Part

501 PeterPav |       pobrali pri njem. Pojdi ponjo v takšen čas, ko ga gotovo
502 PeterPav |             čas, ko ga gotovo ne bo v hramu, n. pr. opoldne, kadar
503 PeterPav |      razpalila. Tolažbe si bo iskal v vinu in potem ga bomo ponoči
504 PeterPav |         prašnih tal njegovega hrama v najlepšo izbo in na najmehkejšo
505 PeterPav |     katerega mu je Bog podaril šele v pozni starosti, kakor mislimo,
506 PeterPav |           natanko, kaj se bo godilo v gradu, ko ne bo mene doma."
507 PeterPav |       poživinjen. Tudi je zavladala v njem taka nesloga, da nista
508 PeterPav |         žreti in lokati kakor Peter v pripovedki. Pamet imajo
509 PeterPav |   pripovedki. Pamet imajo ti ljudje v trebuhu, ne pa v glavi."
510 PeterPav |             ljudje v trebuhu, ne pa v glavi." Valkerja niti te
511 PeterPav |       prijatelju roko in se napotil v spalnico. ~Pavel Krese se
512 PeterPav |           in kdo ga je dal našemiti v gospoda. Zgrabila ga je
513 PeterPav |             si ne dobi pomočnikov. ~V spalnico je slišal razločno
514 PeterPav |            gosposki šegi je korakal v obednico in ukazal, naj
515 PeterPav |        zajtrk in polna banjka vina. V besedah in v vsem vedenju
516 PeterPav |           banjka vina. V besedah in v vsem vedenju je igral jako
517 PeterPav |             je znal bajko o njem že v otročjih letih skoraj bolje
518 PeterPav |             začel zalagati, privrši v obednico črno opravljena,
519 PeterPav |             jim je priti kar precej v grad, da jih bom opomnil
520 PeterPav |      odpravila, teci brez oklevanja v kuhinjo in pristavi največje
521 PeterPav |            pristavi največje lonce, v katerih naj se skuhajo zame
522 PeterPav |            prestvarila pretekla noč v resničnega graščaka in grofa.
523 PeterPav |       polnim jaslim, mislijo, da so v nebesih, Ha, ha, ha!" Prijatelj
524 PeterPav |          prišli po njegovem povelju v grad. Vsi so pričakovali,
525 PeterPav |           začudili, ko so zagledali v velikaški obleki in časti
526 PeterPav |           družina so se podkrižali. V drugem pismu je oprostil
527 PeterPav |        davkov, bremen in dolžnosti. V tretjem je razdelil grajsko
528 PeterPav |        nocoj od vas ločiti in oditi v daljni svet. Gospoda mi
529 PeterPav |          zadnjikrat. Vžgali so grad v isti čas odznotraj in zunaj,
530 PeterPav |          mesecev je prišel od njega v Podgorje list, da je dospel
531 PeterPav |        dospel z družbo brez nezgode v Benetke in se tam nastanil.
532 PeterPav |         godilo pri njem prav dobro. V stare čase so se znali gospoda
533 PeterPav |            ki se je prikazal zvečer v dalji, mu ni mogel skaliti
534 PeterPav |      odvmili vsako nevarnost precej v začetku, ko bi se komaj
535 PeterPav |     ustaviti in uprl srpo svoje oči v grde razvaline, iz katerih
536 PeterPav |             je dala položiti truplo v rodbinsko grobnico in urezati
537 PeterPav |       rodbinsko grobnico in urezati v kararski marmor napis: "
538 PeterPav |         marmor napis: "Tukaj počiva v naročaju večne slave dika
539 PeterPav |          obupujoča vdova se utaplja v vroči reki bridkih solza,
540 PeterPav |           Notburga utonila naposled v solzah, kar se pa nikakor
541 PeterPav |           nego oprava in dragotine, v katerih je šla s soprogom
542 PeterPav |               zato ker ga je dobila v zameno za turška kola. Gospoda
543 PeterPav |            zaklela, da se bo vozila v svoj grad, preden preteče
544 PeterPav |           pospešila, da se je cesta v štirinajstih dneh dogotovila.
545 PeterPav |         zrušili in pogreznili zopet v zemljo. Videl ju je tudi
546 BratovGom|         naše, segli so si mladeniči v roke in se napotili po raznih
547 BratovGom|          desno in hitel skozi hosto v dolino, kjer mu je stala
548 BratovGom|             upiral od tod svoje oči v bleščečo se zgrado, v kateri
549 BratovGom|           oči v bleščečo se zgrado, v kateri je živela nežna Milka,
550 BratovGom|          gorečo dušo ji je prepeval v nočni tišini: "Luna sije..."
551 BratovGom|              Tu je počival vtopljen v radostne misli in predrzne
552 BratovGom|           Hudolin se nasmehne, seže v žep in ji pomoli polno pest
553 BratovGom|           životarilo tožno in težko v slovenski domovini. Divji
554 BratovGom|              Gospoda so se zapirali v svoje trdne gradove, katerih
555 BratovGom|           plašljivci so se skrivali v brlogih ali bežali v daljne
556 BratovGom|       skrivali v brlogih ali bežali v daljne kraje, junaki pa
557 BratovGom|             božjim vežam in branili v svojih taborih do zadnje
558 BratovGom|           Turki in jih gnali s sabo v kruto, dosmrtno sužnost.
