Part

  1 Cvetnik  |          pečevje. Med pečevjem se pa širi cvetnik, prav majhen
  2 Cvetnik  |           se težko najde, še teže pa se pride čezenj v čudoviti
  3 Cvetnik  |      bedenja in stradanja. Blagor pa si ga tistemu, ki dobi po
  4 Cvetnik  |       predere nobena krogla. Zdaj pa čujmo kratko povest o tem
  5 Cvetnik  |         zeli in korenine, žejo si pa gasil z mrzlo studenčino,
  6 Cvetnik  |      potnik že od daleč ustrašil. Pa niti Eliji se ni po ljudeh
  7 Cvetnik  |         in takrat se bo pokesala, pa bo prepozno. Sam Bog je
  8 Cvetnik  |     kragulji in jastrebi, zdaj so pa pregevali okoli vesele kapelice
  9 Cvetnik  |           že na tem svetu, gotovo pa onkraj groba. ~ ~
 10 Velikani |      napolnijo s tobakom. Zdaj se pa domislijo, da nimajo ognja.
 11 Velikani |     ražnje in jih peko. Obenem so pa tulili nekako pesem, kakor
 12 Velikani |       tako bal in tresel. Zdaj je pa vrgel v globočino svojega
 13 Velikani |         osle in pomaljal fige. Ko pa so volkove spekli in se
 14 Velikani |          ga blagoslovi!" Komaj je pa izustil božje ime, se je
 15 Velikani |         ražnjev in vinskih sodov, pa tudi velikanov ne. Noč in
 16 Gospodic |      prelepih Gorjancih." ~Gospod pa ji odgovori žalostno: "Preljuba
 17 Gospodic |         naša bolna gospa." ~Gospa pa se oglasi: "Ne gonite mi
 18 Gospodic |      Kupico položi v zeleno travo pa si zaviha rokave in si umije
 19 Gospodic |         ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski mak, in
 20 Gospodic |  izprehodim po Gorjancih. Zdaj mi pa nekaj pravi, da nama bo
 21 Gospodic |           pomladil grajsko gospo, pa se imenuje v spomin te prigodbe
 22 UkletiGr |    nadlegujem. Zboleli so mi mati pa iščem jim zdravilskih zeli."
 23 UkletiGr |     besedam in vpraša miško: "Kdo pa si, da mi prerokuješ tako
 24 UkletiGr |            Bog jo je kaznil, meni pa ni dalo srce, da bi jo zapustila.
 25 UkletiGr |   pazljlivo, kako in kaj je bilo, pa me boš, mislim, lahko razumel
 26 UkletiGr |       gospo za dar božji.Gospa se pa zadere samopašno in veli: '
 27 UkletiGr |          ljudi? Cel svet je tvoj, pa te ni sram, da prosiš za
 28 UkletiGr |        gorjanski pastirji, kar se pa tako brž ne bo zgodilo.'
 29 UkletiGr |     nobene sile. Moja uboga gospa pa dremlje na postelji. Po
 30 UkletiGr |       neprenehoma ječi. Prebudila pa se bo šele takrat, ko pride
 31 UkletiGr |          ali sam zase na paši ali pa doma pri bolni materi. Povej
 32 UkletiGr |         skoro še dihati ne. Ko ga pa dovede miška v spalnico
 33 UkletiGr |       biti odrešenik nedolžen, on pa je svojo nedolžnost zapravil
 34 UkletiGr |           vidiš, ni moje, sama ti pa ne morem veliko dati. Razglejva
 35 UkletiGr |          bisere in drage kamenčke pa je prodal in si kupil gosposko
 36 RajskaPti|         nekoliko odpočine, obenem pa kratkočasi z rajsko divnim
 37 RajskaPti|       dejali: "Kakove družbe? Kdo pa ste? Mi vas ne poznamo,
 38 RajskaPti|           žene in otroci. Za nami pa so hodili njegovi biriči
 39 RajskaPti|   priganjali na delo z biči. Biči pa niso bili spleteni iz govejskih
 40 RajskaPti|          in preklinjali. Baron je pa rekel zabavljivo: 'Naj se
