Part

501 PeterPav |             čez Gorjance. Skozi dim pa so švigale in sikale orjaške
502 PeterPav |              srečo in še njihovi vnuki so častili in blagoslavljali
503 PeterPav |               prav dobro. V stare čase so se znali gospoda preizvrstno
504 PeterPav |             škodo do krajcarja. Oni pa so pokazali tri Pavlova pisma,
505 PeterPav |               torej potrdila; radi nje so jim dali hrvaški sosedje
506 PeterPav |                za turška kola. Gospoda so se silno smejali temu imenu,
507 PeterPav |                pa vislice. Ta strašila so delo tako pospešila, da
508 PeterPav |             Litije do Bogenšperka. Tam so jima konji popadali in crknili.
509 BratovGom|             proščenje. Po službi božji so se šli romarji krepčat z
510 BratovGom|          domačim vinom in z jedili, ki so jih prinesli s sabo ali
511 BratovGom|               narodna družba. Za slovo so trčili vsi njeni udje s
512 BratovGom|           svete narodnosti naše, segli so si mladeniči v roke in se
513 BratovGom|                imena, predniki naši pa so ga zvali Bratovska gomila.
514 BratovGom|             zametuj mojih besed čeprav so mišje." Zgovorna živalca
515 BratovGom|           požigat in pustošit. Gospoda so se zapirali v svoje trdne
516 BratovGom|          pomoči. Slabiči in plašljivci so se skrivali v brlogih ali
517 BratovGom|                sveto vero svojo. Mnogi so popadali na boriščih, druge
518 BratovGom|            popadali na boriščih, druge so polovili Turki in jih gnali
519 BratovGom|             Slovencem Bog in sreča, da so slavno odtirali in ugonobili
520 BratovGom|               ljubečega srca. Neudržno so se valile turške drhali
521 BratovGom|            sapa. Čas, bolezni in brige so bile Blagnetovo ženo jako
522 BratovGom|               in tri krepke sinove, ki so bili že vsi odrasli junaki.
523 BratovGom|               nekdanji brhkosti. Obraz so ji opisali mozolji in pege,
524 BratovGom|                mozolji in pege, kazile so ga tudi precej debele bradavice,
525 BratovGom|            precej debele bradavice, ki so ji čepele ob nosu in nad
526 BratovGom|               po vsi deželi novica, da so prilomastili vanjo zopet
527 BratovGom|          strani in koncev obenem. Bili so se tako junaško in uspešno,
528 BratovGom|               prešel ves mesec, preden so mogli predreti Turki iz
529 BratovGom|                premagani, ali izgubili so mnoge vrle tovariše in tudi
530 BratovGom|      Blagnetove sinove. Po tej nezgodi so se umaknili na Šentjernej.
531 BratovGom|              slavnih vitezov Blagnetov so vzeli s sabo, jih položili
532 BratovGom|             pod Tolstim vrhom. Na grob so jim nasuli visok sklad zemlje,
533 BratovGom|                sklad zemlje, na kateri so navalili nekoliko težkih
534 BratovGom|               težkih skal, te skale pa so pokrili zopet z debelo plastjo
535 BratovGom|               okrogel grič, na katerem so posadili prijatelji rajnkih
536 BratovGom|             trije plemeniti bratje, ki so prelili mlado svojo kri
537 BratovGom|       dragocenih tednov vse dotlej, da so se mogli zbrati dolenjski
538 BratovGom|               To oblastno dostojanstvo so mu naklonili deželna gospoda
539 BratovGom|          strašljivec: najljubše zabave so mu bile igra, šumne gostbe
540 BratovGom|               malim krdelom, s katerim so mu nagajali Blagnetovi sinovi.
541 BratovGom|         dandanes. Najhujši brezbožniki so se bali in ogibali grobov,
542 BratovGom|              in ogibali grobov, čeprav so slutili v njih zlatnine
543 BratovGom|         zlatnine ali srebrnine. Mrliči so čuvali in stražili grofov
544 BratovGom|             katere nihče ni vedel, kdo so in kakovi so, in ki niso
545 BratovGom|                vedel, kdo so in kakovi so, in ki niso poznali ni vode
