Part

  1 Cvetnik  |                vozila srečno. Mornarji so dobri ljudje, dali so nama
  2 Cvetnik  |         Mornarji so dobri ljudje, dali so nama drage volje vse, kar
  3 Cvetnik  |              nama drage volje vse, kar so sami imeli. Zapustivši ladjo,
  4 Cvetnik  |              dni po Primorju. Primorci so bogati trgovci, ali skope
  5 Cvetnik  |                prišla v Brod. Brojanci so dobri ljudje, ali sirote.
  6 Cvetnik  |       vivodinec. Okoli žalostne kolibe so se poprej gonili grabljivi
  7 Cvetnik  |             kragulji in jastrebi, zdaj so pa pregevali okoli vesele
  8 Cvetnik  |                 Trnje, osat in koprive so se nekam izgubile iz obližja
  9 Cvetnik  |              voda kakor prej, ali zdaj so mrgolele in se igrale po
 10 Cvetnik  |                po nji zlate ribice, ki so pozdravljale puščavnika
 11 Cvetnik  |          neznane ptice in zlate ribice so brez sledu izginile; edini
 12 Velikani |            neznanih mož. Čudni glasovi so bobneli, kakor če tekaš
 13 Velikani |             tekaš na prazen sod. Možje so bili štirje enake velikosti,
 14 Velikani |               moglo vse videti, kakovi so in kaj delajo. Velikani
 15 Velikani |               da se zabavamo." Pobrali so mlinske kamne in se z njimi
 16 Velikani |             ražnje in jih peko. Obenem so pa tulili nekako pesem,
 17 Velikani |            nerodnimi rogovilami, kakor so bili ti velikani! Zdeli
 18 Velikani |                in pomaljal fige. Ko pa so volkove spekli in se usedli
 19 Velikani |         pečenko ne povabite." Velikani so raztrgali in pohrustali
 20 Velikani |            svoje cipe in težke založke so zamakali z ogromnimi curki
 21 Velikani |          precej cvičkasto kajti držali so se strašno kislo in čemerno.
 22 Velikani |                tudi ogenj, pri katerem so velikani sedeli, in vse
 23 Gospodic |         mesecev. Vsi sloveči zdravniki so jo hodili zdravit, ali je
 24 Gospodic |               reveža. Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji
 25 Gospodic |              podgorske kmete. Podgorci so jedli in pili tako dolgo,
 26 Gospodic |           jedli in pili tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti in
 27 UkletiGr |              da te nadlegujem. Zboleli so mi mati pa iščem jim zdravilskih
 28 UkletiGr |             potegne v drugo izbo, kjer so ležale na mizi skrivnostne
 29 RajskaPti|                tujih deželah. Z dreves so visela zlata jabolka iz
 30 RajskaPti|           Koder je rasla poprej hosta, so se izprehajali po vinogradih
 31 RajskaPti|               veseli gorniki, in koder so pasli pastirji drobnico,
 32 RajskaPti|               pasli pastirji drobnico, so se zdaj trudili pridni oratarji.
 33 RajskaPti|                njegove družbe. Gorniki so se mu začudili in dejali: "
 34 RajskaPti|         Vprašal je tudi oratarje, kdaj so šli domov grajski gosti
 35 RajskaPti|               gosti in lovci. Oratarji so se začudili in dejali: "
 36 RajskaPti|             žene in otroci. Za nami pa so hodili njegovi biriči in
 37 RajskaPti|            tako kakor o dobrih. Ljudje so strašno godrnjali in preklinjali.
 38 RajskaPti|           pobijal je samo kmete. Kadar so mu prišli prijatelji v gosti,
 39 RajskaPti|              je napravil tako igro, da so se je gotovo vsi hudiči
 40 RajskaPti|               se je razodel oratarjem, so ga spoznali najstarejši
 41 RajskaPti|           najstarejši med njimi in vsi so popadali pred njim na kolena
 42 RajskaPti|               do zdaj." Grofovi kmetje so ujeli brez boja njega in
 43 RajskaPti|             njimi na igrališče. Igrali so skupaj ves dan in vso noč
 44 PticaZlat|            PTICA ZLATOPER~Na Gorjancih so se nahajale tri prečudne
 45 PticaZlat|              padala na brezo. Zlatoper so jo imenovali zato, ker je
 46 PticaZlat|              ni priplezal nobeden. Vsi so zdrknili s polzke breze,
 47 PticaZlat|                vsako skrivnost. Ljudje so ga hodili povpraševat, kako
 48 PticaZlat|             teh besed niso razumeli in so mislili, da se jim sveti
 49 PticaZlat|             Mikec. Mikec je bil, kakor so sploh Podgorci, včasi prav
 50 PticaZlat|              svetu najbolj mogočen. Ko so mu učenjaki povedali, je
 51 PticaZlat|                in srečno do smrti. Ker so mu sosedje preveč zabavljali
 52 PticaZlat|                njegovi otroci in vnuki so sloveli radi svoje odlične
 53 PticaZlat|             stokrat na to prisegla, da so prejeli Beli Kranjci svojo
 54 Vila     |                      VILA~Na Gorjancih so prebivale v stare čase vile.
 55 Vila     |                v stare čase vile. Vile so bile prelepe, mlade deklice,
 56 Vila     |                se niso smele. Oblačile so se v belo tančico, ki jim
 57 Vila     |               si niso spletale, padali so jim prosto do kolen z gostimi
 58 Vila     |         zlatorumenimi kodri. Vendar pa so se jako marljivo česale,
 59 Vila     |              človek najlaže videl, ker so bile jako zamaknjene v to
 60 Vila     |                ali ne. Človeške družbe so se bale in ogibale, dasiravno
 61 Vila     |              kaj dobrega storile. Peti so znale tako lepo, da se jih
 62 Vila     |                jih kdo čuje. Tudi ples so ljubile, ali gorje si ga