 41 RajskaPti|         in se jeli puntati. Baron pa je nabral krdelo žolnirjev
 42 RajskaPti|           čuli. Po veselici se je pa napotil z njimi na igrališče.
 43 PticaZlat|         sredi silen hrast, zgoraj pa visoka in tanka breza. Brezo
 44 PticaZlat|        Tretje in največje čudo je pa bila ptica Zlatoper, ki
 45 PticaZlat|       tudi cesarju ali papežu ali pa svojemu najhujšemu sovražniku.
 46 PticaZlat|        fant, da malo takih, včasi pa prav neumen, da tudi malo
 47 PticaZlat|         dobro rabil, tri svetnike pa zanemaril. Mikec poklekne
 48 PticaZlat|        preprosti podgorski glavi, pa ni čudo, da je tako slabo
 49 PticaZlat|      nagajiva kakor škrat, obenem pa uboga kakor beračica in
 50 PticaZlat|     vozila v dragoceni kočiji, on pa je moral capljati za njo
 51 PticaZlat|          veliko veliko bolj se je pa veselil in Boga hvalil,
 52 PticaZlat|        pridobiti večno zveličanje pa tudi časno blagostanje."
 53 PticaZlat|       veliko premoženje, po smrti pa je bil sprejet med svetnike.
 54 Vila     |       zlatorumenimi kodri. Vendar pa so se jako marljivo česale,
 55 Vila     |           samo večerjale, podnevi pa niso drugače nič uživale,
 56 Vila     |        obe roki in nogi; če so se pa prav hudo ujezile, tudi
 57 Vila     |        kolikor je hotel, grešnika pa so gotovo umorile. Kmetje
 58 Vila     |        plati močno bali, po drugi pa tudi veselili. Kadar so
 59 Vila     |           sili, sosebno brižljivo pa so ozdravljevale rane iz
 60 Vila     |         vodo planinskih zeli, ali pa so jim obvezovale rane z
 61 Vila     |           dneh gotovo okreval. Ko pa so se Uskoki podložili Švabi
 62 Vila     |           število krvavih ran. Če pa ga je klical Švaba na boj
 63 Vila     |           je in od kod. Ona mu je pa velela, da naj nikar po
 64 Vila     |           društva, še veliko manj pa to, da so vse deklice tako
 65 Vila     |     božati in obvezovati. Še bolj pa jo je veselilo, da ni bilo
 66 Vila     |      nikoli ni zapazila. Junak je pa dobro vedel, da ga nekdo
 67 Vila     |          nanje nove obveze, potem pa se usedla k njemu in ga
 68 Vila     |      gledat, kako mu je; on se je pa zopet potajil, kakor da
 69 Vila     |          gledala in božala, potem pa tiho zopet odšla. Petrovič
 70 Vila     |       slekla in skopala, potem se pa zopet oblekla, ulegla pod
 71 GluhaLoza|           se je malo dobilo, vino pa je bilo prijetno in srkali
 72 GluhaLoza|         ga udušili, ne pomnim, to pa dobro vem, da ga je bilo
 73 GluhaLoza|       Gluhe loze se boje babe, ne pa jaz. Stava velja! Če jo
 74 GluhaLoza|     mlajši in močnejši nego zdaj, pa sem dirjal kakor jelen.
 75 GluhaLoza|      precej visok hrib, za hribom pa le nizke griče in hosto.
 76 GluhaLoza|    ozirati, sem se silno začudil, pa tudi ustrašil. Svet okoli
 77 GluhaLoza|         števila drugih. Koder sem pa zdaj hodil, ni bilo čuti
 78 GluhaLoza|     vročina. Rad bi se bil vrnil, pa nisem vedel, ne kod ne kam.
 79 GluhaLoza|         je biti nekaj čez poldne, pa so zijali name s skal in
 80 GluhaLoza|         mesec, po razpokanih tleh pa so se plazili gnusni močeradi