546 BratovGom|        običajev naših. Neizmerne skrbi so pritiskale dušo domoljubnemu
547 BratovGom|               za izdajalca. Iste misli so obhajale tudi druge brambovce.
548 BratovGom|            tudi druge brambovce. Grofa so črtili, ker je bila znana
549 BratovGom|            podložnim kmetom. Poslušali so ga neradi, kajti niso mu
550 BratovGom|                pobegnil na Tolsti vrh, so se zagrohotali zaničljivo
551 BratovGom|              glavarstvo in pokorščina, so sklicali brez oklevanja
552 BratovGom|               prostranih spašnikih, ki so se širili takrat od Krke
553 BratovGom|             imela reko, desno krilo pa so ji zaklanjali neprehodni
554 BratovGom|        zaklanjali neprehodni gozdi, ki so pokrivali srednje Podgorje.
555 BratovGom|    šentjernejskem polju. ~Te spremembe so se dogajale tako brzo in
556 BratovGom|          nikake preglavice. Misleč, da so brez vodnika, se je nadejal,
557 BratovGom|         preoblečenih Turkov. Med njimi so bili mnogi častniki in tudi
558 BratovGom|              poživi hrvaške sokole, ki so se nas spomnili v nadlogah
559 BratovGom|            sužnosti. Kakor on, branili so se vina vsi njegovi tovariši
560 BratovGom|         tovariši turške krvi. Tudi nje so zvezali brambovci enega
561 BratovGom|             tako ginljiv in krasen, da so mu vpili od vseh strani: "
562 BratovGom|                sem vaš zemljak. Zibali so me blizu mirne vode Rinže.
563 BratovGom|                jim je tako ugajala, da so me sprejeli za svojega.
564 BratovGom|            deset grdogledih dedcev, ki so držali nože v rokah. Dejali
565 BratovGom|            držali nože v rokah. Dejali so, da se moram poturčiti ali
566 BratovGom|                pleče in klobase. Turki so me vlačili s sabo sem ter
567 BratovGom|               rabil za tolmača. Pitali so me s pusto bravino in smrdljivo
568 BratovGom|            nositi zdrave noge. Hrvatje so se mnogo pehali, da bi me
569 BratovGom|                v junaka, ali vsi trudi so jim ostali jalovi. Prosim
570 BratovGom|      strahopetnim Grilmajerjem. Skoraj so se uverili, da se ne hvali
571 BratovGom|            Poročila in prijave njegove so jih zadovoljile popolnoma,
572 BratovGom|              ni bila še zarumenela, ko so Turkom naznanili ogleduhi
573 BratovGom|                nikar dopovedati. Turki so pričakovali vsak hip sovražnega
574 BratovGom|               najboljše podpoveljnike, so obupali ne le o zmagi, ampak
575 BratovGom|             pameti in smisla. Nekateri so krenili po ravnem proti
576 BratovGom|           ravnem proti Samoboru, drugi so utekli v hosto in hribe.
577 BratovGom|            nesreče in sramote. Begunci so mislili skoraj sploh, da
578 BratovGom|             denar, pa jih prevaril, da so poginili po njegovem povelju
579 BratovGom|              in častniki. Brez zapreke so prihrumeli divjaki v grad
580 BratovGom|              da je nedolžen. Privezali so mu noge za pripognjena vrhova
581 BratovGom|              dveh silnih smrek, katera so potem izpustili nazaj kvišku
582 BratovGom|            tako raztrgali. Grad njegov so oplenili, razstrelili in
583 BratovGom|             skalo in se ubil. Zakopali so ga lepo po krščansko na
584 BratovGom|              Gospodarji tega zemljišča so si zidali pozneje pod Gorjanci
585 BratovGom|         mladosti. Humpenhorstovi novci so ostali tedaj tam, kjer so
586 BratovGom|              so ostali tedaj tam, kjer so bili več nego tri stoletja.
587 GospodVed|               vedeli o slovenščini, ko so se pomenkovali celo duhovniki
588 GospodVed|              še na dolgu. Tudi meščani so se bahali in šopirili z
589 GospodVed|               lagal. Pomočniki njegovi so živeli po grofovsko, jedli
590 GospodVed|          skoraj misliti, kaki velikaši so bili v tisto srečno dobo
