Part

 1 RajskaPti|      ni nikoli silil. Desetino smo mu nosili v grad, kolikor
 2 RajskaPti|      mu nosili v grad, kolikor smo sami hoteli. Od revežev
 3 RajskaPti|       ne enega klasa. V krčmah smo pili z njim in se gostili
 4 RajskaPti|     Vole je prodal, mesto njih smo mu orali polje mi, naše
 5 RajskaPti|        samo borno desetino. Mi smo poginjali od lakote in se
 6 GluhaLoza|     iti zopet na Nemško, kakor smo mi dejali, ali na Kvakarsko,
 7 GluhaLoza|        božje službe. Brez maše smo šli v Štreklovcih pit. Jedi
 8 GluhaLoza|        bilo prijetno in srkali smo ga v slast od sedmih do
 9 GluhaLoza|        desetih. Koliko bokalov smo ga udušili, ne pomnim, to
10 GluhaLoza|      boš dal desetak. Navlekli smo se ga; čas je, da se poslovimo
11 GluhaLoza|  Tovariš je bil zadovoljen. Ko smo se o stavi še bolj natanko
12 GluhaLoza|      še bolj natanko pomenili, smo plačali račun, se poljubili
13 DivjiMoz |   zabavljivostjo. ~O tem petju smo Brezovec prehodili in se
14 DivjiMoz | govorile potolažene: "Obsodili smo jo prehudo; taka znamenja
15 KresnaNoc|       Le še! Brisali in božali smo ga, dokler ni utihnil. Utihnil
16 KresnaNoc|      je čvrsto pritisniti. Ali smo jih tepli, bičali, postili,
17 KresnaNoc|      sol in paprika za oči, to smo me za poštenje in dober
18 KresnaNoc|   domačega pridelka. Vse drugo smo poprodale, vse shrambe očistile,
19 KresnaNoc|     nikdar prestopile. Zato pa smo se tudi izurile in ga znamo
20 GospodVed|        novega veka. Pri južini smo se razgovarjali nekoč o
21 GospodVed|   prišel dostikrat pit. Vselej smo se ga obveselili, ker nam
22 GospodVed|      tiskarnico. Mi krčmarjevi smo dejali Polaku gospod Vedež
23 GospodVed|     1848. Ali verjemite mi, da smo bili pa vendar za marsikatero
24 GospodVed|       veliko bolj srečni, nego smo zdaj. Med narodnjaki ni
25 GospodVed|        moči dopovedati. Živeli smo kakor v raju. Če se je osnoval
26 GospodVed|      po glavah. Mi Dolenjci pa smo taki, da nas dobra volja
27 GospodVed|   volja ne zapusti nikoli, naj smo trezni ali vinski. Komaj
28 GospodVed|        Tršinar se zakolne: 'Mi smo vam poroki, da se to ne
29 DokPrezir|    kakor ga pijemo radi mi, ki smo tukaj, in z nami brez števila
30 DokPrezir|     tega ne smemo pozabiti, da smo mi tu zvečine oženjeni dedci;
31 Razodetje|      da nikdar ne pozabite, da smo tudi mi prevažna veja tistega