| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] cvrstih 1 cvrsto 9 cvrtje 1 da 1092 dá 5 dado 1 daj 5 | Frequency [« »] 2916 je 2783 in 1771 se 1092 da 968 v 859 so 688 na | Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances da |
Part
1 Cvetnik | dišava rožic tako neskončno, da je nehal misliti na jed 2 Cvetnik | se preselil na Gorjance, da bi brez zmotnjave Boga častil 3 Cvetnik | s seboj za tovarišijo in da ga hrani s svojim mlekom. 4 Cvetnik | tako odljuden, gol in pust, da se ga je potnik že od daleč 5 Cvetnik | Prelepo sta ga prosila, da bi jima dal prenočišče in 6 Cvetnik | kako dobro jed in pijačo, da ne pogineta od truda, glada 7 Cvetnik | podaril toliko jakosti, da sva priromala do tvojega 8 Cvetnik | ptički s tako milim glasom, da se jih Elija ni mogel naslušati. 9 Cvetnik | obsajen z nebeškimi rožicami, da takega čuda še nobeno človeško 10 Cvetnik | in sladko, ker je vedel, da ga čaka na onem svetu še 11 Velikani | in vele: "Kamenčkajmo se, da se zabavamo." Pobrali so 12 Velikani | tobakom. Zdaj se pa domislijo, da nimajo ognja. Eden pravi: " 13 Velikani | dimom vse Gorjance, kakor da bi jih bil pokril črn oblak. 14 Velikani | pokade, pravi eden: "Čas je, da si pripravimo večerjo!" 15 Velikani | tulili nekako pesem, kakor da se grom razlega, in poskakovali 16 Velikani | poskakovali okrog ognja, da se je kar zemlja tresla. 17 Velikani | svetnikom v neskončnem strahu, da ga pošasti ne bi zavohale 18 Velikani | seboj. Podgorec se domisli, da daje vino srčnost še babi, 19 Velikani | krvavo potreben, ni čudo, da je pil dolgo in veliko. 20 Velikani | veliko. Brž se je preveril, da je v takih zadregah vino 21 Velikani | tako pridvignil in razvnel, da bi se bil šel metat s samim 22 Velikani | se je skoraj sramovati, da se jih je bil ustrašil. 23 Velikani | skoraj naglas: "Se pač vidi, da ste zarobljeni hribovci, 24 Velikani | naše čobodre sem tako sit, da sam ne vem, kaj bi dal tistemu, 25 Velikani | je zaslišal udar, kakor da je kje blizu treščilo. Tisti 26 Velikani | pokril najgostejši dim, da se dolgo časa ni moglo nič 27 Gospodic | Gospa veli: "Dobro vem, da je vse to božje in najino, 28 Gospodic | hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril ali hčer 29 Gospodic | postarala in le predobro čutim, da bom nevarno zbolela." ~Gospa 30 Gospodic | in veli: "Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo srečna, če 31 Gospodic | Poberi se hitro od tod, da ne nalezejo gob naša bolna 32 Gospodic | hiše reveža. Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji 33 Gospodic | privezal. Zdravemu dá moč, da ga noben junak ne more premagati. 34 Gospodic | koren vam bo dal jakost, da se pojdete, ako vas bo volja, 35 Gospodic | in v vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto 36 Gospodic | gledaš tako čudno, kakor da bi ne poznal svoje gospe? 37 Gospodic | svoje gospe? Saj sem vedela, da bom gotovo srečna, če se 38 Gospodic | Zdaj mi pa nekaj pravi, da nama bo podaril Bog tudi 39 Gospodic | jedli in pili tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti 40 UkletiGr | jutro, ne bodi kaj huda, da te nadlegujem. Zboleli so 41 UkletiGr | sin in zato ti je dal Bog, da si tako dobro pogodil. Preden 42 UkletiGr | korenine ozdraveli, kakor da ne bi bili nikoli nič bolni." ~ 43 UkletiGr | vpraša miško: "Kdo pa si, da mi prerokuješ tako srečo 44 UkletiGr | kaznil, meni pa ni dalo srce, da bi jo zapustila. Ker pod 45 UkletiGr | samopašno in veli: 'Misliš,da te ne poznam. Kaj izkušaš 46 UkletiGr | je tvoj, pa te ni sram, da prosiš za kos kruha! Dobil 47 UkletiGr | Kristusu dati na pomen, da mu ne bo dala nikoli nič. 48 UkletiGr | Kristusom in ga lepo prosila, da bi smela pri nji ostati 49 UkletiGr | to zvestobo in mi dovolil,da smem ostati pri gospe in 50 UkletiGr | smem ostati pri gospe in da ne zadahnem, prestvaril 51 UkletiGr | ji rojijo strašne sanje, da neprenehoma ječi. Prebudila 52 UkletiGr | pastir, ki bo tako učen, da bo prebiral sveto pismo. 53 UkletiGr | sveto pismo. Strah me je, da ji bo treba še dolgo čakati." ~ 54 UkletiGr | torej, kaj mi je še storiti, da rešim tebe in tvojo dobro 55 UkletiGr | poslal odrešenika. Ali vedi, da boš pomogel ne samo meni 56 UkletiGr | nahajajo. Kaj ti je še storiti, da prekletstvo od naju odstraniš, 57 UkletiGr | krasne izbe in dvorane, da po njegovi misli ni lepših 58 UkletiGr | vse lesketalo in bleščalo, da mu je kar vid jemalo. Nikjer 59 UkletiGr | čudovita lepota tako prevzame, da je obstal, kakor da bi okamenel, 60 UkletiGr | prevzame, da je obstal, kakor da bi okamenel, in se zamaknil, 61 UkletiGr | okamenel, in se zamaknil, kakor da se nahaja v nebesih in zamika 62 UkletiGr | tla in zajoka tako bridko, da si začne tudi miška solze 63 UkletiGr | zabolelo. ~Fant pove miški, da ne more rešiti uklete gospe. 