591 GospodVed|       Dolenjskem. Ko je prišel semkaj, so se čudili ljudje in povpraševali,
592 GospodVed|             pomeni ta beseda. Izvedeli so, da so doktorji veliki gospodje
593 GospodVed|                beseda. Izvedeli so, da so doktorji veliki gospodje
594 GospodVed|              pravico. Čuvši to novico, so gledali gospoda Rozino in
595 GospodVed|            puntov in zmešnjave. Povsod so ljudje vpili, da se mora
596 GospodVed|            vedel kako. Posebno gospoda so bili vsi omamljeni in zmeteni.
597 GospodVed|              drugim svojim rojakom, da so Slovenci, in jih poučil,
598 GospodVed|               malo takih. Gospodje, ki so hodili v našo krčmo, ga
599 GospodVed|            mogli prehvaliti. V en glas so govorili, da se ne nahaja
600 GospodVed|               vsakim človekom. Gospoda so mu očitali, da je velik
601 GospodVed|          Polaku gospod Vedež zato, ker so mu bile znane vse novice,
602 GospodVed|             jih je razodeval. Nekateri so sodili, da dobiva z vseh
603 GospodVed|          preglasen in nevaren. ~Časnik so prejemale malone vse hiše,
604 GospodVed|               govoriti slovensko, nego so znali takrat. Nemški pomenek
605 GospodVed|              skupen sprehod na deželo, so vzeli slovensko zastavo,
606 GospodVed|            drugam. Teh krasnih veselic so se udeležili vselej vsi
607 GospodVed|           dosti onesnažiti. Ta ljuljka so ponočnjaki in postopači.
608 GospodVed|                in znance. Neko nedeljo so se zbrali meščani v Vragovem
609 GospodVed|             veliko veselico, na kateri so prepevali samo slovenske
610 GospodVed|       radovednosti ali pa po neumnosti so se ji pridružili tudi nekateri
611 GospodVed|            meščani boljše bire. Začeli so krožiti nemško pesem, v
612 GospodVed|         krožiti nemško pesem, v kateri so se ponavljale večkrat besede,
613 GospodVed|           motil, razsajali in blazneli so svobodno, kolikor so hoteli.
614 GospodVed|          blazneli so svobodno, kolikor so hoteli. Zaradi miru jim
615 GospodVed|             Korliček in njegova svojat so se zarotili, da se morajo
616 GospodVed|           morajo maščevati. Dogovorili so se, da ga bodo čakali na
617 GospodVed|            proščenjih. Nesreča njegova so prazniki, ki ga odvračajo
618 GospodVed|             Dijaki in drugi narodnjaki so bili oduševljeni zaradi
619 GospodVed|                odrih, v vseh druščinah so se razlegale pesmi, zdravice,
620 GospodVed|                kar nič unejevoljil, ko so mu jeli, grohotaje se, laziti
621 GospodVed|           domisli 'bratov Hrvatov', ki so se baš krvavo bojevali proti
622 GospodVed|          nabirali zanje darovi! Ljudje so zavpili: 'Živio!' in v četrt
623 GospodVed|                 Živio!' in v četrt ure so nametali pol klobuka krajcarjev,
624 GospodVed|                tja na ramah. Kamorkoli so prišli z njim, je zagrmelo
625 GospodVed|              Slovenija!' Pametni možje so majali z glavami in govorili: '
626 GospodVed|             službo. Njegovi poglavarji so tukaj. Njega časte, da ga
627 GospodVed|             tako ganil in razpalil, da so jokali, objemali eden drugega
628 GospodVed|              je zahvalil mladeniče, ki so ga nosili, potem pa jim
629 GospodVed|              stare prijatelje. ~Dijaki so se posvetovali, kako bi
630 GospodVed|                bi zasledili lopove, ki so hoteli osramotiti njihovega
631 GospodVed|            bila lepa in svetla. Ljudje so se napotili domov zvečine
632 GospodVed|            samo še en krčmar, pri njem so pili Korličkovi tovariši.
633 GospodVed|             velika, stara lipa, katero so že davno posekali. Pod njo
634 GospodVed|              je treba iti na delo. Šli so v jarek in zasačili oba
635 GospodVed|      gromovitim glasom: 'Udri!' Zdajci so začeli padati na jetnika