 63 Vila     |            gledat njihovo kólo. Živele so ob sadju, grozdju in gorskih
 64 Vila     |               gorskih zelih. Po navadi so samo večerjale, podnevi
 65 Vila     |            poštenjak, ki ni vedel, kdo so. Kdor jih je videl na plesu
 66 Vila     |                pri jedi in jih poznal, so ga kamovale brez milosti.
 67 Vila     |                brez milosti. Ustrelile so ga v roko ali nogo, včasi
 68 Vila     |            tudi v obe roki in nogi; če so se pa prav hudo ujezile,
 69 Vila     |                precej umrl. Pod zemljo so imele spravljene silne zaklade
 70 Vila     |            zlata, srebra in biserja in so jih varovale tako skrbno,
 71 Vila     |       neoskrunjena nedolžnost. Večkrat so vile vzele svoje dragotine
 72 Vila     |       podzemeljskih kleti in jazbin in so jih sušile na kakem prisojnem
 73 Vila     |          kolikor je hotel, grešnika pa so gotovo umorile. Kmetje so
 74 Vila     |              so gotovo umorile. Kmetje so se vil po eni plati močno
 75 Vila     |                pa tudi veselili. Kadar so se oglasile: "Sejte, sejte!"
 76 Vila     |              oglasile: "Sejte, sejte!" so šli sejat, in seme jim je
 77 Vila     |           vselej dobro obrodilo. Kadar so svetovale: "Režite, koljite,
 78 Vila     |             vežite, kopljite, berite!" so se napotili še tisto uro
 79 Vila     |               v vinograde in pridelali so vina, da jim je zmanjkovalo
 80 Vila     |           zmanjkovalo posode. Najrajši so imele junake, ki so se borili
 81 Vila     |           Najrajši so imele junake, ki so se borili s Turki in prelivali
 82 Vila     |              za krščansko vero. Dokler so hodili Uskoki v boj samo
 83 Vila     |            Uskoki v boj samo na Turke, so se prikazovale med njimi
 84 Vila     |               prav pogostoma. Velevale so jim, kaj jim je delati,
 85 Vila     |              česa se ogibati. Pomagale so jim v vsaki sili, sosebno
 86 Vila     |             sili, sosebno brižljivo pa so ozdravljevale rane iz vojne
 87 Vila     |            vrnivših se junakov. Dajale so jim piti vodo planinskih
 88 Vila     |                planinskih zeli, ali pa so jim obvezovale rane z dolgo,
 89 Vila     |             dneh gotovo okreval. Ko pa so se Uskoki podložili Švabi
 90 Vila     |           vojskovati tudi s kristjani, so pobegnile srdite vile za
 91 Vila     |         Gorjancev, in zapuščeni vojaki so umirali od teh dob tudi
 92 Vila     |                kak posel; tudi bolniki so jo klicali zastonj na pomoč. ~
 93 Vila     |               še veliko manj pa to, da so vse deklice tako zaljubljeno
 94 Vila     |           nevarnih ran. Na pol mrtvega so ga prinesli tovariši domov.
 95 Vila     |               zraven drugih deklet, ki so mu prej tako sladko namigovala.
 96 Vila     |            poleg speče neveste. Ljudje so iskali Petroviča noč in
 97 Vila     |            Petroviča noč in dan. Našli so ga šele čez nekoliko tednov
 98 Vila     |            ležala kepica snega. Ljudje so se začudili, ko so videli
 99 Vila     |              Ljudje so se začudili, ko so videli sneg o svetem Jakobu.
100 GluhaLoza|         Kranjci, da tako straši.' Mene so te besede razžalile in vnele.
101 GluhaLoza|               dvajset in še več. Stali so, kamor sem pogledal, in
102 GluhaLoza|              sem pogledal, in za njimi so molele še višje gore. Nad
103 GluhaLoza|             mrgolelo. Peli in žvižgali so liščki, kosi, kalini, konopljenke
104 GluhaLoza|           predrznost! Na vsakem koraku so se mi množile strahote in
105 GluhaLoza|              nemški zemlji, in stopale so predme, le pomislite, po
106 GluhaLoza|              biti nekaj čez poldne, pa so zijali name s skal in dreves
107 GluhaLoza|           mesec, po razpokanih tleh pa so se plazili gnusni močeradi
108 GluhaLoza|               imelo črne veje kakor da so ožgane in polne trnja, ki
109 GluhaLoza|               Ali to še ni nič, prišle so mi na ogled veliko hujše
110 GluhaLoza|             veliko hujše reči. Po tleh so ležale sem ter tja človeške
111 GluhaLoza|          raztrgane in krvave, kakor da so jih oglodali ravnokar volkovi.
112 GluhaLoza|           živega polža! Od vseh strani so se mi pačili grdi obrazi
113 GluhaLoza|               Če sem se ozrl na desno, so odskočili na levo; če sem
114 GluhaLoza|               če sem pogledal na levo, so mi nagajali na pol vidni
115 GluhaLoza|            loza tako prostorna: Cerkve so v Rožnem dolu, Lazah, Uršnih
116 GluhaLoza|             zeleno dolinico. Okoli nje so štrlele visoke, črne pečine;
117 GluhaLoza|                Ko sem dospel v dolino, so se mi prikazale tri reči,
118 GluhaLoza|              mi prikazale tri reči, ki so mi nov strah obudile. Pred
119 GluhaLoza|         odpočinem. Od truda in vročine so se mi oči kmalu sprijele,
120 GluhaLoza|            kakih deset minut. Potem pa so se zaslišali lahki koraki,
121 GluhaLoza|             zaslišali lahki koraki, ki so se lipi od raznih strani
122 GluhaLoza|                sem slišal pod lipo, pa so me stiskale in dušile, da
123 GluhaLoza|             glavo, da bi videl, čigavi so ti glasovi, ki zapirajo
124 GluhaLoza|           vlekla črna megla, po kateri so švigale ognjene strele.
125 GluhaLoza|             drugega kakor čeveljce, ki so poskakovali mimo mene. Čeveljci