64 UkletiGr | uklete gospe. Bukve govore, da mora biti odrešenik nedolžen, 65 UkletiGr | milo storilo, ko je videla, da bosta morali z gospo še 66 UkletiGr | vendar jo je tolažilo upanje, da utegne priti v kratkem kak 67 RajskaPti| Medveda zmanjka in grof vidi, da se nahaja v neznanem kraju, 68 RajskaPti| Nihče ne bi bil rekel, da je ptičica lepa, ko ne bi 69 RajskaPti| utrudil, je sedel na klop, da se nekoliko odpočine, obenem 70 RajskaPti| ali se je dvigniti moral, da ga lovska družba ne bi pogrešila 71 RajskaPti| družba je izginila, kakor da bi se bila pogreznila v 72 RajskaPti| Ali silno se je čudil, da potov ni skoraj več poznal. 73 RajskaPti| vedoč, kaj bi si mislil, da se mu je pripetilo. Vprašal 74 RajskaPti| jih ljubil kakor svoje, da bi bil dal zanje svojo krščeno 75 RajskaPti| lov. To je bil čuden lov, da svet še ni takega videl. 76 RajskaPti| jim je napravil tako igro, da so se je gotovo vsi hudiči 77 RajskaPti| oratarjev in se uveril, da ga je zadrževalo sladko 78 RajskaPti| Boga za neskončno milost da jim je povrnil dragega dobrotnika 79 RajskaPti| pride na igrališče oznanilo, da se je odprla zemlja in bruhnila 80 RajskaPti| zakrohotal: "Ta šala je vredna, da igramo nadalje vsak pot 81 RajskaPti| in jim napravil veselico, da take še nikdar niso uživali, 82 PticaZlat| pokrivala bela meglica, da se od zdolaj ni mogla videti. 83 PticaZlat| poizkusilo priti na brezo, da bi izpukali ptici dragoceno 84 PticaZlat| razumeli in so mislili, da se jim sveti mož roga. To 85 PticaZlat| včasi prav razumen fant, da malo takih, včasi pa prav 86 PticaZlat| takih, včasi pa prav neumen, da tudi malo takih. To se pravi, 87 PticaZlat| pameti, ali je bil ta križ, da ni svoje pameti vselej za 88 PticaZlat| Mrvo je navalil k drevesu, da je sezala čez bukev in hrast 89 PticaZlat| je vendar močno skrbeti, da utegne tudi njegov trud 90 PticaZlat| prazen. Zdaj se je domislil, da je izpolnil puščavnikov 91 PticaZlat| je tako v glavi vrtilo, da ni vedel, kaj bi počel. 92 PticaZlat| omotici mu še mar ni bilo, da bi se posvetoval najprej 93 PticaZlat| podgorski glavi, pa ni čudo, da je tako slabo pogodil. Šel 94 PticaZlat| cesarja prošnjo, naj mu da svojo hčer za ženo. Cesar 95 PticaZlat| razložil, kaj in kako, in da mora biti Mikčeva. Cesarična 96 PticaZlat| razjezi in zagrozi Mikcu, da se bo kesal. Pokorna očetovi 97 PticaZlat| dobrote in zapravljiva, kakor da ji ne more nikoli nič zmanjkati. 98 PticaZlat| cesarja drugo prošnjo, naj da hčeri cesarsko doto, da 99 PticaZlat| da hčeri cesarsko doto, da bo mogla živeti po svoji 100 PticaZlat| najlepše obleke toliko, da se je lahko preoblekla vsak 101 PticaZlat| odkrivajte se! Ali ne vidite, da me spremlja moj mož, slavni 102 PticaZlat| veselil in Boga hvalil, da se je iznebil samopašne 103 PticaZlat| bi bral zate sveto mašo, da te Bog razsvetli, da ti 104 PticaZlat| mašo, da te Bog razsvetli, da ti podeli svoj dar modrosti, 105 PticaZlat| toliko modrostjo in pametjo, da si je prigospodaril jako 106 PticaZlat| Belokranjskem in govorica trdi, da se rabi še zmerom prav marljivo 107 PticaZlat| stokrat na to prisegla, da so prejeli Beli Kranjci 108 Vila | zamaknjene v to opravilo, da niso zapazile, ali se nahajajo 109 Vila | Peti so znale tako lepo, da se jih človek nikoli ni 110 Vila | toda ni jim bilo povšeči, da jih kdo čuje. Tudi ples 111 Vila | hudo ujezile, tudi v srce, da je kar precej umrl. Pod 112 Vila | jih varovale tako skrbno, da jih ni mogel nihče zaslediti 113 Vila | vinograde in pridelali so vina, da jim je zmanjkovalo posode. 114 Vila | vila je ostala na gori, da pazi na zaklade, ali niti 115 Vila | Bilo je tanko in prozorno, da se je razločila vsaka kapljica 116 Vila | kod. Ona mu je pa velela, da naj nikar po tem ne povprašuje, 117 Vila | povprašuje, če mu je kaj mar, da bi še kdaj z njo govoril. 118 Vila | vilo se je tako zaveroval, da bi mu bila ostala ljubša 119 Vila | ko bi bil tudi izvedel, da je hči najsirotnejše beračice. 120 Vila | reči ji nista bili všeč: da ga ni mogla najti nikoli 121 Vila | društva, še veliko manj pa to, da so vse deklice tako zaljubljeno 122 Vila | namigovale. ~Zgodilo se je, da je privihral v deželo zopet 123 Vila | vselej takrat, ko je spal, da je ni mogel videti. Lahko 124 Vila | hotela. Veselilo jo je, da ga more brez priče gledati, 125 Vila | bolj pa jo je veselilo, da ni bilo več zraven drugih 126 Vila | dosti opravil zunaj hiše, da vile nikoli ni zapazila. 