 81 GluhaLoza| neprenehoma prijemalo in zbadalo. Pa kako grdo, sivo in napikano
 82 GluhaLoza|        izprevrgla v suho grčo ali pa v kolenčasto korenino. ~
 83 GluhaLoza|     strašilo dobro uro in še več, pa sem začel misliti: za božjo
 84 GluhaLoza|         zmoti zmerom v okoliš, ne pa naravnost proti Novemu mestu?
 85 GluhaLoza|           pečine; v sredini dolca pa je rasla cvetoča lipa. Ko
 86 GluhaLoza|       bilka ni ganila, na lipi je pa v vejah tako vršalo kakor
 87 GluhaLoza|          kakih deset minut. Potem pa so se zaslišali lahki koraki,
 88 GluhaLoza|         vrteti okoli lipe. Obenem pa se oglasi petje, tako sladko
 89 GluhaLoza| slovenskih dijakov, še radostneje pa čisto prepevanje edine deklice,
 90 GluhaLoza|        slast in milina. ~Ali zdaj pa čujte še eno čudo, ki je
 91 GluhaLoza|           ki je bilo zadnje, zame pa najstrašnejše. Mene dobro
 92 GluhaLoza|       katere sem slišal pod lipo, pa so me stiskale in dušile,
 93 GluhaLoza|          cesto, v dveh urah potem pa v Novo mesto, kamor sem
 94 GluhaLoza|         vero vas ne morem siliti. Pa recite kar hočete, to mi
 95 GluhaLoza|   kristjan moli in Bogu služi, ne pa da pijančuje že na tešče
 96 Volkodlak|       divje zveri, njene črede se pa ni nobena polotila. V Lenčko
 97 Volkodlak|        Lenčko se je zaljubil volk pa ji ni raztrgal nobene živali
 98 Volkodlak|     verjela in se ga je bala. Ker pa ji je ostal vedno varuh,
 99 Volkodlak|      sovražnika in ga odpodil ali pa raztrgal in, ko se je vrnil,
100 Volkodlak|          Lenčki vsi pastirji. ~Ko pa je odrastla, je pustila
101 Volkodlak|           Volk se začudi. ~Lenčka pa mu veli: "Presrčna ti hvala,
102 Volkodlak|          življenje. Moj Volkodlak pa mi ne dela ne skrbi ne truda.
103 Volkodlak|            da si se me privadila, pa ti ne porečem nikoli več
104 Volkodlak|        veli: "Volku poznam navado pa vem, da se je ulegel spat.
105 Volkodlak|        živ in pobegne. Iz goščave pa je bistro pazil in dobro
106 Volkodlak|    prisegel maščevanje. Lenčka se pa ni brigala za Volkodlakovo
107 Volkodlak|           bom živela brez straha. Pa če Volkodlak tudi pride
108 Volkodlak|         kar se je nameril, zvečer pa je hodil po vaseh in poslušal
109 DivjiMoz |          proti domu divji mož. Ko pa je začelo Pod gradom dan
110 DivjiMoz |       nazaj, kakor je prej stal. ~Pa tudi za druge reči je bil
111 DivjiMoz |        dobil nič odgovora, sam je pa tudi prav malokdaj katero
112 DivjiMoz |          rad igral, domača živina pa se mu je gnusila in se je
113 DivjiMoz |          z gorjačo in jo ubil ali pa prepodil. Nad Rasnim so
114 DivjiMoz |        njih točo; divji mož se je pa ustopil za Logarjevo hišo
115 DivjiMoz |         izbil z glave pečo, drugi pa iz ust zadnji zob, ki ga
116 DivjiMoz |         varoval svoje prijatelje, pa ni bilo čudo, da so si tako
117 DivjiMoz |          rečeh pomagal, v zahvalo pa si mi zdaj zagradil pot." ~
118 DivjiMoz |     nikoder rad ne hodim, najmanj pa tod, to se pravi od Češče
119 DivjiMoz |         pri lastovški drobnici ga pa zapustil. Kaj, ali niste
120 DivjiMoz |      volji potegne ali skrči, ali pa zna Ijudi tako preslepiti,