126 GluhaLoza|        poskakovali mimo mene. Čeveljci so bill spleteni iz pisanih
127 GluhaLoza|             vilinsko petje. Spreletele so me vse človeške groze, ali
128 GluhaLoza|                 Ko sem končal molitev, so padle z mene hipoma vse
129 GluhaLoza|              druga strašila Gluhe loze so izginile, kakor da bi se
130 Volkodlak|             drobnico. Drugim pastirjem so delale nadlego in škodo
131 Volkodlak|                stroškov. Takega čuvaja so zavidali Lenčki vsi pastirji. ~
132 Volkodlak|          katero si me nadaril." ~Volku so bile te besede jako povšeči.
133 Volkodlak|            strašnega razbojnika. Lovci so prežali nanj noč in dan,
134 Volkodlak|             lovec ga ni več poznal. Če so ga zasledili in mislili,
135 Volkodlak|            skoraj nobena noč. Podgorje so vmemirjali že mnogi razbojniki,
136 Volkodlak|            premeteni in srčni Podgorci so jih kmalu ustrahovali. Edinemu
137 Volkodlak|                Te silovitosti in groze so trajale veliko let. Volkodlaka
138 Volkodlak|           poštenju in bogastvu. V veži so se igrali trije otroci,
139 DivjiMoz |             ramo in veli: "Taki ljudje so kaj vredni." Logar se ozre,
140 DivjiMoz |           Logarja in njegove ljudi, če so šli v Podgrad. Zdaj se niso
141 DivjiMoz |               je bilo jako povolji, da so mogli pohajati svoj rojstveni
142 DivjiMoz |        nevarnosti in neprilike. Enkrat so se pomudili pri žlahti in
143 DivjiMoz |             bal kakor hudoba križa. Če so ga Logarjevi povabili, da
144 DivjiMoz |           pritekel na pomoč, še preden so ga prosili. Če je zalezoval
145 DivjiMoz |                pa prepodil. Nad Rasnim so nakupičile coprnice oblake
146 DivjiMoz |          nakupičile coprnice oblake in so hotele usipati iz njih točo;
147 DivjiMoz |                krepeliti in goniti, da so morale pobegniti. Eni je
148 DivjiMoz |                niti pozneje, dasiravno so to dostikrat poskušale. ~
149 DivjiMoz |        prijatelje, pa ni bilo čudo, da so si tako lepo opomogli in
150 DivjiMoz |               straha in lakote; živino so trgali volkovi in druge
151 DivjiMoz |           sadje je pobijala toča. Tako so se nesreče kar lovile; Logar
152 DivjiMoz |              mi to ne bode delalo, ker so mi po naključju ti še dosti
153 DivjiMoz |               in gologlav. Dolgi lasje so mu mahali po plečih in hrbtu
154 DivjiMoz |           kmetiško in kaj borno. Hlače so mu šle komaj do kolen; janko
155 DivjiMoz |               ljudje niso zlagali, kar so pravili o grdih šegah divjega
156 DivjiMoz |                sem bil tak mojster, da so mi vsi drugi pastirji in
157 DivjiMoz |              Odkleščene veje in ščepke so padale neprenehoma okoli
158 DivjiMoz |                naju na cesto, nekatere so priletele tudi nama na glavo!
159 DivjiMoz |               na glavo! V vsem obližju so se prebudili ptiči in frfetali
160 DivjiMoz |            danes v Lastovčah konja, ki so ga bili prodali zjutraj
161 DivjiMoz |            gosposki in nobeni postavi, so pobegnili v hribe in brloge
162 DivjiMoz |         pobegnili v hribe in brloge in so v samoti tako obdivjali,
163 DivjiMoz |              jezik, jaz tako sodim, da so se ga eden od drugega naučili
164 DivjiMoz |               od drugega naučili in da so si tudi po krvi, če ne bratje,
165 DivjiMoz |             drago obleko. Povpraševali so se v čudu, kje je dobila
166 DivjiMoz |                nikoli. Celo tercijalke so migale z ramami in govorile
167 DivjiMoz |              zajcev in kljunačev, nego so jih njene vrstnice videle.
168 DivjiMoz |               Kadar je prišla v krčmo, so jo posadili povsod na prvo
169 DivjiMoz |         nekoliko prevelika, ali toliko so se sčasoma vendar podali,
170 DivjiMoz |              sčasoma vendar podali, da so jo vikali "od sebe". ~Ker
171 DivjiMoz |           čudno, ali ne vsem. Nekateri so se pomenljivo muzali in
172 DivjiMoz |             naonegavilo. Pametni možje so pa govorili: "Misli se svobodno,
173 DivjiMoz |         katerih sem zvedel samo to, da so spadale med prepovedane.
174 DivjiMoz |             brezovim oljem!" Te besede so se zdele vsakemu tem bolj
175 DivjiMoz |              raztrgal in požrl. Ljudje so se morali z njim hudo rvati,
176 DivjiMoz |                njim hudo rvati, preden so mu plen ugrabili. En rog
177 DivjiMoz |                nejevolje je gledal, ko so spustili človeka po vrvi,
178 DivjiMoz |               ki je žival prevezal, da so jo mogli nazaj potegniti.
179 DivjiMoz |             vem, to pa je dokazano, da so žganci njegova vsakdanja
180 DivjiMoz |                po Loški vasi; pastirji so gnali ravno na pašo. Na
181 Jutrovica|           najžlahtnejšega vina. Ljudje so jedli pečenko in potico,
182 Jutrovica|               na pernicah. Na Kranjsko so prišli trije stari romarji:
183 Jutrovica|           sveti Trije kralji. Oglasili so se najprej pri gorenjskih
184 Jutrovica|              gorenjskih kmetih. Kmetje so dali vsakemu kos ajdovega
185 Jutrovica|            posteljo strnen otep. Rekli so tudi vpričo njih, da vlačugarji
186 Jutrovica|              plesati! Sv. Trije kralji so se mudili še dalj časa na
187 Jutrovica|                časa na Gorenjskem. Šli so zaporedoma k vsem stanovom.