559 BratovGom|             besne svoje napastnike. V Krški dolini se je odlikoval
560 BratovGom|        prestanka ponoči in podnevi. V hudi borbi je ubil s svojo
561 BratovGom|            se je, da se je zaljubil v Metko tudi zali Abdul. Ona
562 BratovGom|         odlaganja in je živel z njo v neskaljenem miru in krščanski
563 BratovGom|       nikakor ni mogel spametovati. V razkošni svoji palači na
564 BratovGom|           delal s sinovi in družino v vinogradu, doma sta mu bili
565 BratovGom|            Abdul prijezdi naravnost v vežo in vpraša osorno: "
566 BratovGom|             padala suha toča. Abdul v nizki veži ni mogel vihteti
567 BratovGom|             kratka, ali trda bitev, v kateri je pocepalo več stotin
568 BratovGom|          vzeli s sabo, jih položili v železne krste in zagrebli
569 BratovGom|        dobil ime "Bratovska gomila" v večen spomin, da leže pod
570 BratovGom|    Humpenhorst, ki je živel zvečine v svojem visokem ali tesnem
571 BratovGom|           kolikor toliko iz dolgov, v katerih je tičal do grla.
572 BratovGom|         zapirala pot znatna vojska, v kateri je bilo več tisoč
573 BratovGom|             Tolsti vrh, ne pustivši v njem nobenega namestnika.
574 BratovGom|          Doma jih ni hotel spraviti v strahu, da jih ne zasledi
575 BratovGom|     nezvesto družinče. Dejal jih je v tri kotle in zaril v "Bratovsko
576 BratovGom|             je v tri kotle in zaril v "Bratovsko gomilo" pod krste
577 BratovGom|            krste Blagnetovih sinov. V starih časih tatovi in razbojniki
578 BratovGom|           grobov, čeprav so slutili v njih zlatnine ali srebrnine.
579 BratovGom|          katerem naj bi brod dobili v roke tujci, za katere nihče
580 BratovGom|      oklevanja tabor in si izvolili v en glas za poveljnika svojega
581 BratovGom|           požigaje proti Ljubljani. V kasni noči se pridrvi na
582 BratovGom|             ki jim prvikrat pridejo v hišo, počaste z dobrodošlico,
583 BratovGom|       sokole, ki so se nas spomnili v nadlogah in nam prihiteli
584 BratovGom|           bratov vsi po vrsti in to v dušek, kakor zahteva vaša
585 BratovGom|            brambovcem, da ga denejo v kopel; ker ne mara slovenskega
586 BratovGom|        uklenejo Abdula in ga vržejo v Krko. ~Poveljnik ga je imenoval
587 BratovGom|           za drugim in jih pometali v globoko Krko. Za mizo je
588 BratovGom|           pozneje pa sem se naselil v Zagrebu, kjer sem ometal
589 BratovGom|            ni kako. Prebudil sem se v turškem šotoru. Vame je
590 BratovGom|           dedcev, ki so držali nože v rokah. Dejali so, da se
591 BratovGom|         veseljem. Ako pa me vzamete v službo vi domačini, bom
592 BratovGom|            in da me ne boste silili v boj. Truplu mojemu je prirojeno
593 BratovGom|        pehali, da bi me prestrojili v junaka, ali vsi trudi so
594 BratovGom|             vojni se bo smel vrniti v Zagreb ali pa bo ometal
595 BratovGom|         nebeških strel. Naredila je v njem strah, ki se ne da
596 BratovGom|           Samoboru, drugi so utekli v hosto in hribe. Najmočnejša
597 BratovGom|       zapreke so prihrumeli divjaki v grad Tolsti vrh in zgrabili
598 BratovGom|             posvečena, se je vršila v nji slavnostna služba božja,
599 BratovGom|             domov grede strmoglavil v prepadino, treščil z glavo
600 BratovGom|             stoji na položni višavi v prostornem in rodovitem
601 BratovGom|   spadajočem med najlepše pokrajine v vsi naši prelepi slovenski
602 BratovGom|           pa leži še dandanes uklet v "Bratovski gomili". ~Usoda
603 BratovGom|       dobila "Bratovska gomila" baš v sedanjo dobo. Miljutin Hrastnik
604 BratovGom|        svatbo in šinila z odpustkom v svoje podzemeljsko prebivališče.
605 BratovGom|             pa, kamor bo hotel, ali v Moskvo ali pa še dalje,
606 BratovGom|             ali pa še dalje, n. pr. v razcvitajoči se -- Vladivostok." ~
607 BratovGom|          Kadar se bo nahajal zaklad v njih radodarnih rokah, bo
608 BratovGom|        dobrodejen stotak in tisočak v skromne blagajnice naših
609 GospodVed|      misliti, kaki velikaši so bili v tisto srečno dobo trgovci.
610 GospodVed|            koncem, gobo in trakovi. V Novem mestu je prvakoval
611 GospodVed|     poštenjak stare korenine Marin. V svojih magazinih in prodajalnicah
612 GospodVed|              je bilo kakor pribito. V vseh zborih je imel prvo
613 GospodVed|     prijatelji je ustanovil časnik, v katerem je naznanil vsemu
614 GospodVed|              Gospodje, ki so hodili v našo krčmo, ga niso mogli
615 GospodVed|           ga niso mogli prehvaliti. V en glas so govorili, da
616 GospodVed|           govorili, da se ne nahaja v vsi naši deželi ne pet uradnikov,