127 Vila | Junak je pa dobro vedel, da ga nekdo zdravi, ker je 128 Vila | domislil. Ko je prišel čas, da bi zaspal, se je premagal, 129 Vila | ali je zatisnil oči, kakor da trdno spi. Vila stopi v 130 Vila | pogleda. Ker je mislila, da trdno spi, mu je izprala 131 Vila | in čutil. Uveril se je, da ga zdravi deklica, katero 132 Vila | Jelo se mu je dozdevati, da je ta deklica gorska vila. 133 Vila | obvezovat, je rekel, kakor da govori v sanjah: "Še tri 134 Vila | trpel; če mi ne odleže, da bi lahko vstal, bom vzel 135 Vila | pa zopet potajil, kakor da bi spal. Ran mu ta pot ni 136 Vila | njo, ali tako pazljivo, da ga ni mogla videti. Šel 137 Vila | kepica; nihče ni vedel, da je ta sneg zadnji ostanek 138 GluhaLoza| pomnim, to pa dobro vem, da ga je bilo zjutraj preveč. 139 GluhaLoza| narediva stavo! Jaz pravim, da ti nimaš toliko srca, da 140 GluhaLoza| da ti nimaš toliko srca, da bi se drznil mahniti čez 141 GluhaLoza| čez hribe in goščave. Vem, da se bojiš Gluhe loze, ker 142 GluhaLoza| loze, ker pravijo Kranjci, da tako straši.' Mene so te 143 GluhaLoza| Navlekli smo se ga; čas je, da se poslovimo in ločimo. 144 GluhaLoza| jo bom udaril kar precej, da me boš sam videl, če boš 145 GluhaLoza| dalje!' V dolino sem prišel, da nisem vedel kdaj. Potem 146 GluhaLoza| nisem mogel več dvomiti, da sem zablodil v Gluho lozo, 147 GluhaLoza| dnevu, katerega, pravijo, da se vsi strahovi boje. Če 148 GluhaLoza| dreves čuki in sove, kakor da je polnoči. Deževalo že 149 GluhaLoza| nalivu. Po ti hosti, mislim, da še ni pela nikoli sekira, 150 GluhaLoza| je imelo črne veje kakor da so ožgane in polne trnja, 151 GluhaLoza| zmelo in zdrobilo, kakor da je suho. To se je godilo, 152 GluhaLoza| je suho. To se je godilo, da ne pozabim povedati, sredi 153 GluhaLoza| raztrgane in krvave, kakor da so jih oglodali ravnokar 154 GluhaLoza| voljo, to vendar ni mogoče, da bi bila Gluha loza tako 155 GluhaLoza| naravnost proti Novemu mestu? Da spoznam resnico, sem privezal 156 GluhaLoza| Ali zdaj sem se preveril, da se doslej že dolgo nisem 157 GluhaLoza| gibalo sem ter tja, kakor da se suše velikanske rjuhe 158 GluhaLoza| bil drugače tako miren, da se nobena bilka ni ganila, 159 GluhaLoza| ulegel v gosto grivino, da se odpočinem. Od truda in 160 GluhaLoza| niti godba. Zdi se mi, da mi vzrastejo peruti in da 161 GluhaLoza| da mi vzrastejo peruti in da bi lahko zletel pod oblake 162 GluhaLoza| so me stiskale in dušile, da mi je kar sapo jemalo. Obhajala 163 GluhaLoza| bil umrl. Huje, mislim, da ne more biti niti pogubljenim 164 GluhaLoza| peklu. Pridvignil sem glavo, da bi videl, čigavi so ti glasovi, 165 GluhaLoza| Bleščalo se mi je tako silno, da nisem razločil nič drugega 166 GluhaLoza| vražje vile. Spoznal sem, da se nahajam v vilinskem kolu 167 GluhaLoza| nahajam v vilinskem kolu in da poslušam omotljivo vilinsko 168 GluhaLoza| loze so izginile, kakor da bi se bile v zemljo vdrle. 169 GluhaLoza| povest je taka, to sam vem, da ji ni lahko verjeti. Morebiti 170 GluhaLoza| vi in vsak pošten človek, da Bog ima še zmerom pravico 171 GluhaLoza| grešnike kaznovati, in da je nedelja za to ustvarjena, 172 GluhaLoza| nedelja za to ustvarjena, da kristjan moli in Bogu služi, 173 GluhaLoza| moli in Bogu služi, ne pa da pijančuje že na tešče in 174 Volkodlak| zastavno: "Ljubi volk! Saj veš, da se midva ne moreva in ne 175 Volkodlak| meni! Brat se je zagrozil, da te bo ustrelil. Ostani zdrav 176 Volkodlak| divjačine ji je nanosil mož, da je ni mogla pojesti. Živela 177 Volkodlak| vsem truplu volčja dlaka, da jo je groza obšla, kadar 178 Volkodlak| pokazal volčje zobe, kakor da jo hoče raztrgati. To jo 179 Volkodlak| neskončno dobroto si mi storil, da si me unesel. Toliko slastne 180 Volkodlak| Menda sem bila oslepela, da več ko tri leta nisem spoznala 181 Volkodlak| Rekel je Lenčki: "Ne zameri, da sem ti doslej branil zapustiti 182 Volkodlak| presrčno rad, sem se bal, da mi ne bi pobegnila. Zdaj 183 Volkodlak| bi pobegnila. Zdaj vidim, da si se me privadila, pa ti 184 Volkodlak| ti drago; samo ne pozabi, da si moja žena in da je tvoja 185 Volkodlak| pozabi, da si moja žena in da je tvoja spalnica in tvoj 186 Volkodlak| Volku poznam navado pa vem, da se je ulegel spat. Lahko 187 Volkodlak| dokler bo božja volja! Nečem, da bi mi očital svet njegovo 188 Volkodlak| očital svet njegovo smrt in da bi pogubila zaradi njega 189 Volkodlak| ga zasledili in mislili, da se ga bodo zdaj polastili, 190 Volkodlak| opravljen in šel z njimi, kakor da lovi z njimi vred Volkodlaka. 