188 Jutrovica|                k vsem stanovom. Ljudje so jih sprejemali mrzlo in
189 Jutrovica|               pop, rezar in konjederec so jim dali drage volje vse
190 Jutrovica|                drage volje vse to, kar so sami imeli in uživali. Zato
191 Jutrovica|       konjederec. ~Spoznavši Gorenjce, so se napotili sv. Trije kralji
192 Jutrovica|              tam niso obveselili. Dali so vsakemu kos zmesnega kruha
193 Jutrovica|         posteljo ječmenov otep. Obenem so zabavljivo godrnjali, da
194 Jutrovica|                dolenjske kmete. Odslej so morali jesti zmesen kruh
195 Jutrovica|               tako kislo in prazno, da so ga imenovali sosedje: cuckovec,
196 Jutrovica|          preklinjajo. Sv. Trije kralji so pohodili tudi na Dolenjskem
197 Jutrovica|              vse stanove. Po krščansko so jih sprejeli in pogostili
198 Jutrovica|             ubogi vnuki! ~S Kranjskega so potovali sv. Trije kralji
199 Jutrovica|               na Hrvaško. Proti večeru so prišli v borno vas Mrakovico.
200 Jutrovica|               ure nanjo. Od ene strani so zapirali dolino strmi Gorjanci,
201 Jutrovica|               kipela še čez oblake. Ko so videli blagi Mrakovičanje
202 Jutrovica|            Mrakovičanje stare romarje, so se jim smilili prav v srce
203 Jutrovica|          smilili prav v srce in vabili so jih k sebi od prvega do
204 Jutrovica|          poslednjega. Sv. Trije kralji so šli k županu, ker jih je
205 Jutrovica|          njihovo podobo. Stari romarji so se pomenkovali preprijazno
206 Jutrovica|         njegovo rodbino. Pripovedovali so jim o svoji domovini, o
207 Jutrovica|              do poznega mraka. Pravili so jim o vseh prerazličnih
208 Jutrovica|                in razplošči okapke, ki so pomenili navpično pečino,
209 Jutrovica|               nikoli videli." V spanju so se mu prikazali sv. Trije
210 Jutrovica|               Ko je župan pogledal, če so dragi gostje že vstali,
211 Jutrovica|          podobo Jutrove dežele, katero so zapustili. Zdelo se mu je,
212 Jutrovica|              Mrakovici sonca. Gorjanci so se nagnili na stran, njihove
213 Jutrovica|           stran, njihove puste strmine so se izpremenile v prisojne
214 Jutrovica|             rečeh nedolžnih nravov, ki so dičili in osrečili staro
215 Jutrovica|               Mrakovico. Njihovi grehi so zakrivili, da se je čista
216 Jutrovica|             vseh krajev in koncev, ker so uverjeni, da slajših in
217 Jutrovica|                božje milosti, katerega so prinesli sveti Trije kralji
218 KresnaNoc|               rabimo?" Baronu Ravbarju so se zdele te besede jako
219 KresnaNoc|               hoteli upirati in začeli so še tisti dan loviti živali,
220 KresnaNoc|            tisti dan loviti živali, ki so ubogo gospo baronovko tako
221 KresnaNoc|            pravdo dokončali. Komisarji so bili pravični in modri možje.
222 KresnaNoc|           možje. Vse jutro in dopoldne so majali z glavo in govorili: "
223 KresnaNoc|         gosposko kosilo. Jedli in pili so v slast, da še nikoli tako.
224 KresnaNoc|               nikoli tako. Med kosilom so se malo premislili in spoznali,
225 KresnaNoc|              obilni in dobri pijači pa so svojo misel tako obrnili,
226 KresnaNoc|           koristen in potreben. Pravdo so razsodili, kakor je baron
227 KresnaNoc|                svoje hlapce in pse, da so ga odtirali iz vsega okraja
228 KresnaNoc|          Zvečer je prišel do ljudi, ki so se shajali na griču, da
229 KresnaNoc|               rad pridružil. Ljudje pa so ga po strani gledali in
230 KresnaNoc|               je vendarle storiti, kar so mu svetovali, potem pa pobegniti
231 KresnaNoc|              njegov kres, vsi Dolenjci so ga gledali in se popraševali,
232 KresnaNoc|             tete in pestunje. Razodeli so se mu najprej brezštevilni
233 KresnaNoc|            gore z rumenim plamenom, če so zlati, z belim, če so srebmi.
234 KresnaNoc|               če so zlati, z belim, če so srebmi. Svetli, rumeni ognji
235 KresnaNoc|           srebmi. Svetli, rumeni ognji so švigali v razvalinah Miklavževe
236 KresnaNoc|             Martinek bridkih skrbi, ki so ga morile, in je ves vesel
237 KresnaNoc|                coprniki in copmice, ki so leteli ravno na Klek k svojemu
238 KresnaNoc|            večerje in veselice. Vršali so od vsakod, tod posamezni,
239 KresnaNoc|                in vsake dobe. Nahajali so se med njimi: vaše gnade,
240 KresnaNoc|           zgrbančenem obrazu. Nekateri so jahali na kozlih, drugi
241 KresnaNoc|                metlah. Z Mokrega polja so se dvignile tri copmice
242 KresnaNoc|                čvrstih fantih, katerim so bile botre in so dobile
243 KresnaNoc|               katerim so bile botre in so dobile s tem oblast do njih,
244 KresnaNoc|               s tem oblast do njih, da so jih smele obrzdati in zasesti.
245 KresnaNoc|               Največ je bilo takih, ki so se bili namazali pod pazduho
246 KresnaNoc|               katerim se je mudilo, pa so frčale z viharno silo in
247 KresnaNoc|             zapovedniku in ženinu. ~Ko so dospeli na shodišče vsi
248 KresnaNoc|               in plesalk. Za plesiščem so se dvigali okrog in okrog
249 KresnaNoc|                visoki odri, na katerih so ležali črni mački -- peklenski
250 KresnaNoc|     pripovedovati znamenite novice, ki so se preteklo leto pripetile,