617 GospodVed|           bi se mogli kosati z njim v bistroumnosti, spretnosti
618 GospodVed|            imel precej nizko službo v cesarskem sodišču. K nam
619 GospodVed|            kaj praznega na papirju. V pol ure, kdaj še prej, je
620 GospodVed|          nesel potem za svoj časnik v tiskarnico. Mi krčmarjevi
621 GospodVed|        poročila, da bi jih priobčil v časniku. Tudi jaz sem večkrat
622 GospodVed|           kakov deček in mu stisnil v roke pisemce. Če sem ga
623 GospodVed|            ima doma čarobno zrcalo, v katerem se vidi vsaka tajnost,
624 GospodVed|          učenjak, ki zlaga pratiko, v globoko rupo. V tem breznu
625 GospodVed|            pratiko, v globoko rupo. V tem breznu opazuje zvezde,
626 GospodVed|         svojo vednost naznani potem v pratiki. Mislila sem: kaj,
627 GospodVed|         malone vse hiše, bral ga je v slast vsak meščan, ki je
628 GospodVed|              Gospod Vedež je zbujal v njem gorečo ljubezen do
629 GospodVed|          obrodil tako dober sad, da v nekoliko mesecih ni bilo
630 GospodVed|            nekoliko mesecih ni bilo v mestu nobenega poštenega
631 GospodVed|        dopovedati. Živeli smo kakor v raju. Če se je osnoval kakov
632 GospodVed|             pa hajdi na Trško goro, v Otočec ali pa bliže na Trate,
633 GospodVed|       Otočec ali pa bliže na Trate, v Portovo hosto ali pa kam
634 GospodVed|           se je nahajalo vedno tudi v Rudolfovem. Leta 1848 sta
635 GospodVed|         gorke pljuske, je pobegnil. V porednosti je Grgiča Korliček
636 GospodVed|        nedeljo so se zbrali meščani v Vragovem logu na veliko
637 GospodVed|            so krožiti nemško pesem, v kateri so se ponavljale
638 GospodVed|         Vedež ni rekel niti besede, v časniku pa jih je potem
639 GospodVed|        planili po njem ter ga vrgli v vrečo in nasekali. Na tak
640 GospodVed|           je proščenje pri Sv. Roku v šmihelski župniji. Kdor
641 GospodVed|         drevo, vsaka cesta in steza v mestu in v obližju. Če pripeka
642 GospodVed|           cesta in steza v mestu in v obližju. Če pripeka sonce,
643 GospodVed|              stopim pod lipo ali pa v gosti gaj, ki se širi za
644 GospodVed|          tudi od vode, ki se mu zdi v take dni menda strupena.'
645 GospodVed|             krivična. Delavnikov je v letu desetkrat več nego
646 GospodVed|            in razvedriti kako urico v društvu svojih sosedov in
647 GospodVed|              da je pametna, ali ima v sebi vendar tudi nekoliko
648 GospodVed|             radovednosti, da zijajo v dekleta in da morejo potem
649 GospodVed|             ljudmi. Pri vseh odrih, v vseh druščinah so se razlegale
650 GospodVed|        čevljarja Rozmana, ki je šel v letu komaj po enkrat kam
651 GospodVed|          ustrašila vsakega dekleta. V tem neskončnem in splošnem
652 GospodVed|             so zavpili: 'Živio!' in v četrt ure so nametali pol
653 GospodVed|          prišli z njim, je zagrmelo v pozdrav: 'Živio, živio,
654 GospodVed|              Današnji dan mi ostane v spominu do zadnjega mojega
655 GospodVed|            moji sovražniki z vrečo, v katero me mislijo nocoj
656 GospodVed|           zato, ker sem jim povedal v svojem časniku resnico.'
657 GospodVed|       Korlička, ker sta bila onadva v mestu glavna nemirnjaka.
658 GospodVed|         iskati. Tršinar ju je našel v tesnem jarku, po katerem
659 GospodVed|          Šmihelu. Korliček je držal v roki culico, v kateri je
660 GospodVed|             je držal v roki culico, v kateri je bila vreča. Ker
661 GospodVed|            zapazila, da se je skril v bližnje grmovje in ju poslušal.
662 GospodVed|        bosta napadla gospoda Vedeža v jarku, ko pojde po svoji
663 GospodVed|      zadnjimi tod domov. Dejavši ga v vrečo, bosta zažvižgala
664 GospodVed|         Gospoda Vedeža bodo odnesli v hosto in ga tam nabijali,
665 GospodVed|           treba iti na delo. Šli so v jarek in zasačili oba zarotnika.
666 GospodVed|       Korlička pa je zmašil Tršinar v vrečo in ga zadel na ramo.
667 GospodVed|             poti, ki gre pod hribom v goščavo. V ti hosti se ni
668 GospodVed|           gre pod hribom v goščavo. V ti hosti se ni bilo bati
669 GospodVed|         zaman je zvijal in meteljal v svojem zaporu. Premetavanje
670 GospodVed|      izginili natihoma kakor sence; v gozdu je ostal Korliček
671 GospodVed|         glav so nesli odprto rakev, v kateri je ležal krvav in
672 GospodVed|        glavi je imela svetlo krono. V nji je bil vdelan žlahten
673 GospodVed|        okoli njega in se zaletavala v hrib, da se je tresel kakor
674 GospodVed|              da so vse kosti pokale v jetniku. Butilo ga je vsak
675 GospodVed|             je divjala nevihta tudi v Novem mestu. Z naše hiše