191 Volkodlak| Ko bi Volkodlak vedel, da mu je mati omožena pri Marku 192 Volkodlak| smrti je preklinjal mater, da je ubila svojega moža in 193 DivjiMoz | košat, temen in krasen, da je marsikak popotnik obstal 194 DivjiMoz | pašnikov je imel ravno toliko, da je prehranil s trudom in 195 DivjiMoz | še tak človek, ki misli, da ga pozna. ~Neko noč se je 196 DivjiMoz | Neko noč se je pripetilo, da je izruval vihar nedaleč 197 DivjiMoz | se niso trebali več bati, da bi se v hosti izgubili. 198 DivjiMoz | Logarjevim je bilo jako povolji, da so mogli pohajati svoj rojstveni 199 DivjiMoz | so ga Logarjevi povabili, da bi šel z njimi in popil 200 DivjiMoz | od njih v goščavo, kakor da je hudo razžaljen. Ali obilna 201 DivjiMoz | skušnja jih je preverila, da je ostal vedno njihov najboljši 202 DivjiMoz | silo krepeliti in goniti, da so morale pobegniti. Eni 203 DivjiMoz | prijatelje, pa ni bilo čudo, da so si tako lepo opomogli 204 DivjiMoz | ni prikazal Logarjevim, da bi jih spremljal skozi gozd 205 DivjiMoz | Novim mestom in Dvorom. Da se bodo spoznale navade 206 DivjiMoz | je dovolj dober razlog, da pride v mojem popisu prvi 207 DivjiMoz | velim: "Zame je zadnji čas, da se dvignem; če vas je volja, 208 DivjiMoz | Pač ste prav pogodili, da je zadnji čas odriniti. 209 DivjiMoz | pridruži kosmatin, kakor da bi me bil za drevesom čakal, 210 DivjiMoz | zagledajo." ~Tone veli: "Da, to vidi marsikdo. Ali takrat, 211 DivjiMoz | zna Ijudi tako preslepiti, da se zdi nekaterim visok ko 212 DivjiMoz | društva! Zato je res pametno, da se vračava še o pravem času." ~ 213 DivjiMoz | dobro porastel, ali ne tako, da bi se ga moral človek ustrašiti. 214 DivjiMoz | je bila za vratom odpeta, da je kazal, kakor pravimo, 215 DivjiMoz | Zdaj sem se sam preveril, da se ljudje niso zlagali, 216 DivjiMoz | začel na prste žvižgati, da je kar skoz ušesa letelo. 217 DivjiMoz | Moralo se je priznati, da je to pastirsko umetnost 218 DivjiMoz | kateri sem bil tak mojster, da so mi vsi drugi pastirji 219 DivjiMoz | sodnik bi bil moral potrditi, da je ta divji mož umetnik, 220 DivjiMoz | torej slabo. Videlo se je, da pevec nima zanjo grla ne 221 DivjiMoz | Bolje je pogodil hrvatsko, da ne velim, srbsko: Mlado 222 DivjiMoz | Divji mož je hotel pokazati, da je s Hrvati iste misli in 223 DivjiMoz | drobnici. Uveril sem se zopet, da govorica ni bila prazna. 224 DivjiMoz | mi ne bili vi povedali, da je to divji mož, bi bil 225 DivjiMoz | divji mož, bi bil mislil, da je kak natrkan cigan, morda 226 DivjiMoz | hosti, tudi vem za gotovo, da zapijajo danes v Lastovčah 227 DivjiMoz | v samoti tako obdivjali, da jim pravimo zdaj divji možje 228 DivjiMoz | volčji jezik, jaz tako sodim, da so se ga eden od drugega 229 DivjiMoz | eden od drugega naučili in da so si tudi po krvi, če ne 230 DivjiMoz | njena prijateljica Lenka, da bi smeli iti v jazbino. 231 DivjiMoz | jamo in sta vzeli s seboj, da bi bili brez skrbi, blagoslovljeno 232 DivjiMoz | njo šele čez pol ure, češ da je v temi pravo pot izgrešila. 233 DivjiMoz | divjem možu je pravila, da jo je zgrabil, ali jo precej 234 DivjiMoz | čudno pa se je zdelo Ijudem, da si je kupila še tisti teden 235 DivjiMoz | župa še nikoli ni čula: da zahaja k divjemu možu in 236 DivjiMoz | zahaja k divjemu možu in da ni več sama. Nastal je tak 237 DivjiMoz | Nastal je tak hrup, kakor da bi se bil punt vnel. Katra 238 DivjiMoz | dolžnosti tako zdušno in skrbno, da se je gospodi brž prikupila. 239 DivjiMoz | vsaki priliki je zatrdila, da tako dobre dekle še ni imela. 240 DivjiMoz | se sčasoma vendar podali, da so jo vikali "od sebe". ~ 241 DivjiMoz | ji je bila tako podobna, da bi bil vsak tujec prisegel, 242 DivjiMoz | bil vsak tujec prisegel, da je njena hči. Grajska gospa 243 DivjiMoz | češ mi nismo taki brglezi, da ne bi znali pogoditi, kako 244 DivjiMoz | hoče. Tudi nam se dozdeva, da ne bi bila brez 'divjega 245 DivjiMoz | gospa; ali kdo je svetil, da bi ji mogel kaj dokazati? 246 DivjiMoz | Tudi za to reč bo najbolje, da poslušamo stari pregovor: 247 DivjiMoz | katerih sem zvedel samo to, da so spadale med prepovedane. 