Part

  1 Cvetnik  |             teže pa se pride čezenj v čudoviti vrtec. In to je
  2 Cvetnik  |             Kdorkoli je še zablodil v cvetnik, ga je zamaknila
  3 Cvetnik  |           naj ga dene svoji nevesti v venec in živel bo z njo
  4 Cvetnik  |             venec in živel bo z njo v krščanski spravi in ljubezni
  5 Cvetnik  |        pobožni puščavnik veliko let v vednem zdravju in veselju.
  6 Cvetnik  |          vednem zdravju in veselju. V samoti ga ni motil nihče.
  7 Cvetnik  |          ljudeh nič tožilo. Trikrat v letu: pred božičem, pred
  8 Cvetnik  |             je svet pozabil njega. ~V viharni noči, ko se je ravno
  9 Cvetnik  |          jima je odprl in ju peljal v tesno kočico. Prelepo sta
 10 Cvetnik  |       Nazareta, in sva zdaj na potu v Marija Celje, ali moči naju
 11 Cvetnik  |          Lačna in trudna sva prišla v Brod. Brojanci so dobri
 12 Cvetnik  |        dospela bolj mrtva nego živa v Kočevje. Kočevska gospoda
 13 Cvetnik  |        dobrotnika in sladko zaspala v njegovi postelji. Tudi puščavnik
 14 Cvetnik  |           je prebival na Gorjancih. V sanjah sta se mu prikazala
 15 Cvetnik  |           izginila in se spremenila v prijazno belo kapelico.
 16 Cvetnik  |         brige, kako bi jo prehranil v svoji nerodovitni puščavi.
 17 Cvetnik  |            je bila polna, in, kakor v skledi mleka, tudi v njej
 18 Cvetnik  |          kakor v skledi mleka, tudi v njej nikdar ni zmanjkalo
 19 Cvetnik  |             človeško oko ni videlo. V studencu pod pečevjem je
 20 Cvetnik  |            celo s človeškim glasom. V tem prekrasnem zemeljskem
 21 Cvetnik  |          živel pomlajeni Vlah Elija v sveti molitvi in radosti
 22 Cvetnik  |          kapelica, ki je toliko let v njej prebival in Bogu služil,
 23 Velikani |     Velikani se dvignejo in skočijo v globok prepad. Iz prepada
 24 Velikani |         dušo Bogu in vsem svetnikom v neskončnem strahu, da ga
 25 Velikani |           tudi njega. Stisnil se je v klobčič kakor jež in se
 26 Velikani |           Brž se je preveril, da je v takih zadregah vino res
 27 Velikani |            tresel. Zdaj je pa vrgel v globočino svojega želodca
 28 Velikani |       Bratci, treba bo udariti spet v kak hram in si napolniti
 29 Gospodic |           največje in najmogočnejše v deželi. Grajski gospod je
 30 Gospodic |         niti na postelji obrniti!" ~V grad pride star gobav berač.
 31 Gospodic |       gosposko posteljo." ~Berač se v gradu naje, napoji in naspi.
 32 Gospodic |            k poroki. ~Kupico položi v zeleno travo pa si zaviha
 33 Gospodic |            zarde ko poljski mak, in v vodi je sama videla, da
 34 Gospodic |        grajsko gospo, pa se imenuje v spomin te prigodbe še dandanašnji
 35 UkletiGr |          zemljo ne bi mogla prebiti v človeškem telesu, me je
 36 UkletiGr |        telesu, me je prestvaril Bog v miško." ~Fant se začudi
 37 UkletiGr |     najgršimi besedami in pridevki. V hišo ji je prišel imeniten
 38 UkletiGr |             me je, kakor sam vidiš, v miško. Jaz štrkam svobodno
 39 UkletiGr |              Sv. pismo se nahaja že v marsikateri podgorski kolibi
 40 UkletiGr |            neizmerne zaklade, ki se v nji nahajajo. Kaj ti je
 41 UkletiGr |      natanko ni znano. Pojdi z mano v grad na mizi leže bukve,
 42 UkletiGr |            grad na mizi leže bukve, v teh bukvah boš našel --
 43 UkletiGr |             po ključku, ki je tičal v skali, in skala se odpre
 44 UkletiGr |        njegovi misli ni lepših niti v nebesih. Od zlata in srebra
 45 UkletiGr |           ne. Ko ga pa dovede miška v spalnico in zagleda na postelji
 46 UkletiGr |        zamaknil, kakor da se nahaja v nebesih in zamika v božje
 47 UkletiGr |          nahaja v nebesih in zamika v božje obličje. S silo ga
 48 UkletiGr |             S silo ga miška potegne v drugo izbo, kjer so ležale
 49 UkletiGr |      nedolžnost zapravil na paši že v dvanajstem letu. ~Miški
 50 UkletiGr |             upanje, da utegne priti v kratkem kak drug podgorski
 51 UkletiGr |            moja gospa. Kar se najde v njih, se sme pobrati in
 52 UkletiGr |           prebrskala smeti in našla v njih biserov in dragih kamenčkov
 53 RajskaPti|       imeniten grof. Ta grof je šel v Gorjance na lov. Velika
 54 RajskaPti|          skoči za njim. Medved šine v goščavo, grof za njim. Medveda
 55 RajskaPti|             grof vidi, da se nahaja v neznanem kraju, po katerem
 56 RajskaPti|          gaj, kakršnega ni videl ne v domači ne v tujih deželah.
 57 RajskaPti|             ni videl ne v domači ne v tujih deželah. Z dreves
 58 RajskaPti|           kadilo; prelepo je dišalo v tem gaju vse: trava, cvetice
 59 RajskaPti|          števila bistrih studencev, v katerih se je pretakala
 60 RajskaPti|           voda po zlatopeski glini. V senci krasnega gaja je bilo
 61 RajskaPti|          gaja je prišel kmalu nazaj v goščavo in iz goščave na
 62 RajskaPti|            da bi se bila pogreznila v zemljo. Grof se je naveličal
 63 RajskaPti|              Desetino smo mu nosili v grad, kolikor smo sami hoteli.