121 DivjiMoz |           visok ko smreka, drugim pa mnogo nižji." ~Jaz vprašam
122 DivjiMoz |    oblasti. Samo zijal je vame in pa prav po volčje tulil. Po
123 DivjiMoz |          volčje tulil. Po polnoči pa me sam Bog varuj takega
124 DivjiMoz |         podražim: Dober večer! On pa ni dal iz sebe nobene besede,
125 DivjiMoz |           in si tiščal ušesa, jaz pa sem poslušal in se spominjal,
126 DivjiMoz |        začel je peti. Prepeval je pa v romskem (ciganskem) jeziku.
127 DivjiMoz |        bržkone zaljubljena, petje pa polno burne strasti, ognjenih
128 DivjiMoz |          Ali še mnogo mnogo bolje pa primorsko: Popuhnul je tihi
129 DivjiMoz |     besede: "crni moro" ali jo bo pa zamenil z varianto, ki se
130 DivjiMoz |            morda Cene Brajdič ali pa njegov brat Matija." ~Tone
131 DivjiMoz |          v Prečni. Hm! Pravzaprav pa med njimi in divjim možem
132 DivjiMoz |          kaj duše ali nič. Cigani pa niso dosti boljši. Tudi
133 DivjiMoz |     gostom kaj rad upihal luč ali pa jim še drugače kaj ponagajal.
134 DivjiMoz |         začela moliti. Prav čudno pa se je zdelo Ijudem, da si
135 DivjiMoz |          denar? Čez nekaj mesecev pa se je razglasila o nji novica,
136 DivjiMoz |       njena hči. Grajska gospa je pa zapazila še neko drugo podobnost.
137 DivjiMoz |     naonegavilo. Pametni možje so pa govorili: "Misli se svobodno,
138 DivjiMoz |          Vsak pometaj svojo hišo, pa bo povsod snažno!" ~Ravno
139 DivjiMoz |           nežnim ženskim, nikakor pa ne trdosrčnemu samosilniku. ~
140 DivjiMoz |     takrat ga ni nihče več videl, pa se ne ve, ali je pobegnil
141 DivjiMoz |            ali je pobegnil ali se pa preselil v kako drugo jazbino.
142 DivjiMoz |           jazbino. Starci se kdaj pa kdaj še zmerom radi spomnijo
143 DivjiMoz |          Kresetove Katre. Mladina pa imenuje take povesti "prazne
144 DivjiMoz |     velikan divji mož, drugega mi pa o njem ni mogel nič povedati,
145 DivjiMoz |          bil prav velik, tem bolj pa samogolten. Ko se je zdrsnil
146 DivjiMoz |           z obrtnostjo, Loška vas pa s svojim slavnim divjim
147 DivjiMoz |           kaj drugega, ne vem, to pa je dokazano, da so žganci
148 DivjiMoz |         mu brco in ga zapodil. Ko pa vidi, da mu je prišel nagajat
149 Jutrovica|         svojemu bližnjemu. Ostala pa jim je dobra mrzla voda
150 Jutrovica|       sami imeli in uživali. Zato pa je te tri tudi Bog blagoslovil
151 Jutrovica|         duhovna po vsem Kranjskem pa tudi po bližnjih škofijah;
152 Jutrovica|          strmi Gorjanci, od druge pa navpična gola pečina, ki
153 Jutrovica|         udje slaje odpočinejo. Ko pa se je storila noč, je postavil
154 Jutrovica|           ni nobene. Proti vzhodu pa se širi, dokler oči neso,
155 Jutrovica|         ostalo nič višave, obenem pa se začuti grozovit potres,
156 Jutrovica|          noč in gredo spat. Župan pa pravi ženi: "Poglej čudo!
157 Jutrovica|      našel postelje prazne, videl pa je skoz okno vso neizrečeno
158 Jutrovica|         Gorjanci in njih odrastki pa se je širila proti Metliki,
159 Jutrovica|         ali vsaj zamazala. Vendar pa ji je ostalo še dovolj čudovito
160 Jutrovica|     letnih časov. Božji blagoslov pa se usiplje Hrvatom z obilno