248 DivjiMoz | je imel tudi to napako, da je odiral kmete še skoraj 249 DivjiMoz | in grofje. Zahteval je, da mu delajo tlačani ne samo 250 DivjiMoz | mu je hlapec koga ovadil, da je nemaren, je ukazal vselej: " 251 DivjiMoz | mož neki tako ustrašil, da je pobegnil. Če je ta zgodba 252 DivjiMoz | resnična, bi dokazovala, da je imel nepokvarjeno grlo 253 DivjiMoz | imel nepokvarjeno grlo in da je pijačo bolje poznal nego 254 DivjiMoz | nekatere krati celo trdila, da je "izvrstno!" ~Za prerastlimi 255 DivjiMoz | glavi. Bil je tak dolgan, da je trkal z opetnicami ob 256 DivjiMoz | razvalin. Bil je uverjen, da je ta velikan divji mož, 257 DivjiMoz | vol, je planil po njem, da bi ga raztrgal in požrl. 258 DivjiMoz | vrvi, ki je žival prevezal, da so jo mogli nazaj potegniti. 259 DivjiMoz | potegniti. Ker ga skrbi, da se ga ne bi kdo ustrašil, 260 DivjiMoz | živi v svoji gorki jami, in da se mu ne bi tožilo, si je 261 DivjiMoz | nobenega drugega še ni zvedelo, da bi bil oženjen. Jazbino 262 DivjiMoz | vem, to pa je dokazano, da so žganci njegova vsakdanja 263 DivjiMoz | tako v slast, ni dvombe, da mu jih zna žena izvrstno 264 DivjiMoz | zmotil, kdor bi mislil, da mu sme zabavljati brez kazni. 265 DivjiMoz | jame in postopača zgrabi. Da je bil kak domač paglavec, 266 DivjiMoz | ga zapodil. Ko pa vidi, da mu je prišel nagajat na 267 DivjiMoz | prime taka grozna jeza, da izruje z eno roko bukev, 268 DivjiMoz | nemilo zdruzne in premlati, da ni ostalo nič drugega kakor 269 DivjiMoz | mečite v jazbino kamenja, da ne izbijete divji ženi kuhalnice 270 Jutrovica| Rekli so tudi vpričo njih, da vlačugarji še take postrežbe 271 Jutrovica| zrnje morajo prodajati, da zadovoljijo s skupljenim 272 Jutrovica| mrzla voda in tudi pravica, da smejo pri njej, kolikor 273 Jutrovica| soseščini. To je vzrok, da dobiš gorenjskega duhovna 274 Jutrovica| so zabavljivo godrnjali, da je za berače vse dobro. 275 Jutrovica| zvečine tako kislo in prazno, da so ga imenovali sosedje: 276 Jutrovica| dobrega srca, ampak zato, da se nadležnika iznebe. Tako 277 Jutrovica| za vsakega mehko pernico, da se jim trudni udje slaje 278 Jutrovica| praznikom svetih Treh kraljev, da je gorela na čast tem svetnikom 279 Jutrovica| dvigujejo povsod tako polahkem, da se komaj pozna: hude strmine, 280 Jutrovica| holmci in zeleno dobravo. Da me boste laglje razumeli, 281 Jutrovica| tako zenačil in poravnal, da ne bo ostal med njima noben 282 Jutrovica| morajo Gorjanci tako nagniti, da se bo dobilo dovolj pripravnega 283 Jutrovica| strašanski polom, kakor da bi se bil podrl mogočen 284 Jutrovica| pomenili navpično pečino, da ni ostalo nič višave, obenem 285 Jutrovica| začuti grozovit potres, kakor da bi se bila navpična skala 286 Jutrovica| zapustili. Zdelo se mu je, kakor da ga je prenesel kak božji 287 Jutrovica| izginila brez sledu, kakor da ne bi bila nikdar skrivala 288 Jutrovica| Njihovi grehi so zakrivili, da se je čista podoba Jutrove 289 Jutrovica| dražestnih črt in oblik, da se domisli človek brez truda 290 Jutrovica| koncev, ker so uverjeni, da slajših in močnejših ne 291 Jutrovica| letinah, ker jih uči skušnja, da se vivodinska in sosednja 292 KresnaNoc| gospod. Kmetov je imel, da sam ni vedel koliko, in 293 KresnaNoc| dohodkov je od njih dobival, da ni mogel vseh spraviti. 294 KresnaNoc| je jezila in godrnjala, da se ne more ne prijetno sprehajati 295 KresnaNoc| je ustvaril kmeta za to, da nam streže in življenja 296 KresnaNoc| muh, komarjev in bolhá, da se krvoločni mrčes zatare? 297 KresnaNoc| Podrepniki poroče gospodu, da se Martinek punta. Baron 298 KresnaNoc| on pa le ni nehal trditi, da pojde lovit najprej grajske 299 KresnaNoc| pošlje baron po komisarje, da bi pravdo dokončali. Komisarji 300 KresnaNoc| Jedli in pili so v slast, da še nikoli tako. Med kosilom 301 KresnaNoc| premislili in spoznali, da je kmet le živina, ki se 302 KresnaNoc| svojo misel tako obrnili, da je kmet še mnogo hujši od 303 KresnaNoc| mnogo hujši od zverine in da je novi davek njemu koristen 304 KresnaNoc| kakor je baron sam želel: da je Martinek velik hudodelec 305 KresnaNoc| Martinek velik hudodelec in da ima gospod pravico, vzeti 306 KresnaNoc| nanj svoje hlapce in pse, da so ga odtirali iz vsega 307 KresnaNoc| na svetu je ni nesreče, da ne bi bilo v nji tudi kaj 308 KresnaNoc| zapičil v kot žepa tako trdno, da ni padel na tla z drobtinami. ~ 309 KresnaNoc| so se shajali na griču, da bi kres žgali. Martinek 310 KresnaNoc| hrama? Pri nas ni navada, da bi žgali kres berači. Če 311 KresnaNoc| spalil lahko cel seženj drv, da ti ne bo nihče branil." 