676 GospodVed|         rojstvena hiša je stala vsa v plamenu, Obup mu da srčnost,
677 GospodVed|          ter ga zvezali in zavlekli v hosto. Tam pa si je oprostil
678 GospodVed|            da so ga morali pustiti. V temi je zablodil, prenočil
679 GospodVed|          temi je zablodil, prenočil v gozdu in videl tiste prikazni,
680 GospodVed|       službo, če me spomin ne vara, v Ribnici. Ubogi Sloveniji
681 GospodVed|            so prekrstili Novo mesto v Rudolfovo. To svečanost
682 GospodVed|          Ljubljane prekrasni junaki v rdečih srajcah. Stopivši
683 GospodVed|             se ni dala več omotiti. V prvi vrsti tistih, ki so
684 GospodVed|           za zgled vsem meščanom in v očiten dokaz, da nekateremu
685 NardodnaB|            Podgorec." Naj je stopil v kmetsko hišo, krčmo ali
686 NardodnaB|             na južino in večerjo in v krčmah je dobival razen
687 NardodnaB|         berači morajo ležati ponoči v nastilu ali pa na sami slami,
688 NardodnaB|          gospode, da bi ga sprejeli v tamošnjo bolnico. ~Sreča
689 NardodnaB|             namenil. Berač zdihne: "V mestno bolnico." Mesarju
690 NardodnaB|          revežu, tudi Miha se mu je v srce smilil. Reče mu: "V
691 NardodnaB|            v srce smilil. Reče mu: "V bolnicah se beračen slabo
692 NardodnaB|          streže. Vi pojdete z mano. V moji hiši boste imeli vsaj
693 NardodnaB|            Odkaže mu snažno izbico, v kateri je bila peč in mehka
694 NardodnaB|           človek, ki me je omiloval v moji nadlogi, zato boste
695 NardodnaB|       oprava ni vredna ničesar, ali v moji palici boste našli
696 NardodnaB|          prišla ta znamenita palica v last. Po svojem siromašnem
697 NardodnaB|             žulji. Delal sem največ v hrvaških gozdih. Tam je
698 NardodnaB|         cepali od lakote. Dostikrat v vsi vasi nisem ulovil niti
699 NardodnaB|      Binkoštni ponedeljek sem romal v Stopiče, kjer so praznovali
700 NardodnaB|          jih je varoval, da si kupi v mestu komisa in ovsenjaka,
701 NardodnaB|              če ne, omagam. Šel sem v prvo krčmo in si dal prinesti
702 NardodnaB|           na strmem bregu. Pod sabo v dolini zagledam častitega
703 NardodnaB|         brada mu je visela do pasa, v obraz in život pa ga ni
704 NardodnaB|          vstanem in odidem z merico v dolino. ~Starcu so zaigrale
705 NardodnaB|            Starcu so zaigrale solze v očeh, ko sem mu natočil
706 NardodnaB|             Vekomir. Porodil sem se v veliki in lepi vasi na šentjernejskem
707 NardodnaB|             kri in svoje življenje. V nagrado me je namestil višji
708 NardodnaB|             ustavi pod strmo skalo. V nji so bila tesna, skrita
709 NardodnaB|            brojanicami. Stopila sva v lep, razsvetljen hram, v
710 NardodnaB|            v lep, razsvetljen hram, v katerem je stala pogrnjena
711 NardodnaB|           ničesar, jaz pa sem jedel v slast kakor volk, tako dobro
712 NardodnaB|           Mislil sem, da se nahajam v nebesih. Iz hrama se je
713 NardodnaB|        gladkem, marmornatem hodniku v tri velikanske dvorane,
714 NardodnaB|          svetlo, da se je razločila v dvoranah najmanjša stvarca
715 NardodnaB|         groša, ne bo mogel iti niti v cerkev. Davek bo treba dajati
716 NardodnaB|          Razdal jim bom vse, kar je v nji nakopičenega. Na tak
717 NardodnaB|          neznansko peklo in kačilo. V vojni bodo cesarja izdali
718 NardodnaB|             bogastva, katera vidite v nji. S temi zakladi bodo
719 NardodnaB|             in starino in se vozili v dragih kočijah s štirimi
720 NardodnaB|           žal, ne bo trajala dolgo. V svoji obilnosti se bodo
721 NardodnaB|            in Bog bo zapustil njih. V pravični svoji jezi bo preklel
722 NardodnaB|           da se bo spremenila skoro v ogromno morišče in pogorišče.
723 NardodnaB|         nobena cerkev, nobena hiša. V porušenih človeških bivališčih
724 NardodnaB|             mladeniči bodo popadali v nesrečnih bitkah. Brez milosrdja
725 NardodnaB|        občega poboja, se bo skrival v odljudnih brlogih, smradnih
726 NardodnaB|              Ljudje se bodo hranili v svojih zavetjih kakor divje
727 NardodnaB|        hrastove in smrekove skorje. V vsi Sloveniji bo nastala
728 NardodnaB|             kakršnih ni videla niti v tisto krvavo dobo, ko so
729 NardodnaB|        požigat besni neverni Turki. V ti neskočni revi bodo spoznali
730 NardodnaB|             neizmeme zaklade, ki se v nji hranijo, da bo mogel
731 NardodnaB|         dajati plačo svojim vojakom v hudi in dolgi vojni. Sovražnikov
732 NardodnaB|      potopil ostanke njegovih krdel v deroči Savi. Po slavno končani
733 NardodnaB|           in nasprotnikov bo ležala v prahu, razbita na drobne
734 NardodnaB|   potreboval zase in svojo rodbino. V deželi ne bo nikjer niti