636 GospodVed|            povečalo in pomnožilo. Prej so letele šibe samo na eno,
637 GospodVed|             šega vseh narodov, zdaj pa so ga smukale tudi po nogah,
638 GospodVed|                sinjih prog in riž. ~Ko so dijaki mislili, da so ga
639 GospodVed|               Ko so dijaki mislili, da so ga dovolj kaznovali, so
640 GospodVed|                so ga dovolj kaznovali, so izginili natihoma kakor
641 GospodVed|            prišla ta večer nanj. Komaj so ga pustili sovražniki, so
642 GospodVed|              so ga pustili sovražniki, so se mu jele prikazovati vsakovrstne
643 GospodVed|              Tudi na bližnjih drevesih so vpili čuki in sove. Teh
644 GospodVed|                ker je vedno slišal, da so hudourniki, ki naznanjajo
645 GospodVed|          sprevod. Beli možje brez glav so nesli odprto rakev, v kateri
646 GospodVed|          groznejši od vola. ~Priletele so potem dolge, rdeče kače.
647 GospodVed|               svetil kakor sonce. Kače so strašno sikale in pomaljale
648 GospodVed|             privrši silna reka. Iz nje so vzdigovale velikanske ribe
649 GospodVed|               ostudne glave. Zaganjale so se vanj od vseh strani,
650 GospodVed|              nakaza drugo. Proti jutru so izginile pošasti, zabučala
651 GospodVed|                in dol, sem ter tja, da so vse kosti pokale v jetniku.
652 GospodVed|            časa skoraj neznana. Dijaki so molčali, ker so se bali
653 GospodVed|                 Dijaki so molčali, ker so se bali profesorjev, ki
654 GospodVed|               materi se je nalagal, da so ga prijeli razbojniki ter
655 GospodVed|                branil tako junaško, da so ga morali pustiti. V temi
656 GospodVed|                vam pripovedovala.  Kar so ugibali gospoda Vedeža prijatelji,
657 GospodVed|            dobre štiri mesece. Gospoda so ga premaknili iz Novega
658 GospodVed|            Ribnici. Ubogi Sloveniji pa so dali njeni sovražniki piti
659 GospodVed|               do leta 1865. Tisto leto so prekrstili Novo mesto v
660 GospodVed|                Rudolfovo. To svečanost so prišli praznovat iz Ljubljane
661 GospodVed|            Stopivši k speči Sloveniji, so zavrisnili: 'Noč in tema
662 GospodVed|                V prvi vrsti tistih, ki so jo oduševljeno pozdravili,
663 NardodnaB|            Zaradi vedne dobrovoljnosti so ga zvali ljudje: "Veseli
664 NardodnaB|                ali vinski hram, povsod so ga pozdravljali glasno in
665 NardodnaB|              pa na sami slami, Mihi pa so prinesle gospodinje vselej
666 NardodnaB|             prepevati okroglih pesmic, so ga jeli rojaki grdoglediti
667 NardodnaB|                in zaničevati. Odrezali so mu kosec suhega kruha, nikjer
668 NardodnaB|             ljudeh več tednov. Skrbeli so zanj, kar so najbolje mogli,
669 NardodnaB|           tednov. Skrbeli so zanj, kar so najbolje mogli, ali ljubo
670 NardodnaB|              rodila skoraj nič, ljudje so cepali od lakote. Dostikrat
671 NardodnaB|              sem romal v Stopiče, kjer so praznovali cerkveni shod.
672 NardodnaB|         Podgorcev, ali po službi božji so šli poklapljeni precej domov,
673 NardodnaB|        poklapljeni precej domov, krčme so ostale prazne in tihe. Kdor
674 NardodnaB|                premikal komaj noge, ki so mi bile že oslabele zaradi
675 NardodnaB|            nego kost in koža. Posušila so ga leta, še bolj pa, kakor
676 NardodnaB|               merico v dolino. ~Starcu so zaigrale solze v očeh, ko
677 NardodnaB|           šentjernejskem polju, katero so porušili pred tri sto leti
678 NardodnaB|                veli: 'Potolaži se! Ker so tvoje želje tako ponižne
679 NardodnaB|          ustavi pod strmo skalo. V nji so bila tesna, skrita vratca,
680 NardodnaB|               tesna, skrita vratca, ki so se precej odprla, ko se