312 KresnaNoc| Martinku se je inako storilo, da ga gonijo rojaki v goro, 313 KresnaNoc| potice in glogovo palico, da bi se grede navkreber nanjo 314 KresnaNoc| Martinek jo vzame in se začudi, da je tako težka. V Gorjance 315 KresnaNoc| plamenov sestavljeni pas: da se skriva pod njim srebrni 316 KresnaNoc| in Martinek se preveri, da mu je tudi ta svetloba pomenila 317 KresnaNoc| porabil svoj lepi denar, da bi mu največ zalegel. ~Že 318 KresnaNoc| svojemu poglavarju satanu, da se poklonijo in se udeleže 319 KresnaNoc| dobile s tem oblast do njih, da so jih smele obrzdati in 320 KresnaNoc| bosta na Kleku pobahala, da vprezata vanju namesto konj 321 KresnaNoc| se je rad z njo pohvalil, da jo vihti brez milosti in 322 KresnaNoc| mahaje in poganjaje se, kakor da plavajo. Posebno zanimiva 323 KresnaNoc| odleti po bliskovo, kakor da bi se bila na gada namerila, 324 KresnaNoc| poročal tako: "Jaz trdim, da se da kmetu samo s palico 325 KresnaNoc| tako: "Jaz trdim, da se da kmetu samo s palico kaj 326 KresnaNoc| podložnika, ki se je ustil, da ni dolžan tlake delati, 327 KresnaNoc| ker je gonil vedno isto, da ni tlačan, sem dejal: Le 328 KresnaNoc| Novem mestu. Ljudje pravijo, da sem jako pobožen, ali upam, 329 KresnaNoc| jako pobožen, ali upam, da me zaradi te maroge ne boš 330 KresnaNoc| Zato jim ostro zapovedujem, da se morajo neprenehoma slediti, 331 KresnaNoc| na hrbet 'lesenega osla', da jih lahko vse mesto vidi 332 KresnaNoc| Gotovo mi boš potrdil, da se da na tak način najbolj 333 KresnaNoc| Gotovo mi boš potrdil, da se da na tak način najbolj uspešno 334 KresnaNoc| poštenosti vreden in sposoben, da bi živel še tisoč let. Tvoje 335 KresnaNoc| prišel nocoj že zato rad, da se bom vsaj enkrat zastonj 336 KresnaNoc| so se bili tako pogodili, da jim bodo dajali vsako leto 337 KresnaNoc| kmete. Jaz sem se zaklel, da ga moram odpraviti. Ali 338 KresnaNoc| tistih treh pa so govorili, da so si sami smrti krivi: 339 KresnaNoc| obiram kmete tako v čisto, da jim ne ostane na kosteh 340 KresnaNoc| do zadnje kaplje. Dokaz, da ne lažem, je to, da se ne 341 KresnaNoc| Dokaz, da ne lažem, je to, da se ne dobi med njimi niti 342 KresnaNoc| Zaslovel sem po pravici, da sem najhujši kmetoder na 343 KresnaNoc| priznati svojo slabost, da me ta čast ni veselila. 344 KresnaNoc| ki vnemajo otročja srca. Da je svet lahkoveren, mi je 345 KresnaNoc| nikdar ne bi bil mislil, da je tako popolnoma slep in 346 KresnaNoc| prismodasto vame zatelebali, da se štejejo za presrečne, 347 KresnaNoc| ponosno in opravičeno upanje, da bodo počastili leskovškega 348 KresnaNoc| zakrohota satan tako gromovito, da se je Klek stresel. Objemši 349 KresnaNoc| stresel. Objemši ga, veli: "Da si mi zdrav, stari ljubček 350 KresnaNoc| mojega srca! Kdor tako laže, da mu verjamejo tujci, ni vreden 351 KresnaNoc| tako odlično in velikansko, da te moramo še na nocojšnjem 352 KresnaNoc| odrastel, povabil me je oče, da naj pridem v njegov grad 353 KresnaNoc| Povedal je edino to novico, da je dal hlapce skoraj do 354 KresnaNoc| mu niso izpolnili ukaza, da bi bili Martinka zavlekli 355 KresnaNoc| in za naš narod zanimivi, da bi jih trebalo zabeležiti. 356 KresnaNoc| priliki moram omeniti tudi to, da preprosti Martinek ni razumel 357 KresnaNoc| mu rekla: 'Kajne, gospod, da je najlepša božja stvarca 358 KresnaNoc| jih od spredaj, mislim, da bi jih tudi kaj bolelo ali 359 KresnaNoc| mi je obljubil precej, da se mi bo želja o prvi priliki 360 KresnaNoc| povej ti, ali ni res čudno, da jih ne mažejo tudi od spredaj?" 361 KresnaNoc| nevarnih potepuhov! Dobro vem, da me bodo za ta dar Dolenjci 362 KresnaNoc| umrl, sem šla popotovat, da se razvedrim. Na Hrvaškem 363 KresnaNoc| krepak mož. Povabim ga, da naj se naseli na moji graščini. 364 KresnaNoc| je vselej tako postregel, da sem bila zadovoljna. Tudi 365 KresnaNoc| prijatelja, komisarja Muclja, da je potrdil Petru in njegovemu 366 KresnaNoc| Peter -- ha, ha, ha, kakor da ne bi mogla biti oba moja!" ~ 367 KresnaNoc| koprivica, ker se je spekel, da mi je verjel in se z mano 368 KresnaNoc| me tako strašno objedali, da sem rekla: 'Huje me ne boste 369 KresnaNoc| zapovedi.' To je bil vzrok, da sem odprla letos svoje srce 370 KresnaNoc| brez bahanja smem reči, da ribarim vsekdar uspešno. 371 KresnaNoc| Gorjancih videti, naj povem, da se je rodila ta glasovita 372 KresnaNoc| gospodar in ljubček! Ne zameri, da ti novic ne bom razkladala, 373 KresnaNoc| se jih je nabralo toliko, da bi potrebovala zanje dobrih 374 KresnaNoc| spretne in srečne svinjarice, da jim niso kos niti za to 375 KresnaNoc| gledalec se je preveril, da je šentviški lišp prava 376 KresnaNoc| tako razcapana in nakazna, da se je sam hudič ustraši. 