251 KresnaNoc|          pripetile, in zasluge, katere so si za njegovo kraljestvo
252 KresnaNoc|                usta moji tlačani. Jeli so piti in vriskati, potem
253 KresnaNoc|            cepati kakor muhe. Nekateri so zopet vstali in čez veliko
254 KresnaNoc|          brezvestne sprednike. S kmeti so se bili tako pogodili, da
255 KresnaNoc|                steklo zlahkoma. Ljudje so se upirali z rokami in nogami,
256 KresnaNoc|                nepriliko. Trije kmetje so mi v ječi umrli, svet me
257 KresnaNoc|            žita. To je pomoglo. Berači so me razglasili za najboljšega
258 KresnaNoc|               angela, o tistih treh pa so govorili, da so si sami
259 KresnaNoc|                treh pa so govorili, da so si sami smrti krivi: kaznil
260 KresnaNoc|              za Mačkovskim. "Tudi mene so podložniki preklinjali;
261 KresnaNoc|             premožen ali trden. Berači so vsi od prvega do zadnjega.
262 KresnaNoc|           predpustnim burkam in čenčam so verjeli ne samo tujci, ki
263 KresnaNoc|        domačini, znanci in sosedje, ki so videli na svoje oči težko
264 KresnaNoc|              sem udrihal po kmetih, in so slišali na svoja ušesa njihovo
265 KresnaNoc|         ječanje in jokanje! Razglasili so me za varuha vseh zatiranih,
266 KresnaNoc|                Tuji in domači učenjaki so se tako prismodasto vame
267 KresnaNoc|         katerimi se je hudiču pobahal, so nam že znana. Povedal je
268 KresnaNoc|                 Še mnogi drugi copmiki so pripovedovali satanu svoje
269 KresnaNoc|               ampak jo uživale. Kar pa so se izpovedovale coprnice,
270 KresnaNoc|             prijatelj Martinek. Hudiča so kratkočasile z novicami
271 KresnaNoc|               novicami in napakami, ki so bile jako strupene in malopridne,
272 KresnaNoc|                božji podobi, po kateri so neki ustvarjeni ljudje in
273 KresnaNoc|                 tudi sem čula take, ki so rezgetali. In tako sem dolgo
274 KresnaNoc|           pravico na Kranjskem. Takrat so ljudje veliko ugibali, kateri
275 KresnaNoc|                  Dokler sem bila sama, so mi dejali lilija; šaliti
276 KresnaNoc|                 moža ne štejem. Znanci so me tako strašno objedali,
277 KresnaNoc|            doktoric. Svoj glavni tabor so imele že takrat v Novem
278 KresnaNoc|                jako delavne podružnice so bile tudi šmihelska, kostanjeviška
279 KresnaNoc|         kostanjeviška in krška. Mnogim so visela za vratom znamenja
280 KresnaNoc|                Kakor jezične doktorice so se poklonile satanu skupno
281 KresnaNoc|                tudi druge coprnice, ki so bile obložene z istimi grehi
282 KresnaNoc|             obložene z istimi grehi in so živele in čarale v istem
283 KresnaNoc|                je moral čuditi, koliko so jih nekatere vasi premogle.
284 KresnaNoc|              vasi premogle. Iz Prapreč so privršale na Klek vse gospodinje
285 KresnaNoc|               tudi več nedorastlih, ki so imele komaj po dvanajst
286 KresnaNoc|          Martinek lahko razumel, zakaj so Ajdovščice tako spretne
287 KresnaNoc|            kako ponosno hojo in obleko so imele brez razločka dekleta
288 KresnaNoc|             krila, robci in prepasniki so bili vsi posuti z migljajočimi
289 KresnaNoc|            tudi trška coprnica. Ljudje so mi razgrebali od konca pod
290 KresnaNoc|           izmed deset najmanj osem, da so priišli poslušat moje slane
291 KresnaNoc|               se je hiša tresla. Vpili so eden čez drugega: "Zahvali
292 KresnaNoc|              pohujšala. Moje molitvice so znane v vsaki hiši, molijo
293 KresnaNoc|                pastirji na paši, mnoge so se razširile daleč čez meje
294 KresnaNoc|              Nekatere zrele jagode, ki so padle z mojega jezika, vem,
295 KresnaNoc|               z mojega jezika, vem, da so se prodajale že tudi v Zagrebu
296 KresnaNoc|            burk in domišljajev, katere so potem njegovi znanci prav
297 KresnaNoc|                 prezala Topličanka. Da so tamošnje deklice brdke,
298 KresnaNoc|              ki veli: Topliška dekleta so lahko lepé, če sonce posije,
299 KresnaNoc|               posadil Janezovko; drugi so si izbrali sedeže vsak po
300 KresnaNoc|                svoji volji. Vsi gostje so sedeli na čevljarskih stolčkih,
301 KresnaNoc|           čevljarskih stolčkih, kateri so se jim pa zdeli najkrasnejši
302 KresnaNoc|           satan svoje privržence. Bili so preverjeni, da uživajo najmastnejšo
303 KresnaNoc|           volčje, pasje, podganje. Kar so mislili, da so slastne ribe,
304 KresnaNoc|           podganje. Kar so mislili, da so slastne ribe, so bili močeradi,
305 KresnaNoc|           mislili, da so slastne ribe, so bili močeradi, kuščarji,
306 KresnaNoc|                in modrasi. Bukovo gobo so imeli za potico, skuke,
307 KresnaNoc|             cvrtje! Mesto vrtne solate so bile v veliki skledi razne
308 KresnaNoc|               očitno pred vsem zborom, so bile tako nespodobne in
309 KresnaNoc|             Klek in njegove skrivnosti so se mu primrzile. Obrnivši
310 KresnaNoc|               zapomnil. Mnoge zeli, ki so bile za težje bolezni, je
311 KresnaNoc|           hosto. Vse živali in živalce so v njej blebetale in klepetale.
312 KresnaNoc|               moral smejati polhom, da so tako natanko vedeli, katerega