735 NardodnaB|         zmagoslavja in veličanstva. V njih bo stanoval sam Kralj
736 NardodnaB|      zakladi odločeni našemu narodu v skrajni sili, da otme z
737 NardodnaB|         srebrniki. Palico mi stisne v roko in veli: 'Tale tovarišica
738 NardodnaB|        denar in se pogosti svobodno v kaki krčmi. Ako ne najdeš
739 NardodnaB|            nikjer prenočišča, pojdi v gostilno, povečerjaj in
740 NardodnaB|        gostilno, povečerjaj in lezi v posteljo, ki je pripravljena
741 NardodnaB|             in te nihče ne bo maral v svoji hiši, se napoti v
742 NardodnaB|             v svoji hiši, se napoti v bolnico. Natresi si iz palice
743 NardodnaB|             je rabiti zaklad, ki je v nji. Zabičaj mu, naj ga
744 NardodnaB|            kako izgubo ali zabredel v dolgove in druge zadrege,
745 NardodnaB|             zakladu in si pomagati. V takem primerljaju mu bo
746 NardodnaB|         besedah mi je segel Vekomir v roko in me spravil do vrat,
747 NardodnaB|           okolico gosta, črna tema, v srcu mojem pa je zasvetil
748 NardodnaB|              Pomračil se mi je šele v ti moji prvi bolezni, ki
749 NardodnaB|        svečano kakor svojega očeta. V mesarjevi hiši se je udomačil
750 DokPrezir| pripovedovala kaj rada o strahovih, v katere je verjela čvrsto
751 DokPrezir|             je verjela čvrsto kakor v Boga in v sv. Šembiljo.
752 DokPrezir|      verjela čvrsto kakor v Boga in v sv. Šembiljo. Za najmičnejšo
753 DokPrezir|             te vrste smatram tole: ~V Kamovi hiši Pred mostom
754 DokPrezir|           drugega, so posegle nazaj v njeno mladost. Pred zakonom
755 DokPrezir|             veseljaki še dandanes. ~V našo krčmo so hodili kaj
756 DokPrezir|             pretrpel. Vsi so trdili v en glas, da ga treba šteti
757 DokPrezir|        razumnike, ki so se porodili v naši deželi in v našem narodu.
758 DokPrezir|           porodili v naši deželi in v našem narodu. Kdor ga je
759 DokPrezir|           Če sem za vas, vzemite me v službo; če nisem, mar mi
760 DokPrezir|           Takih ponosnih korenjakov v stare čase vlada ni sprejemala
761 DokPrezir|             prav zdi, da ga je imel v pisarnici neki drug doktor,
762 DokPrezir|             preobilen. Hodil je rad v gledališče in na druge gosposke
763 DokPrezir|           prositi: takim je stisnil v dlan kar celo dvajsetico
764 DokPrezir|        prijel za roko in šel z njim v prodajalnico ter mu kupil
765 DokPrezir|             kak majhen nameček tudi v denarjih." Tako je pomogel
766 DokPrezir|             dečakom je dobil kosilo v samostanu. V Ljubljani se
767 DokPrezir|           dobil kosilo v samostanu. V Ljubljani se je bil pobratil
768 DokPrezir|          hrbtom ali pa tudi dražijo v obraz. S pravim imenom menda
769 DokPrezir|           doktor Prežir si je našel v Ljubljani lepo in obenem
770 DokPrezir|  pozemeljska sreča. Zaveroval se je v to gospodično tako globoko,
771 DokPrezir|           Pod okno ji je hodil baje v jasnih nočeh, ko je svetil
772 DokPrezir|      najbolj ugajajo vroči mladini. V njih poveličuje Prežir lepoto
773 DokPrezir|         prihajale neprenehoma solze v oči. Dandanašnji se nahaja
774 DokPrezir|          bila vozila pri njem lahko v kočiji in živela še dalje
775 DokPrezir|    brezskrbno, kakor je bila vajena v domači hiši. Ali revnega
776 DokPrezir|        pristudila. Kdaj se je zaril v papirje in brskal in črčkal
777 DokPrezir|       Tolažbe in zabave si je iskal v druščini, ki ni bila vselej
778 DokPrezir|          dobro izbrana, najrajši pa v vinu. V krčmah je prebil
779 DokPrezir|        izbrana, najrajši pa v vinu. V krčmah je prebil po ves
780 DokPrezir|         žene in otroci, itak visimo v krčmi dostikrat od sedmih
781 DokPrezir|            morila srce, ga je gnala v krčmo že puščoba. S čim
782 DokPrezir|           se bil mogel kratkočasiti v svoji mali izbi doma. Spati
783 DokPrezir|           resnica, da vidimo pazder v očesu bližnjega, bruna v
784 DokPrezir|            v očesu bližnjega, bruna v svojem pa ne vidimo." ~Naši
785 DokPrezir|        vedel, kaj dela in ukreplje. V ti zmotnjavi se je hotel
786 DokPrezir|             s svetimi zakramenti in v trdni veri, da najde človek
787 DokPrezir|            in pravo blaženstvo samo v naročaju vzvišene naše matere,
788 DokPrezir|           milico, je služil najprej v Ljubljani ali kje, kasneje
789 DokPrezir|             je poslalo poglavarstvo v Rudolfovo. Ker v mestu ni
790 DokPrezir|       poglavarstvo v Rudolfovo. Ker v mestu ni mogel najti pripravnega
791 DokPrezir|      pripravnega stanovanja, je šel v šmihelsko župnijo in vzel
792 DokPrezir|           šmihelsko župnijo in vzel v zakup Kamovo hišo, kar sem
793 DokPrezir|              ki so prebivali nekdaj v Ljubljani; s Prežirjem so