377 KresnaNoc| nastila mi ga bodo razkopali, da se bo še zrušil; čemu bi 378 KresnaNoc| je nabralo v njem toliko, da mole veliki sodi iz kupa 379 KresnaNoc| pričakujem kupcev in priliko, da jih ociganim. Ker mi cerkev 380 KresnaNoc| capo zakrpam, kolikor se da. Le poglej, da je že vsa 381 KresnaNoc| kolikor se da. Le poglej, da je že vsa moja oprava sestavljena 382 KresnaNoc| povedati ti moram samo še to, da se ti priporočam za plesalko. 383 KresnaNoc| jih vpraša: "Kako pa to, da ne: Kikljico prodala bom?" 384 KresnaNoc| se lahko z dobro vestjo, da tega pravila nismo še nikdar 385 KresnaNoc| nesti. Kak dedec misli, da je junak, če ga posesa dva 386 KresnaNoc| vsaka, preden se še domisli, da je treba iti gledat, kako 387 KresnaNoc| Boš že videl pri večerji, da ne lažemo." ~Rogatec odpusti 388 KresnaNoc| sv. Šentjanž, dobro ve, da v svoji krčmi nisem izpustila 389 KresnaNoc| nobene pametne. Strah me je, da me bo tožil in mi sv. Peter 390 KresnaNoc| živeti ljubi in prijetno zdi, da si nisem boljše sreče še 391 KresnaNoc| leti od vseh strani skupaj, da ne vem kam z njim. Najprej 392 KresnaNoc| izmed deset najmanj osem, da so priišli poslušat moje 393 KresnaNoc| proti domu: nihče ne toži, da je zaspan. Tudi se je že 394 KresnaNoc| Tudi se je že pripetilo, da je priromal kak tujec po 395 KresnaNoc| deset ur daleč nalašč zato, da se seznani z mano in preveri, 396 KresnaNoc| še vsak se je pohvalil, da je našel v moji hiši veliko 397 KresnaNoc| biti na notranji strani, da se ne vidi. Pri meni ljudem 398 KresnaNoc| drugih. Čuj, kaj sem storila, da jih razvedrim! Imela sem 399 KresnaNoc| in pogodila tako dobro, da mu je priletelo naravnost 400 KresnaNoc| Nastalo je tako grohotanje, da se je hiša tresla. Vpili 401 KresnaNoc| Druščina se je tako razvnela, da se je moral udobrovoljiti 402 KresnaNoc| po pravici lahko pobaham, da sem vse vasi, spadajoče 403 KresnaNoc| padle z mojega jezika, vem, da so se prodajale že tudi 404 KresnaNoc| drugega, sem dokazala vsaj to, da sem vredna plemenite živali, 405 KresnaNoc| Nadejam se in prosim te, da boš pri večerji tudi nam 406 KresnaNoc| mlada, prezala Topličanka. Da so tamošnje deklice brdke, 407 KresnaNoc| bi bil pomisliti mogel, da je na tem svetu mogoča. 408 KresnaNoc| ljubezni. Rajnko Uršo je vzel, da pravzaprav sam ni vedel 409 KresnaNoc| velikaša, besnega Paravića, da mi je dal razen pricvrknjenega 410 KresnaNoc| Jaz sem dejala samo to, da se mislim omožiti, ne pa, 411 KresnaNoc| se mislim omožiti, ne pa, da se hočem poboljšati." ~Martinku 412 KresnaNoc| beseda drage grešnice, kakor da bi mu porinil kdo nož v 413 KresnaNoc| je take grozne bolečine, da se mu nič več ni Ijubilo 414 KresnaNoc| privržence. Bili so preverjeni, da uživajo najmastnejšo in 415 KresnaNoc| pa je prav dobro videl, da zalagajo mesto pečenke crkovino 416 KresnaNoc| podganje. Kar so mislili, da so slastne ribe, so bili 417 KresnaNoc| ali si je lahko mislil, da najbrž hudičevo olje ali 418 KresnaNoc| tako nespodobne in zverske, da jih sramežljive oči Martinkove 419 KresnaNoc| je moral smejati polhom, da so tako natanko vedeli, 420 KresnaNoc| Krke pa do njegovega gradu, da bi morala ostati marsikatera 421 KresnaNoc| ljubezni, se množi zarod, da je strah. Babe bodo naštele 422 KresnaNoc| Martinek Boga zahvali, da mu je dal strašno nakano 423 KresnaNoc| hišo. Zdaj se je preveril, da mu ni namenjeno, z ljudskim 424 KresnaNoc| obogateti, in je bil vesel, da so ga prihodniki živega 425 KresnaNoc| konjederca in se napotil k njemu, da mu večerjo povrne. Podaril 426 KresnaNoc| tudi brke in dolgo brado, da ga nihče ne bi mogel tako 427 KresnaNoc| niso nič zlajšale. Čuvši, da je prišel v mesto slaven 428 KresnaNoc| prelepo sprejme. Doktor ukaže, da naj se zbere vsa grajska 429 KresnaNoc| jih tako zgrudi in razje, da jih ni trebalo niti zakopati. 