 64 RajskaPti|            bil vzel ne enega klasa. V krčmah smo pili z njim in
 65 RajskaPti|           dušo. Blagi gospod je šel v Gorjance na lov in tam ga
 66 RajskaPti|            raztrgal. Zdaj se veseli v nebesih, katera je tudi
 67 RajskaPti|        vsega, kar raste na polju in v vinogradu, in od vsega,
 68 RajskaPti|          vsega, kar se pita in krmi v hlevu in v svinjaku. Zahteval
 69 RajskaPti|             pita in krmi v hlevu in v svinjaku. Zahteval jo je
 70 RajskaPti|             so mu prišli prijatelji v gosti, jim je napravil tako
 71 RajskaPti|     Vstanite in poiščite si orožja! V moj grad gre iz goščave
 72 RajskaPti|         biriče. Grof jih je vpregel v pluge in brane in je oral
 73 PticaZlat|         nahajale tri prečudne reči. V skriti dolini je stalo drevo,
 74 PticaZlat|          bilo spodaj mogočna bukev, v sredi silen hrast, zgoraj
 75 PticaZlat|            ki si je naredila gnezdo v beli meglici med najtanjšimi
 76 PticaZlat|        imenovali zato, ker je imela v desni peruti zlato pero.
 77 PticaZlat|             pero. Čudna moč je bila v tem peresu. Kdor bi napisal
 78 PticaZlat|          bukove veje in se pobili. ~V tisti dolini je prebival
 79 PticaZlat|             Mikec vzame koso in gre v Gorjance. Ko je ugledal
 80 PticaZlat|        meglice. Sedemkrat je plezal v brezo in sedemkrat se mu
 81 PticaZlat|            same sreče se mu je tako v glavi vrtilo, da ni vedel,
 82 PticaZlat|             ni vedel, kaj bi počel. V ti omotici mu še mar ni
 83 PticaZlat|             očetovi zapovedi, odide v Podgorje in se z Mikcem
 84 PticaZlat|            in jela potem zakopavati v dolg tudi njegovo. Take
 85 PticaZlat|           Mikec ustrašil in je vzel v roko zlato pero in napisal
 86 PticaZlat|           lahko preoblekla vsak dan v drugo. Cesarična je plačala
 87 PticaZlat|            očitno. Ona se je vozila v dragoceni kočiji, on pa
 88 PticaZlat|             vse drugo. Spet je vzel v roko zlato pero in napisal
 89 PticaZlat|      cesarične. Odslej ni zametaval v nobeni reči več svetov svoje
 90 PticaZlat|      Pokazal in dal ga je sinu šele v sivi starosti, ko mu je
 91 Vila     |           Na Gorjancih so prebivale v stare čase vile. Vile so
 92 Vila     |          niso smele. Oblačile so se v belo tančico, ki jim je
 93 Vila     |             so bile jako zamaknjene v to opravilo, da niso zapazile,
 94 Vila     |            milosti. Ustrelile so ga v roko ali nogo, včasi tudi
 95 Vila     |           roko ali nogo, včasi tudi v obe roki in nogi; če so
 96 Vila     |             prav hudo ujezile, tudi v srce, da je kar precej umrl.
 97 Vila     |            se napotili še tisto uro v vinograde in pridelali so
 98 Vila     |             Dokler so hodili Uskoki v boj samo na Turke, so se
 99 Vila     |            ogibati. Pomagale so jim v vsaki sili, sosebno brižljivo
100 Vila     |          ubogi bolnik je najkasneje v treh dneh gotovo okreval.
101 Vila     |   prekanjeni junak potulil in legel v posteljo. Kakor za smrt
102 Vila     |            bolan je ležal in javkal v postelji po dve in tudi
103 Vila     |             vila je to vedela in se v Petroviča zaljubila. Hodila
104 Vila     |        pogostoma mimo malega hrama, v katerem je popival s pobratimi
105 Vila     |            jo je ugledal in povabil v hram, nevede, kdo je in
106 Vila     |            ga je tudi malo skrbela. V vilo se je tako zaveroval,
107 Vila     |      Zgodilo se je, da je privihral v deželo zopet krvavi Turčin.
108 Vila     |          Lahko bi ga bila ozdravila v treh dneh, ali ni hotela.
109 Vila     |           Imela ga je rajši bolnega v postelji nego zdravega v
110 Vila     |            v postelji nego zdravega v hramu. Tako je preteklo
111 Vila     |            da trdno spi. Vila stopi v izbo tiho kakor duh in ga
112 Vila     |           deklica, katero je gostil v hramu in ljubil. Spreletela
113 Vila     |           je rekel, kakor da govori v sanjah: "Še tri dni bom
114 Vila     |       videti. Šel je za njo najprej v vinograde, potem v goščavo.
115 Vila     |          najprej v vinograde, potem v goščavo. Na kraju goščave
116 Vila     |         kvišku in ustreli Petroviča v srce. Mrtvi junak leži pred
117 Vila     |              ona zaplače in ustreli v srce tudi sebe. Ležala sta
118 GluhaLoza|             in doživel nikjer kakor v "Gluhi lozi" na Gorjancih.
119 GluhaLoza|           službe. Brez maše smo šli v Štreklovcih pit. Jedi se
120 GluhaLoza|           prijetno in srkali smo ga v slast od sedmih do desetih.
121 GluhaLoza|             je bilo zjutraj preveč. V pijači se domisli človek
122 GluhaLoza|             rekel: 'Hajdimo dalje!' V dolino sem prišel, da nisem
123 GluhaLoza|            kdaj. Potem je šlo zopet v goro, na tisti precej visoki
124 GluhaLoza|        Takrat sem se nekaj zamislil v svojo malo trgovino, pri
125 GluhaLoza|             bi ga nosil naprodaj in v druge take reči. Ko sem
126 GluhaLoza|         Bilo je mrtvo in tiho kakor v grobu. Od groze me je spreletavala