794 DokPrezir|          svoji ljubezni na vsa usta v pesmih, katere poznajo že
795 DokPrezir|           Kar jaz pomnim, prepevajo v mestu: Luna sije . . . ne
796 DokPrezir|            je živela s svojim možem v prelepi prijaznosti in slogi,
797 DokPrezir|              da se ji sili še vedno v spomin zapuščeni ljubček.
798 DokPrezir|          služila prej obenem z mano v krčmi. Ti dve sta dobro
799 DokPrezir|      praskati kakor maček. Hodil je v gledališče in na plesišča,
800 DokPrezir|             slabo, da komaj diham." V posteljo so jo morali nesti,
801 DokPrezir|          gospa do enajstih na vrtu. V Portovi hosti zavpije trikrat
802 DokPrezir|           pade brez zavesti gospodu v naročaj. Drugi dan je vstala
803 DokPrezir|            dijaki. Prej se kvartajo v kaki beznici, ko jih krčmar
804 DokPrezir|            takrat bolne noge -- res v šolo, ali fantov ni hotel
805 DokPrezir|           prepevali več "Luna sije" v takem kraju, kjer bi jih
806 DokPrezir|            čuti tista bolehna gospa v Kamovi hiši. Reva je tako
807 DokPrezir|            časte nobene druge gospe v Novem mestu in za življenje
808 DokPrezir|            mestece. Dostikrat vlada v njem taka puščoba, da bi
809 DokPrezir|         vremenu prebó se prav težko v ti samoti, ki je bolj podobna
810 DokPrezir|             pustivši kabel, pobegne v hišo. Odslej ne bi bila
811 DokPrezir|         pohvalil, da bi jo bil ujel v kaki laži. Resnico njenih
812 DokPrezir|         brez greha, je šla s fantom v cerkev. Stopivši h kropilnemu
813 DokPrezir|           spustila vsak svoj prstan v blagoslovljeno vodo. Pred
814 DokPrezir|           Še tisti teden je napajal v mestni krčmi neko drugo
815 DokPrezir|           raznesla na drobne kosce, v očitno znamenje, da ga je
816 DokPrezir|             trikrat k zlatarju, ali v dveh dneh je odjenjal vselej
817 DokPrezir|             odpre spotoma škatlico. V nos ji udari oster, mrtvaški
818 DokPrezir|            po prhnelem stara volna, v katero je bil zavit prstan.
819 DokPrezir|           vpričo otrok, da je našla v bukvah, da sv. Jurij ni
820 DokPrezir|          vredne, kakor če bi ležala v oltarju kaka mačka. ~Prstana
821 DokPrezir|          nataknila, preden je sedla v čoln. Vozila se je gor in
822 DokPrezir|             je zmuzniti in zdrkniti v vodo. Ko pride domov, poči
823 DokPrezir|             natakniti prstan, pa je v naglici to pozabila in ga
824 DokPrezir|         vrgel, ko je bila dodelana, v vodo. Neža je precej velela: "
825 DokPrezir|             se je vozila za veselje v topla pomladanska jutra.
826 DokPrezir|           se zamikala. Če je prišel v njeno spalnico kak človek,
827 DokPrezir|             gospod, ki ga ni videla v vsem svojem življenju. V
828 DokPrezir|            v vsem svojem življenju. V rokah je držal debelo popotno
829 DokPrezir|           je strah, da je odskočila v stran. Domislila se je zopet
830 DokPrezir|         polni mesec na jasnem nebu, v Kamovi hiši pa ni slišal
831 Zaklad   |           morala priti že ob šestih v kuhinjo h gospodinji, pripravljajoči
832 Zaklad   |          jako zanimivo pripovedko: ~V novomeško okolico se je
833 Zaklad   |           ne bi bila mogla zadržati v stanovanju. Hodil, kolovratil
834 Zaklad   |       zabave in počitka si je iskal v bornih krčmah in vinskih
835 Zaklad   |         pred seboj majhno knjižico, v katero si je nekaj zapisoval.
836 Zaklad   |          slišali kje in si začrkali v bukvice tako umetnost ali
837 Zaklad   |          hiše. Tam sta se zaklenila v hram, da bi ju nihče ne
838 Zaklad   |          tako zlahkoma kakor nekdaj v svojem petnajstem letu.
839 Zaklad   |             je pravično svojo jezo. V Novem mestu je živel takrat
840 Zaklad   |        Perman ne kosi za mizo, nego v svinjaku. Srebal je s prasci
841 Zaklad   |             prišle gotovo z Dunaja. V našem mestu ne prodajajo
842 Zaklad   |              Ko je prišel do Rosina v tretje, je zarohnel lopov: "
843 Zaklad   |          legel kvatrno sredo zvečer v posteljo, pod zglavje v
844 Zaklad   |             v posteljo, pod zglavje v štiri peresca deteljo. ~
845 Zaklad   |             štiri peresca deteljo. ~V sanjah je potoval v Gorjance
846 Zaklad   |       deteljo. ~V sanjah je potoval v Gorjance in videl eno uro
847 Zaklad   |            videl eno uro od Šmihela v ruprški hosti veliko luč.
848 Zaklad   |             Okoli nje so se poznala v snegu konjska kopita. Ta
849 Zaklad   |        živina, ki je vozila zaklad, v treh dneh pogine, si je
850 Zaklad   |     konjedercu, drugega pri ciganih v bližnjem Žabjeku. Za oba
851 Zaklad   |       štirideset let in si ohranila v vseh rečeh svoje poštenje