161 KresnaNoc|         spraviti. Gospa baronovka pa se te sreče kar nič ni veselila.
162 KresnaNoc|            zvečer komarji, ponoči pa bolhe. Rekla je baronu: "
163 KresnaNoc|           te besede jako pametne, pa je sklical svoje kmete in
164 KresnaNoc|    ujedale. ~Svojeglavec Martinek pa je dejal: "Lov je gosposka
165 KresnaNoc|          od straha in žalosti, on pa le ni nehal trditi, da pojde
166 KresnaNoc|         od muh, komarjev in bolhá pa ne bo dajal baronu nikoli
167 KresnaNoc|          ga tlačiti po pameti, ne pa po trmah hudomušne babe."
168 KresnaNoc|         Po obilni in dobri pijači pa so svojo misel tako obrnili,
169 KresnaNoc|          njej in zunaj nje, potem pa izpustil nanj svoje hlapce
170 KresnaNoc|  praprotnega semena. Za ta zaklad pa niti Martinek sam ni vedel.
171 KresnaNoc|        šel po svetu brez denarja, pa tudi brez tolažbe in upanja.
172 KresnaNoc|         je sramoval, sami od sebe pa mu niso hoteli rojaki nič
173 KresnaNoc|         bil rad pridružil. Ljudje pa so ga po strani gledali
174 KresnaNoc|       gonijo rojaki v goro, hotel pa je vendarle storiti, kar
175 KresnaNoc|        kar so mu svetovali, potem pa pobegniti v hrvaško deželo,
176 KresnaNoc|         je žalostni begun smilil, pa mu je dal vina in potice
177 KresnaNoc|        večer še nikoli videli. Ko pa je opolnoči kres dogorel,
178 KresnaNoc|         obrnjenimi žepi, coprnice pa nakazno razmršene, držeč
179 KresnaNoc|      desno roko in boso levo nogo pa mahaje in poganjaje se,
180 KresnaNoc|      velikanski svinji. Neznansko pa je ostrmel, ko je zagledal
181 KresnaNoc|         večer, srček! Zdaj me boš pa nesel!" Že mu je hotela
182 KresnaNoc|  drugarice, katerim se je mudilo, pa so frčale z viharno silo
183 KresnaNoc|          čudoviti luči tega kamna pa je Martinek natanko razločil
184 KresnaNoc|          kamnitna miza, okoli nje pa borni čevljarski stolčki
185 KresnaNoc|     dokler ni utihnil. Utihnil je pa zato, ker je bil -- mrtev!" ~
186 KresnaNoc|      gnada, Zaloški Tone, kaj boš pa ti povedal?" Tone odgovori: "
187 KresnaNoc|        let že stiskam in varujem, pa se je nabralo komaj bornega
188 KresnaNoc|            to se ve, najslabšega. Pa kaka nesreča me je letos
189 KresnaNoc|       tako, se mi je zdelo škoda, pa sem dejal: naj si oslade
190 KresnaNoc|           piti in vriskati, potem pa cepati kakor muhe. Nekateri
191 KresnaNoc|         tednov okrevali, nekateri pa se niso nikoli več prebudili.
192 KresnaNoc|         najboljše kapljice, potem pa še toliko koristnih delavcev.
193 KresnaNoc|     dogovor je bil poguba za grad pa tudi silno pohujšanje za
194 KresnaNoc|       najmanj desetico, nekaterim pa tudi cel goldinar ali mernik
195 KresnaNoc|          in angela, o tistih treh pa so govorili, da so si sami
196 KresnaNoc|           kljune?" ~"Bedak, zakaj pa si jih?" se oglasi vaša
197 KresnaNoc|         je vsaj nekoliko otresti, pa sem sedel in načrčkal dober
198 KresnaNoc|           je pozneje zgodilo, naj pa sam pove." Podgorec-konjski
199 KresnaNoc|         zgodbe in grehe, ki se mi pa ne zde tako veliki in za
200 KresnaNoc|    gledale, ampak jo uživale. Kar pa so se izpovedovale coprnice,