127 GluhaLoza|            dvomiti, da sem zablodil v Gluho lozo, v tako hosto,
128 GluhaLoza|          sem zablodil v Gluho lozo, v tako hosto, kamor se ne
129 GluhaLoza|             se ne sliši noben zvon, v hosto, katere ni posvetila
130 GluhaLoza|      molitev spokorjenega grešnika, v tisti nesrečni kraj, ki
131 GluhaLoza|        krvavo sonce, ki me je žgalo v glavo kakor sam peklenski
132 GluhaLoza|            videl nikoli, niti pozno v jesen. Če sem potipal kako
133 GluhaLoza|        ravnokar volkovi. Iz razpoke v skalovju je režala vame
134 GluhaLoza|    ogledovati, se je izpremenilo -- v živega polža! Od vseh strani
135 GluhaLoza|            nevidni na desni strani. V vsakem grmu je tičala rogata,
136 GluhaLoza|            stopil, se je izprevrgla v suho grčo ali pa v kolenčasto
137 GluhaLoza|       izprevrgla v suho grčo ali pa v kolenčasto korenino. ~Tako
138 GluhaLoza|           tako prostorna: Cerkve so v Rožnem dolu, Lazah, Uršnih
139 GluhaLoza|           Pod gradom, na Ljubnem in v Cerovcu. Od nekod bi se
140 GluhaLoza|            jaz po hudi zmoti zmerom v okoliš, ne pa naravnost
141 GluhaLoza|           zapustil stezo in okrenil v goščavo, naj že pridem,
142 GluhaLoza|        štrlele visoke, črne pečine; v sredini dolca pa je rasla
143 GluhaLoza|         cvetoča lipa. Ko sem dospel v dolino, so se mi prikazale
144 GluhaLoza|            ni ganila, na lipi je pa v vejah tako vršalo kakor
145 GluhaLoza|             vejah tako vršalo kakor v sivem oblaku, preden se
146 GluhaLoza|      vendarle pod lipo in se ulegel v gosto grivino, da se odpočinem.
147 GluhaLoza|           preumetno zvoneče glasove v dunajskih in monakovskih
148 GluhaLoza|        katero mi je donelo na ušesa v Gluhi lozi pod košato lipo.
149 GluhaLoza|         biti niti pogubljenim dušam v peklu. Pridvignil sem glavo,
150 GluhaLoza|            O tem pogledu je kar kri v meni zaostala. Šele zdaj
151 GluhaLoza|          Spoznal sem, da se nahajam v vilinskem kolu in da poslušam
152 GluhaLoza|       izginile, kakor da bi se bile v zemljo vdrle. Prehuda vročina
153 GluhaLoza|     neprilike sem korakal po gošči. V eni uri sem prišel na cesto,
154 GluhaLoza|            uri sem prišel na cesto, v dveh urah potem pa v Novo
155 GluhaLoza|         cesto, v dveh urah potem pa v Novo mesto, kamor sem bil
156 Volkodlak|           se pa ni nobena polotila. V Lenčko se je zaljubil volk
157 Volkodlak|         Lenčko, zgrabi jo in odnese v svoj brlog. Bila je njegova
158 Volkodlak|             ob nedeljah teletino in v velike praznike tudi srnino
159 Volkodlak|             usmiljenja; vrglo se je v zversko, ne v človečje.
160 Volkodlak|           vrglo se je v zversko, ne v človečje. Lenčka ga je lepo
161 Volkodlak|         lepo prosim, ne streljaj mi v Volkodlaka, mojega sina
162 Volkodlak|            svojo dušo." ~Brat stopi v brlog in volka ustreli.
163 Volkodlak|            srditosti; izmenil se je v strašnega razbojnika. Lovci
164 Volkodlak|        svojem poštenju in bogastvu. V veži so se igrali trije
165 Volkodlak|         puško in ustreli Volkodlaka v srce. Volkodlak je poginil,
166 DivjiMoz |         imenuje se Rasno. Zdaj poje v njem sekira, ki ga nemilo
167 DivjiMoz |             potom sebe in rodovino. V cerkev je šel največkrat
168 DivjiMoz |            cerkev je šel največkrat v Šmihel. V Podgrad bi bil
169 DivjiMoz |            šel največkrat v Šmihel. V Podgrad bi bil rajši hodil,
170 DivjiMoz |             pot je šla skozi Rasno, v katerem zablodi prav lahko
171 DivjiMoz |           Logar Pod gradom opravek. V goščavi se mu pridruži divji
172 DivjiMoz |            njegove ljudi, če so šli v Podgrad. Zdaj se niso trebali
173 DivjiMoz |          trebali več bati, da bi se v hosti izgubili. Logarjevim
174 DivjiMoz |             bližnji grič in smuknil v jazbino, ki je bila pod
175 DivjiMoz |             bi šel z njimi in popil v njihovem hramu kak kozarček
176 DivjiMoz |             z roko in šinil od njih v goščavo, kakor da je hudo
177 DivjiMoz |         sreča je rada nestanovitna. V Rasnem je našel Logar lepo,
178 DivjiMoz |               Nesramnež! Jaz sem ti v vseh rečeh pomagal, v zahvalo
179 DivjiMoz |            ti v vseh rečeh pomagal, v zahvalo pa si mi zdaj zagradil
180 DivjiMoz |        nadloge. Najmlajši sin se je v Rasnem izgubil in poginil
181 DivjiMoz |         imetka se je preselil nazaj v Podgrad. V njegovo zapuščeno
182 DivjiMoz |           preselil nazaj v Podgrad. V njegovo zapuščeno hišo je
183 DivjiMoz |       dovolj dober razlog, da pride v mojem popisu prvi na vrsto. ~
184 DivjiMoz |        mojem popisu prvi na vrsto. ~V zaloški krčmi se je zbirala
185 DivjiMoz |          zgovorna in vesela družba, v kateri se je človek rad
186 DivjiMoz |       smejem. Ali to, kar sem videl v Brezovcu na svoje oči, ni
187 DivjiMoz |            ni vraža, ampak resnica. V tej hosti se prikazuje grda
188 DivjiMoz |             bilo. Ko sem prikorakal v Brezovec do prve smreke,
