najnesrečnejšega
1753 Razodetje|               bilo nobenega upanja, da se politične prilike in razmere
1754 Razodetje|              bridkost tako zmešala, da se je nakanil ustreliti. Nebeški
1755 Razodetje|              ustreliti. Nebeški oče pa se je usmilil izgubljenega
1756 Razodetje|                je potolažilo. Zamaknil se je iz devetnajstega v naše
1757 Razodetje|             priznala svoje ljubemi. To se ve, da se mu je zdaj'na
1758 Razodetje|            svoje ljubemi. To se ve, da se mu je zdaj'na vso moč mudilo
1759 Razodetje|                obupano. Ali njena toga se je spremenila hitro v radost
1760 Razodetje|           svojo nevesto". Poročila sta se še tisti mesec in odslej
1761 Razodetje|     marsikatera opomnja Jankova, in ko se je občinstvo smejalo njegovi
1762 Razodetje|                vrhu mu opešajo noge in se ga poloti težka dremota.
1763 Razodetje|             trato in zaspal. Vzbudivši se, vidi pod sabo samotno čuvarnico,
1764 Razodetje|                 Ta pogled ga uveri, da se je preselil iz sončnega
1765 Razodetje|               treh urah domov. Zgodilo se je vse tako, kakor je pripovedoval
1766 Razodetje|            prav složno in srečno. Ivan se bavi mnogo s politiko. Domače
1767 Razodetje|              hude neprilike, v katerih se nahaja često narodna stranka.
1768 Razodetje|             Kadar zve kako krivico, ki se je storila naši narodnosti,
1769 Razodetje|              je prerokoval resnico, da se bodo "vremena razjasnila"
1770 Razodetje|             Slovencem, zato: Ne vdajmo se; ne vdajmo se!~
1771 Razodetje|                Ne vdajmo se; ne vdajmo se!~