681 NardodnaB|             tri velikanske dvorane, ki so se razprostirale ena za
682 NardodnaB|              cerkev sv. Štefana. Stene so se jim svetile in lesketale,
683 NardodnaB|   najčistejšega zlata in srebra. Strop so jim podpirali debeli, prelepo
684 NardodnaB|        dogledal komaj do vrha. Zloženi so bili od samih dragih kamnov
685 NardodnaB|          kamnov in biserov. Med stebri so stale visoke železne kadi,
686 NardodnaB|              pa z žlahmimi demanti, ki so sijali tako živo in svetlo,
687 NardodnaB|                in vso zemljo, s katero so gospodarili prej sovražniki
688 NardodnaB|                v tisto krvavo dobo, ko so jo hodili malone vsako leto
689 NardodnaB|                bodo s tem dokazali, da so vredni svoje sreče in nebeškega
690 NardodnaB|             ušesa, si lahko uvidel, da so ti zakladi odločeni našemu
691 NardodnaB|              in me spravil do vrat, ki so se zdajci zaklenila za menoj.
692 NardodnaB|        hripavim in slabim glasom. Moči so mu brzo upadale. Začel je
693 NardodnaB|              človek se lahko uveri, da so vsi pravi cesarski, in to
694 DokPrezir|                se je tako oblastno, da so mu zdeli gospodje pridevek:
695 DokPrezir|             Dasi je bil oduren in trd, so ga častili ljudje skoraj
696 DokPrezir|             nič slabega o njem; lotile so se ga šele nekoliko mesecev,
697 DokPrezir|           preprijazno njegovo gospo pa so obirale te jezičnice že
698 DokPrezir|             mogle očitati nič drugega, so posegle nazaj v njeno mladost.
699 DokPrezir|                dandanes. ~V našo krčmo so hodili kaj zastavni gospodje:
700 DokPrezir|             drugi taki. Ti naši gostje so se menili dostikrat o Prežirju
701 DokPrezir|               doživel in pretrpel. Vsi so trdili v en glas, da ga
702 DokPrezir|             med največje razumnike, ki so se porodili v naši deželi
703 DokPrezir|               dostikrat tako slana, da so se morali prijeti možaki
704 DokPrezir|               ne raznese smeh, babe pa so bežale iz hiše, kakor bi
705 DokPrezir|         pomagal poštenim siromakom, ki so se sramovali prositi: takim
706 DokPrezir|       imenitnim patrom Benútom. Preden so se odprle po sv. Mihelu
707 DokPrezir|              profesorjem malih šol, da so nagovarjali roditelje, naj
708 DokPrezir|            dolgo kar je umrl pisač, ki so mu dejali doktor Kibla.
709 DokPrezir|           Prežir nikoli nič žalega, pa so mu pritisnili vendarle smešni
710 DokPrezir|                precej debele bukve, ki so bile polne Prežirjevih pesmi.
711 DokPrezir|               konca do kraja. Nekatere so bile pobožne in svete, kakor
712 DokPrezir|              bolečine svojega srca, da so mi prihajale neprenehoma
713 DokPrezir|            nikar gospodična, za katero so se poganjali najboljši snubači,
714 DokPrezir|                kakor nekdaj, dostikrat so ga videli prav borno opravljenega.
715 DokPrezir|            borno opravljenega. Posebno so se smejali Gorenjci njegovi
716 DokPrezir|           popoldne. Zaradi te slabosti so ga razlajali sovražniki,
717 DokPrezir|          gostilničar. Tudi naši gostje so začeli enoč premlevati to
718 DokPrezir|                nihče nič ne očita, ker so ničle, Prežir pa je ostal
719 DokPrezir|                vidimo." ~Naši gospodje so pravili, da ga je bila tožnost
720 DokPrezir|                zadrgnil, ali prihiteli so še o pravem času domačini
721 DokPrezir|             kar sem že omenila. Ljudje so hitro izvedeli, kako znanje
722 DokPrezir|                na Gorenjskem. Povedali so jim uradniki, ki so prebivali
723 DokPrezir|           Povedali so jim uradniki, ki so prebivali nekdaj v Ljubljani;
724 DokPrezir|               v Ljubljani; s Prežirjem so nekateri celo občevali.