189 DivjiMoz |           ni bil nič večji od mene. V obraz je bil dobro porastel,
190 DivjiMoz |              na kratko in na dolgo, v eden cep in v dva cepa,
191 DivjiMoz |             na dolgo, v eden cep in v dva cepa, zdaj na dva, potem
192 DivjiMoz |        bahal s to neskladno žvižgo, v kateri sem bil tak mojster,
193 DivjiMoz |    Žvižganje divjega moža je donelo v hostni samoti in nočni tišini
194 DivjiMoz |          sopotnikoma. Jel je metati v drevje kamenje, krepelce,
195 DivjiMoz |           blata in kar mu je prišlo v roke. Odkleščene veje in
196 DivjiMoz |       priletele tudi nama na glavo! V vsem obližju so se prebudili
197 DivjiMoz |     preplašeni sem ter tja, ne vede v nočni in gozdni temini,
198 DivjiMoz |             je peti. Prepeval je pa v romskem (ciganskem) jeziku.
199 DivjiMoz |             smejali zaničljivo niti v gosposkih dvorih. Za romsko
200 DivjiMoz |            čuje povsod po Hrvatskem v rodoljubnih, grabljivim "
201 DivjiMoz |           gotovo, da zapijajo danes v Lastovčah konja, ki so ga
202 DivjiMoz |             ga bili prodali zjutraj v Prečni. Hm! Pravzaprav pa
203 DivjiMoz |        nobeni postavi, so pobegnili v hribe in brloge in so v
204 DivjiMoz |             v hribe in brloge in so v samoti tako obdivjali, da
205 DivjiMoz |         ampak tudi bližnji vaščani. V ti jami je prebival divji
206 DivjiMoz | prijateljica Lenka, da bi smeli iti v jazbino. Prosili sta ga
207 DivjiMoz |            krščanskem nauku sta šli v jamo in sta vzeli s seboj,
208 DivjiMoz |         šele čez pol ure, češ da je v temi pravo pot izgrešila.
209 DivjiMoz |            je kupila še tisti teden v Novem mestu novo, lepo in
210 DivjiMoz |          obleko. Povpraševali so se v čudu, kje je dobila denar?
211 DivjiMoz |           umakne obči razdraženosti v Ljubljano. Čez pol leta
212 DivjiMoz |            doma in si dobila službo v lukenjskem gradu. Izpolnjevala
213 DivjiMoz |           in praznikih je prišumela v cerkev vsa v svili in mrežah.
214 DivjiMoz |           je prišumela v cerkev vsa v svili in mrežah. Kadar je
215 DivjiMoz |             mrežah. Kadar je prišla v krčmo, so jo posadili povsod
216 DivjiMoz |          Ravno tisti čas je zahajal v lukenjski grad prav pridno
217 DivjiMoz |         izustil s sladkim smehom in v mehkem idrijskem narečju,
218 DivjiMoz |              ki je mislil drugi dan v grajski kapeli maševati,
219 DivjiMoz |            sveto hostijo. Vzemši jo v roke, je zarotil in preklel
220 DivjiMoz |         pobegnil ali se pa preselil v kako drugo jazbino. Starci
221 DivjiMoz |           cesto, gredočo iz Soteske v Podturen, in je tako neizrečeno
222 DivjiMoz |          tisti hostnik, ki je živel v rožeški jazbini. V nji se
223 DivjiMoz |            živel v rožeški jazbini. V nji se je mogel izprehajati,
224 DivjiMoz |         bilo poleti spravljati pivo v hladno jamo. Te prazne in
225 DivjiMoz |           odpira strahovito brezno, v katerem bi se skril marsikak
226 DivjiMoz |          marsikak slovenski zvonik. V globočini zima menda nikoli
227 DivjiMoz |         učakal do sto let, je videl v megleno jutro, ko je bil
228 DivjiMoz |         jutro, ko je bil še majhen, v ti prepadini velikana, ki
229 DivjiMoz |          skalovja, ki oklepa brezno v silni višavi onkraj rožeških
230 DivjiMoz |             mnogo manjša jama. Tudi v nji je stanoval divji mož,
231 DivjiMoz |            se je zdrsnil gospodarju v prepad vol, je planil po
232 DivjiMoz |             divji mož, ki gospoduje v svoji globoki jazbini nad
233 DivjiMoz |        škodil. Ko je padla pastirju v njegovo jamo krava, se ni
234 DivjiMoz |            ga ne mikajo. Mirno živi v svoji gorki jami, in da
235 DivjiMoz |         Jazbino zapušča samo enkrat v letu, kadar gre kupovat
236 DivjiMoz |          življenja. Ker jih jé tako v slast, ni dvombe, da mu
237 DivjiMoz |       drugega dela, je začel metati v jazbino kamenje in je izbil
238 DivjiMoz |            se, otroci, in ne mečite v jazbino kamenja, da ne izbijete
239 Jutrovica|              Proti večeru so prišli v borno vas Mrakovico. Ime
240 Jutrovica|              so se jim smilili prav v srce in vabili so jih k
241 Jutrovica|   prerazličnih žitih in sadežih, ki v njej dozorevajo, in o neskončni
242 Jutrovica|             dolga, žalostna tokava, v kateri stoji vaša Mrakovica,
243 Jutrovica|         skala utrgala in pogreznila v zemljo. Po tej šali se dvignejo
244 Jutrovica|            je mesec, katerega nismo v tem hramu še nikoli videli."
245 Jutrovica|            hramu še nikoli videli." V spanju so se mu prikazali
246 Jutrovica|            veli: "Poglej novo čudo! V hram nam je posijalo sonce,
247 Jutrovica|        božji angel iz mrtve puščave v nebeški raj. Navpična skala
248 Jutrovica|           strmine so se izpremenile v prisojne in položne rebri,
249 Jutrovica|             Ali vnuki niso ohranili v vseh rečeh nedolžnih nravov,
250 Jutrovica|             vidi osupnjeni popotnik v najpreprostejših kmetiških