430 KresnaNoc| tako raztaja in skopni, da mu noben sled ne ostane 431 KresnaNoc| pa si že iščete drugega, da bi vas tlačil. Hotel sem 432 KresnaNoc| neudano. Njena mati mu pove, da se je zjutraj poročila in 433 KresnaNoc| zasmeje: "I, kako ste čudni! Da ni taka, pa ne bi bila coprnica." ~ 434 KresnaNoc| Zaslužil si je toliko, da svojih tolarjev in zlatov 435 KresnaNoc| jih je meril na vagane. Da mu jih je kdo vzel kak polič, 436 PeterPav | let, je začutil potrebo, da gre v pokoj. Za domovino 437 PeterPav | nabral že toliko zaslug, da se je zdela gospodi njegova 438 PeterPav | Lov je ljubil samo zato, da se naužije v hosti zdravega 439 PeterPav | Lovci so morali poskrbeti, da se je nameril po kratki 440 PeterPav | marveč za svoje veselje, da se je smejal. Kolikor bolj 441 PeterPav | Mnogi so komaj čakali, da jih lopne, kajti dobro so 442 PeterPav | kajti dobro so vedeli, da se jim bo mastno plačal 443 PeterPav | obedni izkaz nam spričuje, da se je kupilo in omislilo 444 PeterPav | Pohvalno se mora priznati, da pridelkov in priredkov domačega 445 PeterPav | ne ogrske gosi. Trdil je, da se jih človek nikoli ne 446 PeterPav | vasjo. Ali on je dokazal, da žive preizvrstni raki v 447 PeterPav | itak prvo mesto, je dejal, da imajo najkrhkejše in najslajše 448 PeterPav | te vrste so tako silne, da napolni že ena sama velik 449 PeterPav | kakor cuker, pa ni čudo, da grof ni maral nobenih drugih. 450 PeterPav | prirode, se ne moremo čuditi, da je smatral za svoje glavne 451 PeterPav | v glavo mu puhne misel, da mora biti Balša vsekako 452 PeterPav | Dobivši nepovoljen odgovor, da ni in ne bo nikoli naprodaj, 453 PeterPav | njemu služit. Sluga mu veli, da bi se tega ne branil, ker 454 PeterPav | katerim je bila zadovoljna, da ne bi bila šla rada od njega. 455 PeterPav | ter ga pošlje k vitezu, da bi igral z njim za Polono. 456 PeterPav | Grofu je nekdo povedal, da ne zna peči jagenjčkov na 457 PeterPav | prikimajo, in odgovori grofu, da gre z njim. ~Ta služba je 458 PeterPav | je bil dogovoril z Vlahi, da so planili opolnoči v grad. 459 PeterPav | konca vekov slavni čin, da je rešil grof brez tuje 460 PeterPav | je predramil in slišal, da so prilomastili razbojniki, 461 PeterPav | prebude. Od kraja so mislili, da je zdivjal in tuli grajski 462 PeterPav | pribežal po cesti, jim pove, da so v gradu Vlahi in da bržkone 463 PeterPav | da so v gradu Vlahi in da bržkone odirajo grofa na 464 PeterPav | so od vseh strani skupaj, da bi videli na svoje oči, 465 PeterPav | tako prevzel in zbegal, da je ležal več tednov bolan. 466 PeterPav | ali niti oni niso trdili, da bi bil ErgerBerger kakov 467 PeterPav | deželi je šla govorica, da je zaljubljena v vsakega 468 PeterPav | bi jo nasadila na roge, da ne priskoči iz bližnje Opasnikove 469 PeterPav | vsakega, za kogar je zvedela, da jo je obrekoval in osmehoval. 470 PeterPav | Enega je sunil v prsi, da se je zvrnil vznak, druga 471 PeterPav | glavo ob glavo s tako silo, da nista vedela, če sta živa 472 PeterPav | mrtva. ~Meta je povedala, da je sin Turnskega barona 473 PeterPav | Erger-Bergerico in dejal, da ima ona tri duše v sebi: 474 PeterPav | kazni tako, kakor misli, da je zaslužil. Janez odide 475 PeterPav | odide v gozd in se našemi, da ga mladi baron ne bo mogel 476 PeterPav | utihnil in se ni ganil, kakor da bi bil mrtev. Ponoči se 477 PeterPav | kar plesala od veselja, da je Janez pravo kazen tako 478 PeterPav | zapravila vseh devet s tem, da ni jedla nič drugega nego 479 PeterPav | in zdihnila obupno: "Oh, da sem vedela, da je kurje 480 PeterPav | obupno: "Oh, da sem vedela, da je kurje meso tako dobro, 481 PeterPav | Erger-Bergerjeva. Vzel jo je k sebi, da mu pomaga vohati in nadzirati 482 PeterPav | raznimi ključi tako umetalno, da se ni bilo bati razbojnikov. 483 PeterPav | dajala tako obilne prihodke, da se je mogel še več let razveseljevati 484 PeterPav | upadalo gotovo bolj polagoma, da si ni našel tako prebrisanih 485 PeterPav | Vsa gospoda so trdili, da so romali skoraj vsi zlati 486 PeterPav | natančnost in pazljivost, da niso mogli utajiti kmetje 487 PeterPav | oskrbnik s svojo pohlevnostjo, da je trpel z voljo in brez 488 PeterPav | trdokorno, nepreprosno, da ne bi bil odjenjal za ves 489 PeterPav | ves svet. Bil je uverjen, da treba upravljati podložne 490 PeterPav | pravice. Trdil je odločno, da izpolnjuje svoje dolžnosti 491 PeterPav | Erger-Berger in dejal: "Da si boš nauk bolje zapomnil, 492 PeterPav | mu je enkrat pripetilo, da je, zamahnivši z njim, udaril 493 PeterPav | ki so se komaj premagali, da se niso naglas zasmejali. ~" 494 PeterPav | nevarni bi mu bili lahko, da so se zedinili in udarili 495 PeterPav | hlapce in "podrepnike", da so se zamešali med fante 496 PeterPav | oni stranki z izgovorom, da morajo braniti nedolžnega 497 PeterPav | jim je uspeval tako dobro, da kmalu ni bilo nobenega večjega 498 PeterPav | potem po vsi Sloveniji, da nihče ne sme zalezovati 499 PeterPav | kako mejo ali v grmovje, da so čuli lahko vsako besedo 500 PeterPav | dejan v klado in tepen, da se je sam sebi smilil. Kmet