725 DokPrezir|            prav dobrih otrok. Nekateri so pa vendar ugibali, da ne
726 DokPrezir|       dostikrat vsa zamišljena. Trdili so, da se ji sili še vedno
727 DokPrezir|                je bil tak tiček, kakor so vsi. Kvasil je o ljubezni
728 DokPrezir|              Skrb me je bil! Trape, ki so mu verjele, je božal baje
729 DokPrezir|              majhne listke, na katerih so bile zapisane vsakovrstne
730 DokPrezir|      ljubljanske gospodične. Ti listki so šli potem od rok do rok
731 DokPrezir|               komaj diham." V posteljo so jo morali nesti, ker sama
732 DokPrezir|               skoraj neprenehoma; noči so bile temne, da se ni nič
733 DokPrezir|       ravnatelju, ali brez uspeha, ker so vse utajili in se jim ni
734 DokPrezir|             petje jako škoditi. Dijaki so se o teh besedah na ves
735 DokPrezir|           pokima z ramama in pravi, da so krivi slabi njeni živci,
736 DokPrezir|               Feliksa je blebetala, da so toliko vredne, kakor če
737 DokPrezir|               dušo. Reveži vse okolice so izgubili svojo mater, družina
738 DokPrezir|               je nikoli želeli. Truplo so odnesli na šmihelsko pokopališče,
739 DokPrezir|            debelo popotno palico. Bile so povse suhe in brez žil.
740 DokPrezir|            gotovo, da je tisti dan, ko so zagrebli njo, našla mir
741 Zaklad   |               na Hrvaškem. Zaradi tega so ga zvali ljudje Hrovata,
742 Zaklad   |              pri Permanu za Krko, kjer so točili zmerom izvrstnega
743 Zaklad   |         prijetno druščino. Pri Permanu so se zbirali najbolj taki
744 Zaklad   |             najbolj taki veseljaki, ki so mu bili po volji. Sedeval
745 Zaklad   |              mnogo vaditi in uriti, da so se mu okorni udje zopet
746 Zaklad   |          hotela posrečiti. Stare kosti so mu strašno hrščale in pokale,
747 Zaklad   |            petnajstem letu. Ljudje, ki so ga videli, da se prevrača
748 Zaklad   |         naporno in neutrodno po slami, so mislili, da se mu je zmešala
749 Zaklad   |                mu je zmešala pamet, in so ga na vse pretege osmehovali,
750 Zaklad   |             vzroka in povoda. Domačini so mu dali priimek Rosin, menda
751 Zaklad   |         sramotil neprenehoma ljudi, ki so hodili mimo njega, z najgnusnejšimi
752 Zaklad   |             prasci iz korita mleko, pa so ga obrizgali tako grdo,
753 Zaklad   |              je danes našopiril. Hlače so mu prišle gotovo z Dunaja.
754 Zaklad   |                sleparstvom." Te besede so Permana že silno ogrele,
755 Zaklad   |               prisekljaji in lažmi, ki so bile ena grja od druge.
756 Zaklad   |          zaklad. Srečali in obgovorili so ga na potu mnogi znanci
757 Zaklad   |              tanko smrečico. Okoli nje so se poznala v snegu konjska
758 Zaklad   |              konjska kopita. Ta kopita so pomenila, da je treba odpeljati
759 Zaklad   |           petnajst goldinarjev. Ljudje so se mu silno čudili, smejali
760 Zaklad   |               odgovoril pa ni ničesar, so ga obsodili vsi, da je zblaznel
761 Zaklad   |              znan samo eden. Vsi drugi so me kolikor toliko varali
762 Zaklad   |               premnogi mestni gospodje so se vrtili ob volitvah sem
763 Zaklad   |              starih, izkušenih žen, da so je šle iskat. Prehodile
764 Zaklad   |                je šle iskat. Prehodile so brez uspeha sedem župnij
765 Zaklad   |       sedeminsedemdeset vasi. Naposled so jo našle pod Gorjanci v
766 Zaklad   |                proti domu. S tem kupom so bile vse potrebne priprave
767 Zaklad   |              je še za dne. Na tem potu so ga strašile grde prikazni,
768 Zaklad   |              Sovanovo hosto cigane, ki so vrgli na tla njegovo ženo
769 Zaklad   |           pokaže se mu resnica. Cigani so klali ovco, ne pa njegovo