251 Jutrovica|   najpreprostejših kmetiških kočah, v katerih bi pričakoval komaj
252 Jutrovica|         tujim gostom in popotnikom. V spomin svetih romarjev,
253 KresnaNoc|          dal hudo pretepati najprej v gradu, potem na sredi vasi
254 KresnaNoc|          gradu, potem na sredi vasi v svarilo drugim. Ker palica
255 KresnaNoc|       ječiti in postiti in ga držal v trdnem zaporu cela tri leta.
256 KresnaNoc|            kosilo. Jedli in pili so v slast, da še nikoli tako.
257 KresnaNoc|            hišo in vse, kar je bilo v njej in zunaj nje, potem
258 KresnaNoc|           ni nesreče, da ne bi bilo v nji tudi kaj sreče. Baron
259 KresnaNoc|     iztresel tiste reči, ki je bila v njih najboljša: dragocenega
260 KresnaNoc|          sam ni vedel. Prišel mu je v malho še pred zaporom, najbrž
261 KresnaNoc|             še pred zaporom, najbrž v hosti, ko je spravljal nastilo,
262 KresnaNoc|           nastilo, in se mu zapičil v kot žepa tako trdno, da
263 KresnaNoc|           njimi kratkočasiti, pojdi v Gorjance! Tam boš spalil
264 KresnaNoc|        storilo, da ga gonijo rojaki v goro, hotel pa je vendarle
265 KresnaNoc|       svetovali, potem pa pobegniti v hrvaško deželo, ki ni poštenega
266 KresnaNoc|           začudi, da je tako težka. V Gorjance je hodil tri ure;
267 KresnaNoc|             rumeni ognji so švigali v razvalinah Miklavževe cerkve,
268 KresnaNoc|      slovenska Krka. ~Ves zamaknjen v sijajne luči in silno bogastvo,
269 KresnaNoc|           za pastirje, košate gospe v šumeči svilnati opravi,
270 KresnaNoc|             koža, s peklensko zlobo v mrklih očeh in na zgrbančenem
271 KresnaNoc|           na rame, kar se ji pokaže v njegovi roki glogov les,
272 KresnaNoc|            peklenski satan, ogrnjen v dolg rdeč plašč, z bleščečo
273 KresnaNoc|     bleščečo krono na rogati glavi. V krono je bil vdelan prežlahten
274 KresnaNoc|          katerem se je vrtilo lahko v isti čas mnogo tisoč plesalcev
275 KresnaNoc|          človeški navadi spredaj in v obraz! ~Ko se pozdravljanje
276 KresnaNoc|        mrtev!" ~Satan objame prošta v znamenje in dokaz svoje
277 KresnaNoc|      izpoved pristopi dolg, suh mož v težki halji. On veli: "Jaz
278 KresnaNoc|          sem Šišman Habakuk, učenik v Novem mestu. Ljudje pravijo,
279 KresnaNoc|         trojkami. Kadar gredo domov v svoje stanovanje, jim obesim
280 KresnaNoc|             bornega pol milijončka. V kleteh mi leži do deset
281 KresnaNoc|       nepriliko. Trije kmetje so mi v ječi umrli, svet me je razvpil
282 KresnaNoc|           katere sem moral pometati v lačne kljune?" ~"Bedak,
283 KresnaNoc|       gospodarim, obiram kmete tako v čisto, da jim ne ostane
284 KresnaNoc|            sem se oženil, je prišla v grad tudi nova dekla. Jaz
285 KresnaNoc|            me je oče, da naj pridem v njegov grad služit, in jaz
286 KresnaNoc|           bi bili Martinka zavlekli v kako goščavo in obesili. ~
287 KresnaNoc|        coprnico in tako govori vsaj v eni reči resnico." ~Za raško
288 KresnaNoc|         srce kar na stežaj. Šla sem v cerkev in spustila na tla
289 KresnaNoc|            tabor so imele že takrat v Novem mestu, ali jako delavne
290 KresnaNoc|    priletele na Klek danes prvikrat v gosti. Kar je sol in paprika
291 KresnaNoc|        grehi in so živele in čarale v istem kraju. Martinek se
292 KresnaNoc|           vrsta šentviških coprnic. V brdkem in lahkem trupelcu
293 KresnaNoc|            kreketati: "Jaz prebivam v svojem samotnem hramu na
294 KresnaNoc|            druge šare se je nabralo v njem toliko, da mole veliki
295 KresnaNoc|            lepša, kolikor sta grša. V svoji samoti ne živim tako
296 KresnaNoc|       ljubček, kako mi pojdejo noge v skok. Ho, ho, ho!" ~Za trškim
297 KresnaNoc|             tako spravimo vse druge v denar pa hajd z njim pod
298 KresnaNoc|          vejico. To se godi seve le v najhujši sili, kadar neče
299 KresnaNoc|           zapij vsak krajcar, ki ga v roko dobiš. Pobahamo se
300 KresnaNoc|           In revišče se valja potem v vsaki luži. Me tri ga drugače
301 KresnaNoc|        namigne krčmarici Janezovki, v katero se upro zvedljivo
302 KresnaNoc|             le na Dolenjskem, ampak v vsej kranjski deželi in
303 KresnaNoc|              Šentjanž, dobro ve, da v svoji krčmi nisem izpustila
304 KresnaNoc|       precej odpreti. Zato pa se mi v tej solzni dolini tako neskončno
305 KresnaNoc|         travnik in vinograd, ki sta v obližju. Razen tega sem
306 KresnaNoc|            se shaja več pivcev nego v vseh drugih krčmah naše
307 KresnaNoc|            je pohvalil, da je našel v moji hiši veliko veliko
308 KresnaNoc|            mojih smešnic in slanik. V tej družbi je bil mlad gospodek,
309 KresnaNoc|           mu je priletelo naravnost v bolno oko. Nastalo je tako
310 KresnaNoc|   udobrovoljiti nazadnje tudi on in v svoji veselosti ni čutil
311 KresnaNoc|             Moje molitvice so znane v vsaki hiši, molijo jih oratarji
312 KresnaNoc|          oratarji na polju, gorniki v vinogradih in pastirji na
313 KresnaNoc|             so se prodajale že tudi v Zagrebu in v Ljubljani.