852 Zaklad   |      vestnih trgovcev dobilo dovolj v naši domovini, ali meni
853 Zaklad   |             je ostal vedno resničen v vseh besedah in pravičen
854 Zaklad   |            vseh besedah in pravičen v vseh svojih delih. Naredila
855 Zaklad   |           in zastavno se je ponašal v vseh zgodah in nezgodah
856 Zaklad   |        mogla omajati ni za trenutek v dolgi in težavni borbi za
857 Zaklad   |             po vsem obližju in tudi v mestu in pred mestom. Tretji
858 Zaklad   |         brez krsta samo pri Jeričku v Dolenji Straži. Perman jim
859 Zaklad   |         tako kuharico, ki je ostala v vseh rečeh nepokvarjena
860 Zaklad   |            so jo našle pod Gorjanci v nizki Žukovi kočici. Žukova
861 Zaklad   |          jih ni, ker je imel s sabo v štiri peresca deteljo. Ozrši
862 Zaklad   |             je videl svojo hišo vso v dimu in plamenu. Brž prenese
863 Zaklad   |      prenese deteljo iz levega žepa v desni, in zdajci se uveri,
864 Zaklad   |        klati! On dene deteljo zopet v desni žep in pokaže se mu
865 Zaklad   |              ali preloživši deteljo v levi žep, se je moral smejati,
866 Zaklad   |            je vtaknil iz enega žepa v drugi. Najhujša so prežala
867 Zaklad   |            Najhujša so prežala nanj v obližju zaklada. Po tleh
868 Zaklad   |         zaklad položen in zaklenjen v zemljo in samo z njim se
869 Zaklad   |         zaklad pred strmečimi očmi. V treh železnih loncih so
870 Zaklad   |            vrha s šmarnimi tolarji, v treh dolgih mošnjah pa so
871 Zaklad   |            Oblakov trak, ki ga dene v več gubá in priveže za brento.
872 Zaklad   |            potil in mučil še nikoli v vsem svojem življenju. Zaklad
873 Zaklad   |          Vendar se je premagal, šel v cerkev in bil pri treh mašah,
874 Zaklad   |            pri treh mašah, kakor je v ta veliki praznik po vsem
875 Zaklad   |            so se popraševali ljudje v čudu, od kod bi bilo prišlo
876 Zaklad   |             na en mah toliko novcev v borno našo pokrajino. Le
877 Zaklad   |            poroko. Preselila sta se v mesto, kjer sta si kupila
878 Zaklad   |             dal hudobni kralj vreči v vodo sv. Janeza Nepomuka.
879 Zaklad   |          sedanji moj gospodar Janez v žlahti in podobna ne le
880 Razodetje|           mogel nikakor več nositi. V vseh okrajih in župah so
881 Razodetje|       Kupoma je jel preseljevati se v tuje dežele in celo v Ameriko.
882 Razodetje|            se v tuje dežele in celo v Ameriko. Slobodina se je
883 Razodetje|             poslednja domača beseda v rajskih gorah in dolinah
884 Razodetje|   razbrzdani francoski romanopisci. V svoji obupnosti je sedel,
885 Razodetje|             Rokopis spominov položi v kovček, iz njega pa vzame
886 Razodetje|         nabit samokres in se napoti v Gorjance. ~Z višave nad
887 Razodetje|          ali plemenito srce ti bije v prsih. Ker ne ljubiš le
888 Razodetje|       materjo. Vodnik koraka z njim v skalno duplino in ga dovede
889 Razodetje|        dovede po položnih stopnicah v podzemeljsko dvorano, ob
890 Razodetje|         zahvali Boga in pridi nazaj v Gorjance." ~Ko prikazen
891 Razodetje|        Slobodin vrata, ali ne stopi v izbo, kakor je mislil, nego
892 Razodetje|           je mislil, nego na plano, v košat drevored, ki je šel
893 Razodetje|             spremenili in polepšali v minula tri stoletja. Bujno
894 Razodetje|           nji so stanovali domačini v svetlih, udobnih, poslikanih
895 Razodetje|       Najlepša se je zvala gornica. V nji so se ščeperili zlikani
896 Razodetje|          sedala, svilna zagrinjala. V vsaki gornici je našel Slobodin
897 Razodetje|        velikih in stranskih cestah. V večjih selih je bila povsod
898 Razodetje|        čitalnica in pevsko društvo, v mnogih pa tudi cvetoče tovarne,
899 Razodetje|     rodoljubni možje. Krčme ni bilo v nobeni vasi, doma pa so
900 Razodetje|              kakor da bi praznovali v vseh hišah svatbo. Za žejo
901 Razodetje|             že tako zdavnaj, da jih v to dobo niso niti pomnili.
902 Razodetje|            starinske puste spašnike v bujne košenice, katere so
903 Razodetje|       krmlli so jo brez izimka doma v hlevih in svinjakih. Na
904 Razodetje|           in pod goro. Prebivalo je v njem gotovo petnajst, morebiti
905 Razodetje|             tuje šege se niso mogle v njem udomačiti. Moški in
906 Razodetje|         tako priljubil, da je ostal v njem nekoliko dni. Pohodil
907 Razodetje|           življenja in izobraženja. V mestu so izhajale petere
908 Razodetje|             so se učili temu jeziku v vseh svojih višjih učilnicah.
909 Razodetje|        štirinadstropni Narodni dom, v katerem so se shajali ob
910 Razodetje|         zabave. Razen njega je bilo v Semeniču še kakih deset