770 Zaklad   |           enega žepa v drugi. Najhujša so prežala nanj v obližju zaklada.
771 Zaklad   |               obližju zaklada. Po tleh so se zvijale kače in se spenjale
772 Zaklad   |         spenjale proti njemu, obsipali so ga velikanski škorpijoni
773 Zaklad   |                ob desetih. Ob enajstih so jeli denarji goreti s tako
774 Zaklad   |                 V treh železnih loncih so se lesketale srebrne šestice,
775 Zaklad   |             šestice, tri velike brente so bile napolnjene do vrha
776 Zaklad   |               v treh dolgih mošnjah pa so se skrivali debeli rumeni
777 Zaklad   |                trpeli nobene sile, ker so jim pomagali Permanovi denarji.
778 Zaklad   |         pomagali Permanovi denarji. Ko so se jele povsod popravljati
779 Zaklad   |               pa celo znova zidati, in so se izkušale župnije ena
780 Zaklad   |              cerkveno in mašno opravo, so se popraševali ljudje v
781 Zaklad   |              uživali drugi denarje, ki so prišli na dan po mojih napotkih,
782 Zaklad   |               in cerkve in zvonike, ki so izrezljani in izstrugani
783 Razodetje|              svojo domovino. Nastopile so zanjo jako nepovoljne politične
784 Razodetje|        najpohlevnejše želje. Zlasti pa so ubogega kmeta pritiskala
785 Razodetje|                V vseh okrajih in župah so se mu prodajale hiše in
786 Razodetje|         slovenskih. Domoljubni žalosti so se pridružile pa tudi neozdravne
787 Razodetje|               k nji se ni zatekel, ker so mu jo bili ozloglasili in
788 Razodetje|        podzemeljsko dvorano, ob kateri so se videla brezštevilna zaprta
789 Razodetje|               Beli krajini. Mimo njega so hiteli mnogi po narodno
790 Razodetje|            narodno oblečeni ljudje, ki so govorili vsi najčistejšo
791 Razodetje|              ničesar. Tako nepriljudno so se vedli tudi vsi drugi,
792 Razodetje|               strmel je, kako čudovito so se Gorjanci spremenili in
793 Razodetje|             minula tri stoletja. Bujno so se zarasle vse nekdanje
794 Razodetje|              in izseke. Puste goličave so jim pokrili povsod sočni
795 Razodetje|               steze; bilo je kazno, da so jih deželani preložili poleg
796 Razodetje|              in hruške. Še veliko bolj so ga razveseljevala kmetska
797 Razodetje|               kmetska prebivališča, ki so bila narodna, snažna in
798 Razodetje|             gosposka letovišča. Spodaj so imela kleti, shrambe in
799 Razodetje|               pokrit, ličen hodnik, ki so ga imenovali: krilca. Za
800 Razodetje|          širila prostorna veža. Ob nji so stanovali domačini v svetlih,
801 Razodetje|                je zvala gornica. V nji so se ščeperili zlikani predalniki,
802 Razodetje|          imovita rodovina. Bogate vasi so se vrstile ena za drugo
803 Razodetje|               tudi cvetoče tovarne, ki so jih vodili spretno kmetje
804 Razodetje|                vriskalo od veselja, da so bili vsi gospodarji ne le
805 Razodetje|            bilo v nobeni vasi, doma pa so se gostili ljudje jako mastno
806 Razodetje|               mastno in slastno. Jedli so meso še ob delavnikih, ob
807 Razodetje|             vseh hišah svatbo. Za žejo so pili najrajši pivo, ki so
808 Razodetje|              so pili najrajši pivo, ki so si ga sami kuhali. Tej zdravi
809 Razodetje|              Tej zdravi narodni pijači so rekli kvasec. Z vinom se
810 Razodetje|           vinom se niso zalivali, dasi so ga obilo rodile gorice in
811 Razodetje|              in ravnice. Devet desetin so ga prodali trgovcem, sami
812 Razodetje|              ga prodali trgovcem, sami so ga uživali prav zmerno le
813 Razodetje|            svečanih prilikah. Vsak dan so ga dajali po malem samo
814 Razodetje|                 Med vasmi in za hišami so se razprostirali zali vrti,