314 KresnaNoc|      prodajale že tudi v Zagrebu in v Ljubljani. Zdravnik Šnicius,
315 KresnaNoc|           lepé, če sonce posije, pa v senco bežé... Ali takega
316 KresnaNoc|            na pol posvetna in ravno v tej zmesi je tista moč,
317 KresnaNoc|            da bi mu porinil kdo nož v srce. Trpel je take grozne
318 KresnaNoc|          Mesto vrtne solate so bile v veliki skledi razne strupene,
319 KresnaNoc|        oživljena priroda, ki dobiva v tej noči božji dar človeškega
320 KresnaNoc|     travnikov je prišel k skalovju. V njem je bila zrastla iz
321 KresnaNoc|        nazaj na Kranjsko, je prišel v hosto. Vse živali in živalce
322 KresnaNoc|            Vse živali in živalce so v njej blebetale in klepetale.
323 KresnaNoc|             in jih imenujejo ljudje v mladosti dekleta, pozneje,
324 KresnaNoc|         pravici reči: 'To je moje.' V tej revščini bo pokazal
325 KresnaNoc|        veselje, se bo zatrl naš rod v Gorjancih, še preden preteče
326 KresnaNoc|        enkrat tudi človeškega mesa. V našem obližju stanuje oglar.
327 KresnaNoc|           ni nocoj nič. Puška sloni v odprti veži, pa jo bom lahko
328 KresnaNoc|       mošnjo denarjev, ki je skrita v hramu pod podnico." ~Martinek
329 KresnaNoc|          bil zlezel ravno skoz okno v hišo. Zdaj se je preveril,
330 KresnaNoc|             in mu natanko razložil, v katerih boleznih naj jih
331 KresnaNoc|             tod je potoval Martinek v mesto pa se preoblekel za
332 KresnaNoc|       zlajšale. Čuvši, da je prišel v mesto slaven zdravnik, ki
333 KresnaNoc|            pljusk! mu vrže Martinek v obraz polnočne vode in tako
334 KresnaNoc|            še dandanašnji se ne ve, v katerem kraju je stalo.
335 KresnaNoc|       poročila in odpeljala z možem v Ljubljano. Ta gospod, mu
336 KresnaNoc|            to premalo, dvajseti dan v mesecu ne bo v žepu ne groša
337 KresnaNoc|         dvajseti dan v mesecu ne bo v žepu ne groša več. Ali kaj
338 KresnaNoc|             delala lahko dolgove in v hudi sili ji bodo pomogli
339 KresnaNoc|           ali je ni mogla pogasiti. V svoji neskončni bridkosti
340 PeterPav |             začutil potrebo, da gre v pokoj. Za domovino si je
341 PeterPav |          Slabo se mu ni godilo niti v vojaški službi, ali jesti
342 PeterPav |           pa si je uredil življenje v vseh rečeh po svoji volji.
343 PeterPav |            samo zato, da se naužije v hosti zdravega zraka in
344 PeterPav |       zlatih kolih, katera je dobil v dar od turškega cesarja,
345 PeterPav |        cesarja, prijatelja svojega. V gozdu je dal izkrčiti daleč
346 PeterPav |         gozdu je dal izkrčiti daleč v goro prav položno in široko
347 PeterPav |            palico, ali pa ga zbodel v stegno z ostrim šilom. Tega
348 PeterPav |             ali za nos in ga vlekel v grajsko klet ter ga napojil
349 PeterPav |     podložnike, tudi je zahajal rad v Ljubljano, v Ribnico in
350 PeterPav |            zahajal rad v Ljubljano, v Ribnico in na Toplice. Pretepel
351 PeterPav |            pa sta mu bila in ostala v vojski in miru jed in pijača.
352 PeterPav |   prijetnega, okusnega in pomičnega v bližnjih in daljnih deželah,
353 PeterPav |           daljnih deželah, naj ležé v Evropi ali Aziji, takraj
354 PeterPav |         Dolenjce za najslabše kmete v cesarstvu in se silijo s
355 PeterPav |            s to nesramno lažjo celo v časnike slovenske. Naše
356 PeterPav |              če jih jé tudi trikrat v tednu. Kruh se mu ni smel
357 PeterPav |           podgorske, kajti našel je v njej take odličnosti, ki
358 PeterPav |          takrat še malo pridelovalo v opustošenem Banatu. Neizmerno
359 PeterPav |             je razglasil za najprve v Evropi in znanost mu je
360 PeterPav |           zajtrk. Istotako je jedel v slast čudovito dobri fižol,
361 PeterPav |           korenjaki, ki so gomazili v skalovju pod Rumanjo vasjo.
362 PeterPav |            da žive preizvrstni raki v vseh dolenjskih vodah in
363 PeterPav |           dolenjskih vodah in ne le v Krki. Ko so ga vprašali,
364 PeterPav |           in najslajše meso mirnski v obližju grada Rakovnika,
365 PeterPav |             cedile po njegovi misli v Težki vodi. Krko pa je častil
366 PeterPav |          med najbolj blagoslovljene v Evropi. Zlasti se je obveselil,
367 PeterPav |           zlasti tista, ki dozoreva v Gadovi peči, Drenovcih,
368 PeterPav |           peči, Drenovcih, Grčevju, v obeh Trških gorah (novomeški
369 PeterPav |              novomeški in krški) in v mali, ali neskončno prijazni
370 PeterPav |       kuharice. Meta se je porodila v Št. Vidu pri Stični, ki
371 PeterPav |           duhovito. Znanke je imela v kuhinjah in otročjih spalnicah
372 PeterPav |             ni prej nikoli jedel in v glavo mu puhne misel, da
373 PeterPav |            se mu je topilo kar samo v ustih. Precej zaprosi dečka,
374 PeterPav |            naj pride k njemu služit v njegov grad, plače mu bo
375 PeterPav |              da so planili opolnoči v grad. Ker jim je odprl vrata,