313 KresnaNoc|          tlačili. Ali človeške ljubice so silno potratne, razgrabile
314 KresnaNoc|              pripravijo in volkove, ki so se kmalu pridrvili, brez
315 KresnaNoc|         obogateti, in je bil vesel, da so ga prihodniki živega pustili
316 KresnaNoc|             babi in družini. Tisti hip so popadali mrtvi na tla in
317 KresnaNoc|               je stalo. Veseli vaščani so hvalili na ves glas svojega
318 KresnaNoc|          poldansko vodo in oživil. Ker so se mu rojaki zamerili, sta
319 KresnaNoc|                svetu. Njegova zdravila so zaslovela kmalu po vseh
320 KresnaNoc|            bolni mogočniki in bogatini so ga klicali na pomoč. Zaslužil
321 PeterPav |               popolnoma pravična. Dali so mu odpust brez dolgega odlaganja.
322 PeterPav |     premišljeval ni nič. Take sitnosti so mu opravljali uradniki in
323 PeterPav |              hoditi peš. Prejšnje čase so ga nosili hlapci, zdaj pa
324 PeterPav |                še poznejše dobe. Lovci so mu prignali pod nos kako
325 PeterPav |              je pogodil in vsi gonjači so zavpili: "Slava! General
326 PeterPav |            dasi ne baš duhovita. Lovci so morali poskrbeti, da se
327 PeterPav |     marsikaterega našega rojaka. Mnogi so komaj čakali, da jih lopne,
328 PeterPav |              da jih lopne, kajti dobro so vedeli, da se jim bo mastno
329 PeterPav |              miru jed in pijača. Obedi so mu trajali od poldne do
330 PeterPav |                spomin tistih jedil, ki so najbolj dišala slavnemu
331 PeterPav |          nekateri naši "domorodci", ki so razvpili Dolenjce za najslabše
332 PeterPav |               se je smejal bedakom, ki so dobivali svinje in svinjsko
333 PeterPav |              svetu slavo. Najokusnejši so se mu zdeli rumeni velikani,
334 PeterPav |              tisti težki korenjaki, ki so gomazili v skalovju pod
335 PeterPav |              vodah in ne le v Krki. Ko so ga vprašali, katerim bi
336 PeterPav |                njih svoje ime. Postrvi so mu nosili ribiči iz več
337 PeterPav |               več studencev, najboljše so se cedile po njegovi misli
338 PeterPav |            povodnih rac in labodov, ki so mu dohajali iz njenih valov
339 PeterPav |          zagledal zajca. Gobe te vrste so tako silne, da napolni že
340 PeterPav |              govoriti. Dolenjske slive so sladke kakor cuker, pa ni
341 PeterPav |              bil dogovoril z Vlahi, da so planili opolnoči v grad.
342 PeterPav |                Ker jim je odprl vrata, so se razsuli brez zapreke
343 PeterPav |               ni noben človek. Družina so se poskrili v kleti in pod
344 PeterPav |             kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto.
345 PeterPav |                bilo dovolj v gradu, pa so po nekem čudnem naključju
346 PeterPav |               nanagloma zboleli ali pa so morali ostati pri bolnih
347 PeterPav |                predramil in slišal, da so prilomastili razbojniki,
348 PeterPav |               ljudje prebude. Od kraja so mislili, da je zdivjal in
349 PeterPav |        pribežal po cesti, jim pove, da so v gradu Vlahi in da bržkone
350 PeterPav |               kmete iz postelje. Vreli so od vseh strani skupaj, da
351 PeterPav |               lahko smiliti. Koristili so mu itak s prihodom svojim.
352 PeterPav |               grajali. Kmetiški ljudje so sodili ostreje in svarili
353 PeterPav |           poiskala si je tovarišev, ki so znali molčati. Izmed vseh
354 PeterPav |                životu, tudi po obrazu, so se mu raztezale od nemilih
355 PeterPav |           debelimi železnimi vrati, ki so se zaklepala z raznimi ključi
356 PeterPav |            sčasoma izpraznilo, ali tri so stale še polne, nedotaknjene.
357 PeterPav |              odiral kmete. Vsa gospoda so trdili, da so romali skoraj
358 PeterPav |              Vsa gospoda so trdili, da so romali skoraj vsi zlati
359 PeterPav |                sedem drugih tujcev, ki so bili vsi najčistejše kvakarske
360 PeterPav |              zgodovioa ohranila. Zvali so se: Krekselkran, Šuršelšaf,
361 PeterPav |            področje. Njega in Valkerja so črtili kmetje najhuje, ker
362 PeterPav |            drugod na Slovenskem. Kazen so izvrševali navadno biriči,
363 PeterPav |              grajske "vice". Te "vice" so bile dolg, stisnjen košek,
364 PeterPav |              stisnjen košek, v katerem so se nahajala grofova trapila:
365 PeterPav |              šibe, palice in biči. Ime so dobile od tod, ker so se
366 PeterPav |              Ime so dobile od tod, ker so se čistili in odvajali z
367 PeterPav |             brezova in brinova. Padale so le na trupla slabih in starib
368 PeterPav |               dobre volje. Tudi palice so bile različnega lesa: glogove,
369 PeterPav |                kostanjeve itd. Delavci so se najbolj bali trnove,
370 PeterPav |             konopljenega vlakna. Drugi so imeli na držalu privezan
371 PeterPav |               zasedla kri in take rane so se dolgo poznale. V košku
372 PeterPav |               radost vsem tlačanom, ki so se komaj premagali, da se
373 PeterPav |              naglas zasmejali. ~"Vice" so se dobivale sem in tja nekdaj
374 PeterPav |           nekdaj po več graščinah. Ene so strašile med Krko in Ljubnim
375 PeterPav |           Ljubnim še leta 1847. Ali te so bile nedolžna igrača proti