815 Razodetje|         večinoma železno. Lesene pluge so opustili že tako zdavnaj,
816 Razodetje|                niti pomnili. Prav tako so spremenili vsi gospodarji
817 Razodetje|               v bujne košenice, katere so gnojili in namakali ob suši
818 Razodetje|             pasla nikjer zunaj, krmlli so jo brez izimka doma v hlevih
819 Razodetje|               meja. Take prijazne seči so delile često tudi njivo
820 Razodetje|             udomačiti. Moški in ženske so nosili dragocene surke,
821 Razodetje|          dragocene surke, sosebno lepo so pristojale gospodičnam baržunaste,
822 Razodetje|                in izobraženja. V mestu so izhajale petere slovenske
823 Razodetje|               ruščino. "Po slavjansko" so se razgovarjali Slovenci
824 Razodetje|         Slovani, zlasti pa s tujci, ki so se učili temu jeziku v vseh
825 Razodetje| štirinadstropni Narodni dom, v katerem so se shajali ob nedeljah in
826 Razodetje|        opravljeni gostilni, ali v njih so ostajali samo tuji popotniki,
827 Razodetje|                dosti niti kavarn, dasi so bile prav udobne in gosposke.
828 Razodetje|          pozabil. Mnogi sijajni uspehi so napuhnili tega nesrečnega
829 Razodetje|             sosedne narode. Napovedali so mu boj in po večletni krvavi
830 Razodetje|               po večletni krvavi vojni so omagali hrabri Nemci in
831 Razodetje|             vsakemu narodu. Radi njega so se olajšala ljudem bremena,
832 Razodetje|                tožbe na presilne davke so potihnile po vseh deželah. ~
833 Razodetje|           Ljubljane mu je naznanil, da so našteli v nji o zadnji splošni
834 Razodetje|              slovenske učne zavode, ki so se zvali akademije. Bilo
835 Razodetje|        znamenje jako nizke obresti, ki so se zahtevale v Semeniču.
836 Razodetje|               inih ugodnosti. Vse trge so polepšavali drevoredi in
837 Razodetje|               črnih stebrov. Ti stebri so bili spomeniki, toda ne
838 Razodetje|                 Izklesali in namestili so se tukaj na sramoto izdajalcem
839 Razodetje|                Več takih črnih stebrov so si prislužili profesorji,
840 Razodetje|              prislužili profesorji, ki so prepovedovali naši mladini
841 Razodetje|         prebirati vse tuje spise, dasi so bili mnogi strašansko nespodobni
842 Razodetje|        domoljubni in bogati podjetniki so preskrbeli Semenič obilo
843 Razodetje|         napravami in zavodi. Železnice so šle iz njega na tri strani,
844 Razodetje|              in premnoge ine delavnice so naklonile vsem stanovom
845 Razodetje|     Milijonarski trg", kajti stanovali so ob njem v svojih palačah
846 Razodetje|               tega imena. Vsi predmeti so se razlagali po slovensko.
847 Razodetje|                slavjanski". Vsi dijaki so ga govorili tako gladko
848 Razodetje|               pa se jim je prilika, da so se izurili lahko tudi v
849 Razodetje|              Slobodin se je uveril, da so si semeniški dijaki čvrsto
850 Razodetje|                vražjih kvartah. Dečaki so se dobrovoljili v prostih
851 Razodetje|              časnikov. ~Krščanski nauk so se učili gimnazijci obširno
852 Razodetje|            domislil! Verske sumnje, ki so ga mučile dolgo in neusmiljeno,
853 Razodetje|           mučile dolgo in neusmiljeno, so zdaj izginile brez sledu,
854 Razodetje|             Narodnem domu že zato, ker so naznanile vse novine, da
855 Razodetje|               ga ljubi. Brez odločenja so tekli tedni za tedni, meseci
856 Razodetje|              Bilo ji je precej žal, da so ji ušle take nepremišljene
857 Razodetje|           čitati Ivanove "Spomine", ki so naštevali natanko vse nadloge
858 Razodetje|              vse nadloge in težave, ki so pritiskale slovenski narod,
859 Razodetje|                ga niso nič mikali, ker so mu bili znani. Zbodla ga