376 PeterPav |              Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali
377 PeterPav |          streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto. Nemški uradniki,
378 PeterPav |              katerih je bilo dovolj v gradu, pa so po nekem čudnem
379 PeterPav |          grom po dolini in dobravi. V bližnjih vaseh se ljudje
380 PeterPav |           po cesti, jim pove, da so v gradu Vlahi in da bržkone
381 PeterPav |           zapusté grad in pobegnejo v gozd brez zlatega voza in
382 PeterPav |        gospo Notburgo je živel grof v slogi in prijaznosti. Za
383 PeterPav |         niti kmetiških deklic. Tudi v zakonu je gledal kaj rad
384 PeterPav |            rad naše brdke Dolenjke. V tem se ni razlikoval prav
385 PeterPav |             Marsikatero je vščipnil v lice ali v uho in jo povabil
386 PeterPav |  Marsikatero je vščipnil v lice ali v uho in jo povabil k sebi
387 PeterPav |            uho in jo povabil k sebi v klet ali v zidanico ter
388 PeterPav |           povabil k sebi v klet ali v zidanico ter ji dal piti
389 PeterPav |          ker se ni vtikal čisto nič v njene veselice, spletke
390 PeterPav |     slovenske fante je gostila rada v domači zidanici in poslušala
391 PeterPav |    zamaknjena njihovo petje večkrat v kasno noč. To življenje
392 PeterPav |         govorica, da je zaljubljena v vsakega odraslega človeka,
393 PeterPav |              Še isti dan ga pokliče v gad in mu veli prijazno: "
394 PeterPav |             tlake delal, služil boš v gradu, preseli se precej
395 PeterPav |        hrust je bil. Enega je sunil v prsi, da se je zvrnil vznak,
396 PeterPav |            pravijo doktor, opisoval v veliki družbi Erger-Bergerico
397 PeterPav |          dejal, da ima ona tri duše v sebi: sračjo, kačjo in kozlovsko,
398 PeterPav |             naj gre čakat jezičnika v hosto, kamor hodi na lov,
399 PeterPav |            je zaslužil. Janez odide v gozd in se našemi, da ga
400 PeterPav |             ime Janez spremenila mu v Žandelj in niti vpričo Ijudi
401 PeterPav |              Te skrinjice je hranil v posebni izbi, ki je bila
402 PeterPav |        zlati iz onih petih skrinjic v požrešno njegovo malho.
403 PeterPav |        ribištvo pa je bilo izročeno v skrb našemu rojaku g. Lenkarju.
404 PeterPav |           ki je zakrivil kako kvaro v uljnjaku ali na vodi in
405 PeterPav |             pravzaprav niso spadale v njegovo področje. Njega
406 PeterPav |          bile dolg, stisnjen košek, v katerem so se nahajala grofova
407 PeterPav |          svoje biče. Slonela jih je v "vicah" cela zbirka. Nekatere
408 PeterPav |             hujskači in dražljivci. V enega (konopljenega) je
409 PeterPav |           rane so se dolgo poznale. V košku sta bila spravljena
410 PeterPav |             proti ErgerBergerjevim. V košku je tičala brezova
411 PeterPav |         bilo nobenega večjega zbora v vsej okolici brez razžaljenja
412 PeterPav |    razžaljenja in prelivanja krvi. ~V isti namen je izumil Erger-Berger
413 PeterPav |           hodili poslušat pod okna, v gori pa so se skrivali za
414 PeterPav |           skrivali za kako mejo ali v grmovje, da so čuli lahko
415 PeterPav |             pomenkovali in veselili v bližnjem hramu. Kdor je
416 PeterPav |            gospodi, je bil poklican v grad, dejan v klado in tepen,
417 PeterPav |          bil poklican v grad, dejan v klado in tepen, da se je
418 PeterPav |             Čez več dni so ga našli v gozdu obešenega. Grof je
419 PeterPav |        Grofova "politika" je sezala v vse razmere kmetiškega življenja.
420 PeterPav |          svobodno novo hišo, ali ne v vasi, nego pol ure dalje,
421 PeterPav |           videti, ker se je zalegla v njih najlaglje upornost
422 PeterPav |         sedemdeset hiš, kar je bilo v stare čase jako mnogo. Ponoči,
423 PeterPav |            zore je bil ves Javornik v pepelu. Ljudje trdijo še
424 PeterPav |             treh so živeli med sabo v bratovski prijaznosti in
425 PeterPav |             vaščani so pasli živino v Gombarici, ki je bila dovolj
426 PeterPav |             ne sme goniti nihče več v Gombarico. On zahteva na
427 PeterPav |       napredek, na vsako izpremembo v kmetiškem gospodarstvu in
428 PeterPav |             in da misli vinski hram v gori zapustiti in spravljati
429 PeterPav |           hranijo kmetje vino svoje v gori, ga ne morejo nič utajiti,
430 PeterPav |        polne majolike. Če ga ločejo v hramu, pošljem tja vohune
431 PeterPav |       kravica! Nekaj ga bodo dejali v klet, največ in najboljšo
432 PeterPav |      kapljico pa skrili pod streho, v slamo, seno ali v kako drugo
433 PeterPav |           streho, v slamo, seno ali v kako drugo zakotje in utajili,
434 PeterPav |       zaklinjaje se, da je vse vino v kleti. Namesto petih veder
435 PeterPav |        priti kar tako, brez opravka v tujo hišo. Ti slovenski
436 PeterPav |           potuljenci bodo modrovali v svoji kleti, ali bogve kje,
437 PeterPav |       ociganili in utopili graščake v kaplji vode." ~Tako globoko