376 PeterPav |          palica, "štaberl", s kakršnim so pokorili takrat učeniki
377 PeterPav |           nevarni bi mu bili lahko, da so se zedinili in udarili nanj
378 PeterPav |             hlapce in "podrepnike", da so se zamešali med fante in
379 PeterPav |             prepir in pretep. Pomagali so kdaj ti, kdaj oni stranki
380 PeterPav |               drugih vasi. Prestopnika so domači fantje svobodno zgabili
381 PeterPav |           zgabili in nabijali, kolikor so hoteli. Če jih je prišel
382 PeterPav |              je smejal tudi takrat, če so napadli pijani in samopašni
383 PeterPav |              kaznoval nikoli, razen če so se lotili njegovih služabnikov.
384 PeterPav |               vaseh in goricah. Zvečer so hodili poslušat pod okna,
385 PeterPav |           poslušat pod okna, v gori pa so se skrivali za kako mejo
386 PeterPav |            kako mejo ali v grmovje, da so čuli lahko vsako besedo
387 PeterPav |             besedo vinskih bratcev, ki so se pomenkovali in veselili
388 PeterPav |         Zadnjikar izginil. Čez več dni so ga našli v gozdu obešenega.
389 PeterPav |          Ljudje tega niso verjeli, ali so pred grajskimi molčali,
390 PeterPav |              zmešalo še več drugim, ki so se spominjali preglasno
391 PeterPav |             sedanje bede. ~Sem ter tja so živeli tisti čas še mnogi
392 PeterPav |                ter jim jo je vzel. Ker so se branili, jih je dal bičati,
393 PeterPav |              jih je dal bičati, dokler so obljubili pokorščino. Nekateri
394 PeterPav |         obljubili pokorščino. Nekateri so pod bičem umrli. On pa je
395 PeterPav |                in rekel: "Tepci, zakaj so bili tako neumni, da se
396 PeterPav |           precej, ko sem ukazal. Smrti so si sami krivi." Grofova "
397 PeterPav |              Ljudje trdijo še zdaj, da so ga požgali grajski hlapci
398 PeterPav |             prejšnjem mestu. Vsi drugi so se morali razseliti. Iz
399 PeterPav |              grof šest slabih in še te so stale daleč ena od druge. ~
400 PeterPav |                od druge. ~Pod Gorjanci so bile tri vasi: Staro selo,
401 PeterPav |            Malo selo. Ljudje vseh treh so živeli med sabo v bratovski
402 PeterPav |             storiti. Vsi troji vaščani so pasli živino v Gombarici,
403 PeterPav |         studenčnico. Zgodilo se je, da so se pastirji nekaj sprli
404 PeterPav |                Staroselci in Novoselci so bili zdaj še bolj razjarjeni.
405 PeterPav |         razjarjeni. Srečnim Maloselcem so jeli očitati, da so jih
406 PeterPav |         Maloselcem so jeli očitati, da so jih grofu počrnili, ker
407 PeterPav |               Staroselci. Maloselci pa so tudi strašno pisano gledali
408 PeterPav |            dosegel svoj namen; te vasi so se odslej sovražile in se
409 PeterPav |             veliko krdelo tlačanov, da so mu zasuli novo klet, biričem
410 PeterPav |             vršilo pri njih proščenje, so ga bili razžalili, ker ga
411 PeterPav |                niso bile po volji, ker so bile prevelike; dobro pa
412 PeterPav |           nekatera imena, druge besede so ostale, kakor jih je zložil
413 PeterPav |              nekoliko čuti. Brusničani so se lahko hudili nanjo in
414 PeterPav |           hudili nanjo in na tiste, ki so jim jo prepevali. Ker je
415 PeterPav |             Gungulić na stotine. Grofu so bile vse jako povšeči. Tudi
416 PeterPav |         Podgorce je črtil že zato, ker so se njihovi spredniki spuntali
417 PeterPav |               posnemanje: v vseh župah so se prikazali novi pesniki
418 PeterPav |            novi pesniki in burkeži, ki so smešili in zasramovali rojake
419 PeterPav |     prijateljstva. Vsako srenjo in vas so dražili in grdili sosedje
420 PeterPav |          pesmimi in psovkami; kjerkoli so se sešli fantje iz različnih
421 PeterPav |               fantje iz različnih žup, so se izdirali koli in padali
422 PeterPav |               padali po glavah. Kmetje so preklinjali iz vse duše
423 PeterPav |     Erger-Bergerja, ali skoraj še bolj so sovražili brate in tovariše
424 PeterPav |               v slovenski glavi. Z njo so se kratkočasili najrajši
425 PeterPav |            pravili in poslušali, ampak so tudi verjeli, da je resnična.
426 PeterPav |               v hram, ali take prilike so bile redke, tudi moramo
427 PeterPav |              zopet eden. Šentaj, trije so premalo, dva treba privreči.
428 PeterPav |            pernato posteljo, na kateri so počivali že škofje, knezi
429 PeterPav |               ime?" Sluga veli: "Gospa so visoki, čedni, očitni, da
430 PeterPav |            koraki. Sluga zašepeta: "To so grofica!" in nizko se poklonivši
431 PeterPav |            vidim v dno duše pa vem, da so vsi sleparji in cigani.
432 PeterPav |          delajo z njimi predobro, zato so se tako napuhnili. Poroči
433 PeterPav |                poljubiti roko. Do zdaj so izkazovali to čast samo
434 PeterPav |             kosteh in laseh. Taka vina so pri nas: muškat, gadovec
435 PeterPav |              in je dolžnost ljudem, ki so ustvarjeni za posluh in
436 PeterPav |                je žaril ves obraz; oči so se mu napele in stopile
437 PeterPav |             tudi štiri poliče. ~Kmetom so povedali zgodaj zjutraj
438 PeterPav |             grofovskega rodu. Naložili so jim strogo, da morajo izpolniti