911 Razodetje|            in točilo se je tu kakor v Narodnem domu samo udom
912 Razodetje|             na deželi, ni bilo niti v mestu nobene krčme. Slobodin
913 Razodetje|            opravljeni gostilni, ali v njih so ostajali samo tuji
914 Razodetje|     popotniki, nikoli se ni nameril v njih na domačina. Meščani
915 Razodetje|            prav udobne in gosposke. V eni je poslušal Slobodin
916 Razodetje|         potihnile po vseh deželah. ~V kavarni je prebiral Slobodin
917 Razodetje|             naznanil, da so našteli v nji o zadnji splošni popisnji
918 Razodetje|             kavarne je krenil često v mestno zbornico in v deželske
919 Razodetje|          često v mestno zbornico in v deželske urade. V vseh pisarnah
920 Razodetje|       zbornico in v deželske urade. V vseh pisarnah se je govorilo
921 Razodetje|         sodišče. Razpravljalo se je v njem vse ustno, stvarno
922 Razodetje|      kratkem samo to, kar je segalo v bodočnost, n. pr. dolžna
923 Razodetje|         obresti, ki so se zahtevale v Semeniču. Za sto srebmikov
924 Razodetje|           se razgovarjajo kaznjenci v ječah, ali našel jih je
925 Razodetje|            ali našel jih je prazne. V novinah je potem čital,
926 Razodetje|           ni trebalo nikogar goniti v zapor. ~Slobodin je prehodil
927 Razodetje|    pisateljev, mislecev, izumnikov. V Semeniču se je nameril Slobodin
928 Razodetje|            česar ni videl še nikoli v svojem življenju. Pod pečevjem
929 Razodetje|             narodnim sovražnikom in v svarilo sedanjim in vsem
930 Razodetje|          pisan gad. Napis, izdolben v tem svitku, je preklinjal
931 Razodetje|           vsak dan blago in potnike v Ljubljano, Zagreb, Trst,
932 Razodetje|      preimenovala po dobrem razlogu v "Milijonarski trg", kajti
933 Razodetje|          kajti stanovali so ob njem v svojih palačah sami težki
934 Razodetje|             mudil Slobodin vsak pot v prvi mestni ulici v gimnaziju,
935 Razodetje|             pot v prvi mestni ulici v gimnaziju, ki se je razlikoval
936 Razodetje|      gimnaziju, ki se je razlikoval v marsičem od današnjih šol
937 Razodetje|            so se izurili lahko tudi v drugih slovenskih narečjih
938 Razodetje|       drugih slovenskih narečjih in v glavnih tujih jezikih. Jako
939 Razodetje|             glasbo, zdravoslovje in v višjih razredih za državoslovje.
940 Razodetje|           je bistro pazil, ni našel v vsem mestu nobenega mladega
941 Razodetje|           Dečaki so se dobrovoljili v prostih urah z dobrim berilom,
942 Razodetje|           potrebno. Zabeležil si je v listnico besede, s katerimi
943 Razodetje|          tistega orjaškega drevesa, v katerega blagodatni senci
944 Razodetje|      omikani narodi starega sveta." V gimnaziji je bila nameščena
945 Razodetje|     knjižnica in dijaška čitalnica, v kateri je ležalo na mizi
946 Razodetje|            temeljito, ali ne za red v izpričevalu in ne v šolskem
947 Razodetje|             red v izpričevalu in ne v šolskem poslopju, polnem
948 Razodetje|       dijaške lahkomiselnosti, nego v stolni cerkvi pred velikim
949 Razodetje|            njene resničnosti nosimo v sebi, kajti ujemajo se vsi
950 Razodetje|          zastane sapa. Dejal je sam v sebi: Ta dokaz je tako naraven,
951 Razodetje|             ga niso povedali nikoli v šolah in da se ga nisem
952 Razodetje|     hvaležno svetega moža, ki mu je v semeniški cerkvi oživil
953 Razodetje|        kratkim stavkom mrtvo vero. ~V nedeljo popoldne se je hotel
954 Razodetje|            vsekako udeležiti zabave v Narodnem domu že zato, ker
955 Razodetje|           bil ta Janko moj sorodnik v desetem ali dvanajstem kolenu
956 Razodetje|            ljubezni, ki je vzbudila v dvorani precej glasno veselost.
957 Razodetje|     Zamaknil se je iz devetnajstega v naše dvaindvajseto stoletje
958 Razodetje|           baš nocojšnjo našo zabavo v Narodnem domu in da je zvedel
959 Razodetje|         toga se je spremenila hitro v radost in smeh, ko jo je
960 Razodetje|            zlasti slovenskega kmeta v devetnajstem stoletju. Ivan
961 Razodetje|      ljubezni, mu je šinila vsa kri v glavo od srama in jeze.
962 Razodetje|   preveselih poročil, ki jih je čul v Narodnem domu o ljubljeni
963 Razodetje|              Ves zamaknjen je hitel v cerkev in zahvalil Boga
964 Razodetje|         cerkve je tekel na vso sapo v Gorjance. Na vrhu mu opešajo
965 Razodetje|      sončnega dvaindvajsetega nazaj v viharno in pusto devetnajsto
966 Razodetje|      stoletje. Čile noge ga prineso v treh urah domov. Zgodilo
967 Razodetje|             gospodi Janko Slobodin. V treh tednih sta bila Ivan
968 Razodetje|          preglavice hude neprilike, v katerih se nahaja često