438 PeterPav |     najzadnji konec grajske zemlje, v nezdrav, močvirnat kraj,
439 PeterPav |      dovoljenje, da se sme oglasiti v grajski kleti vselej, kadar
440 PeterPav |            to pesmijo se je zakuril v Podgorju razpor, ki se še
441 PeterPav |           je glasil brusniški maček v vsaki vasi, na vsakem shodu,
442 PeterPav |      vprašala Podgorka Novomeščanko v petek popoldne ob treh,
443 PeterPav |           gospoda, naj bi ga dejali v sveto olje, potem pa je
444 PeterPav |         sveto olje, potem pa je šel v hosto delat, ker v Gabrju
445 PeterPav |           je šel v hosto delat, ker v Gabrju ni navada, da bi
446 PeterPav |           Prosim, denite sveto olje v tole črepinjo. Kadar se
447 PeterPav |          izpodbujala na posnemanje: v vseh župah so se prikazali
448 PeterPav |           ki se bržkone ni porodila v slovenski glavi. Z njo so
449 PeterPav |    mogočnemu grofu Erger-Bergerju. ~V Stari vasi je živel naš
450 PeterPav |       poklical kak bogatejši znanec v hram, ali take prilike so
451 PeterPav |           ni ljubilo niti govoriti. V tožni čas neskončnega svojega
452 PeterPav |           brez skrbi. Če priplezajo v glavo tudi vse štiri žabe,
453 PeterPav |         prestvari me vsaj za en dan v 'vašo gnado' pa boš videl,
454 PeterPav |          rodovina spat. Kadar se je v sladke želje svoje prav
455 PeterPav |     gosposko opravo ter ga odnesejo v grajsko spalnico, kjer ga
456 PeterPav |            spalnico, kjer ga polože v pernato posteljo, na kateri
457 PeterPav |         odpelje grof zarana z gospo v mesto. ~Peter se prebudi
458 PeterPav |         nego gospod ne morem biti." V bližnji izbi služabnik začuti,
459 PeterPav |         opravljen odide iz spalnice v obednico, odpre okno in
460 PeterPav |          nizko se poklonivši odide. V obednico stopi velika, črno
461 PeterPav |    zamaknila z županom tako globoko v vražjo majoliko, da sem
462 PeterPav |     prekanili ne, tem capinom vidim v dno duše pa vem, da so vsi
463 PeterPav |            je ta Žganja strašilo za v proso. Zoretova tičica mora
464 PeterPav |          Zoretova tičica mora priti v mojo kletko, naj me stane
465 PeterPav |         veli, smehljaje se šegavo: "V ti reči vladata dve pravili,
466 PeterPav |           potico, s tako, ki jemljo v nji ocvirki več prostora
467 PeterPav |            vina, katerega bom čutil v vseh žilah in mišicah, v
468 PeterPav |            v vseh žilah in mišicah, v vseh kosteh in laseh. Taka
469 PeterPav |           vem, da jo imajo in časte v tem gradu že od nekdaj.
470 PeterPav |           ime. Zdaj pa le pojdi brž v kuhinjo in pazi, da se mi
471 PeterPav |           grofovsko palico, stoječo v kotu, in koraka počasno
472 PeterPav |             je ta njih novi gospod, v katerega ima graščak toliko
473 PeterPav |       zavedeli, so jeli kričati vsi v en glas: "Viš ga no, to
474 PeterPav |        prelevil tako hitro iz kmeta v grofa?" Mnogi so se mu začeli
475 PeterPav |            je postal grof, je tekla v grad, da bi videla, kaj
476 PeterPav |     spominjam, da si bila moja baba v prejšnjem življenju, dokler
477 PeterPav |          gorje ti: dal te bom vreči v temno ječo, da ne boš videla
478 PeterPav |             za podpazduho in peljal v grad. Taki vljudnosti ni
479 PeterPav |            je zardela in rekla tiho v stran gledaje: "Do zdaj
480 PeterPav |              ne bi trebalo obupati. V Gorjancih vem za podrto
481 PeterPav |             vem za podrto kapelico. V nji je lep rezan kamen.
482 PeterPav |           podoba svete Ane, ki drži v naročaju hčerko svojo Marijo.
483 PeterPav |           majoliko gadovca, ki zori v Gadovi peči in ga smatrajo
484 PeterPav |           začel zaljubljeno gledati v Sidonijo in jo objemati.
485 PeterPav |     seznanila in se zaverovala eden v drugega, preden sta se vzela.
486 PeterPav |         takrat na sebi. Jaz sem bil v novih irhastih hlačah, ti
487 PeterPav |        novih irhastih hlačah, ti pa v mezlanastem krilu, ki se
488 PeterPav |           in načel trebušno banjko, v kateri se je nahajala "sladka
489 PeterPav |             ne sluteč, da se skriva v nji nevarni škrat, ki mu
490 PeterPav |             Do mraka je ležal mirno v obednici, potem pa ga je
491 PeterPav |             se grof preobleči nazaj v njegove samodelne podgorske
492 PeterPav |           sunec od spredaj in zadaj v povračilo svoje zverske
493 PeterPav |           hotel ves zmešan napotiti v grad, itak se je premislil,
494 PeterPav |          zapičila grofu tako čvrsto v glavo, da se ni dala več
495 PeterPav |           bo ležal brez zavesti kje v obližju, od koder bi ga
496 PeterPav |           mogli prenesti brez hrupa v njegov grad. Grajski služabnik
497 PeterPav |             se ni branil, pil pa ni v njem nikoli toliko, da bi
498 PeterPav |            ujezila, se je zaprl sam v svoj hramček in takrat se
499 PeterPav |             Župan ga je vabil zaman v grajsko zidanico, Pavel
500 PeterPav |             ker se opija Krese samo v jezi in prezira grajsko