439 PeterPav |             gospodarja samega. Tlačani so bili silno radovedni, kakov
440 PeterPav |        preoblečenega Kreseta, zazijala so jim usta kar na stežaj;
441 PeterPav |                kar na stežaj; ostrmeli so tako, da niso mogli dolgo
442 PeterPav |             kako pametno besedo. Ko pa so se od čuda zopet zavedeli,
443 PeterPav |                od čuda zopet zavedeli, so jeli kričati vsi v en glas: "
444 PeterPav |               iz kmeta v grofa?" Mnogi so se mu začeli zdaj na vse
445 PeterPav |             ali njih nespodobne besede so mu povrnile kmalu grofovski
446 PeterPav |              nanje rjuti in grmeti, da so skoraj oglušili. Za hudim
447 PeterPav |             jih polože na klop. Morali so jih mazati z debelimi palicami
448 PeterPav |              niso roke otrpnile. Mnogi so od strašnih bolečin omedleli,
449 PeterPav |             sredi množice vaščanov, ki so ga trepetaje prosili oproščenja,
450 PeterPav |                saj ni Kurentov god, da so te tako našemili." Kreseta
451 PeterPav |          ostati ves čas pri njem. Dasi so ga mikali najbolj štruklji,
452 PeterPav |               porode po njeni prošnji, so zdravi, krepki in dobri,
453 PeterPav |              in me peljal k Vlahom, ki so pekli pri jezeru jagenjčke
454 PeterPav |               šla prav lahko. Podgorci so naju morali dolgo vleči
455 PeterPav |           potoval k Sv. Miklavžu, kaki so bili tisti Vlahi, ki so
456 PeterPav |                so bili tisti Vlahi, ki so naju gostili, in kaj sva
457 PeterPav |             zopet na tisto mesto, kjer so ga pobrali prejšnji večer. ~
458 PeterPav |          psovke in kletve tlačanov, ki so šli ondod na delo. Že to
459 PeterPav |              biči in vislicami. Kmetje so spoznali brez težave slano
460 PeterPav |               nekoliko zlatih uric, ki so mu tako hitro minile. Ljudje
461 PeterPav |              tako hitro minile. Ljudje so bili nanj tako razkačeni,
462 PeterPav |            Ančke. Slovenski podložniki so zdaj baje nehali jeziti
463 PeterPav |                ugajala samo ušesom, ki so se držala kvakarske gospode.
464 PeterPav |         kvakarske gospode. Naši kmetje so sodili o nji drugače. Kadarkoli
465 PeterPav |               o nji drugače. Kadarkoli so jo slišali, so se jeli zaničljivo
466 PeterPav |               Kadarkoli so jo slišali, so se jeli zaničljivo posmehovati
467 PeterPav |           kakor vpijejo kmetje; živina so Slovenci, ne pa mi. Ali
468 PeterPav |              bi bili verjeli. Smatrali so svoje kmete za surove divjake,
469 PeterPav |         njegovi uradniki in družina pa so ostali še dolgo skupaj in
470 PeterPav |             pričakoval ničesar hudega, so se ločili prav dobre volje.
471 PeterPav |             dobre volje. Pred razhodom so smeje se čestitali eden
472 PeterPav |              molče škripal z zobmi. Ko so drugi odšli, je dejal prijatelju
473 PeterPav |                druge grajske ljudi, ki so se zabavljivo o njem razgovarjali.
474 PeterPav |           odgovori: "Milostiva grofica so šele vstali, čez četrt ure
475 PeterPav |               Preljubi moj grof! Tukaj so ključi vseh shramb in tudi
476 PeterPav |                 steklenice in majolike so za otroke in babe, ne pa
477 PeterPav |           Lenkarju: "Zdaj verjamem, da so tvoji rojaki res voli, ustvarjeni
478 PeterPav |             polnim jaslim, mislijo, da so v nebesih, Ha, ha, ha!"
479 PeterPav |                 Hi! hi! hi!" ~Tlačanom so bili povedali uradniki,
480 PeterPav |           njegovem povelju v grad. Vsi so pričakovali, da jih bo osorno
481 PeterPav |                misliti, kako neskončno so se začudili, ko so zagledali
482 PeterPav |           neskončno so se začudili, ko so zagledali v velikaški obleki
483 PeterPav |        povzdignjenim glasom: "Po čemer so goreče hrepeneli in za kar
484 PeterPav |             goreče hrepeneli in za kar so se srdito, ali zaman bojevali
485 PeterPav |             oblast in uradniki njegovi so mi razodeli, da je potrdil
486 PeterPav |             čuteč, kaj namerava Krese, so se zasmejali in dejali,
487 PeterPav |             sulice, sablje in meče. Ko so se vsi oborožili, pošlje
488 PeterPav |               na razna druga mesta, ki so se mu videla kaj nevarna.
489 PeterPav |             bilo pisanje dogotovljeno, so se podpisali uradniki za
490 PeterPav |           uradniki za priče in družina so se podkrižali. V drugem
491 PeterPav |                Tudi pod ti dve listini so se podpisali uradniki in
492 PeterPav |               ta glavni posel dovršen, so šli nemški gospodje in družina
493 PeterPav |                družina svobodno, kamor so hoteli, razen Valkerja in
494 PeterPav |              Sklical je zdaj kmete, ki so mu pomagali, pa tudi tiste,
495 PeterPav |            pomagali, pa tudi tiste, ki so bili ostali doslej doma,
496 PeterPav |                se z njo pogosté. Kmalu so se pekli na sto ražnjih
497 PeterPav |             ljudi, in to Podgorcev, ki so obdarjeni z tako prostornim
498 PeterPav |            Ribničanov. Hvaležni kmetje so obsipali Kreseta z zdravicami,
499 PeterPav |           resno in skoraj žalostno: Ko so ga vprašali, kaj ga teži,
500 PeterPav |            pomagali zadnjikrat. Vžgali so grad v isti čas odznotraj