201 KresnaNoc|       župnik, to se ve na južino, pa sem mu rekla: 'Kajne, gospod,
202 KresnaNoc|     psiček Fidelis, najgrša žival pa dolenjski kmet?' On mi neumno
203 KresnaNoc|        neumno odjeclja: 'I, zakaj pa?' Jaz pa mu odgovorim: '
204 KresnaNoc|      odjeclja: 'I, zakaj pa?' Jaz pa mu odgovorim: 'Zato, ker
205 KresnaNoc|           ki je njim podoben! Jaz pa mu zabrusim: 'Gospod, vi
206 KresnaNoc|           kratkočasila. Ali nekaj pa se mi je strašno čudno zdelo:
207 KresnaNoc|           priliki izpolnila. Zdaj pa povej ti, ali ni res čudno,
208 KresnaNoc|   baronovka, s kako dišečo rožico pa me boš ti razveselila?"
209 KresnaNoc|           ki je bil spreten kovač pa tudi krepak mož. Povabim
210 KresnaNoc|     bršlinski spašnik, moj gospod pa mi je dal pridevek: moja
211 KresnaNoc|        pobere in prinese, jaz sem pa dejala: 'Ne tukaj, prosim,
212 KresnaNoc|          najlepše in najmičnejše. Pa saj nas po večjem že poznaš,
213 KresnaNoc|    krompirja in oblode. Vsako oko pa je razveselila in zamaknila
214 KresnaNoc|         vedra in lahkoživna duša, pa kako ponosno hojo in obleko
215 KresnaNoc|  šentviški lišp prava resnica, ne pa le prazna beseda. ~Komaj
216 KresnaNoc|         in žeblji svojih čevljev, pa sem dejala: brez nastila
217 KresnaNoc|          do sredine, manjši sodci pa se popolnoma skrivajo. Na
218 KresnaNoc|          tem gnoju najrajši čepim pa kdaj podremljem ali pa preštevam
219 KresnaNoc|      čepim pa kdaj podremljem ali pa preštevam svoje plesnive
220 KresnaNoc|          ni po barvi. Sem ter tja pa je ostalo še dosti duškov
221 KresnaNoc|          Smejoč jih vpraša: "Kako pa to, da ne: Kikljico prodala
222 KresnaNoc|         raš, poleti, kakor vidiš, pa bela spodnjica domačega
223 KresnaNoc|        spravimo vse druge v denar pa hajd z njim pod smrekovo
224 KresnaNoc|           nikdar prestopile. Zato pa smo se tudi izurile in ga
225 KresnaNoc|        hotel precej odpreti. Zato pa se mi v tej solzni dolini
226 KresnaNoc|       hribovski kraj grofovska ne pa kmetiška. Potrosila sem
227 KresnaNoc|         nego ga je pričakoval. To pa, vidiš, od tod dohaja, ker
228 KresnaNoc|          na jezik pride. Gospodom pa govorim bolj olikano, le
229 KresnaNoc|           bil povredil nekaj oko, pa se mu ni ljubilo budaliti,
230 KresnaNoc|        večer nobene bolečine več. Pa še nekaj drugega! Dosti
231 KresnaNoc|     ujamejo kje kako dobro kvanto pa jo prežvekujejo potem pred
232 KresnaNoc|          preveličevala, ali s tem pa se po pravici lahko pobaham,
233 KresnaNoc|      lahko lepé, če sonce posije, pa v senco bežé... Ali takega
234 KresnaNoc|       dražestna čarovnica, obenem pa kako zmotljivo povita in
235 KresnaNoc|     premetavati kakor ujeta riba. Pa saj se mu je res tudi ono
236 KresnaNoc|           milostiva' ne svilnata, pa se usipljejo za mano vendarle
237 KresnaNoc|          da se mislim omožiti, ne pa, da se hočem poboljšati." ~
238 KresnaNoc|        stolčkih, kateri so se jim pa zdeli najkrasnejši gosposki
239 KresnaNoc|        resnično podobo vseh reči, pa je prav dobro videl, da
240 KresnaNoc|  krohalnice in druge ostudne žabe pa za cvrtje! Mesto vrtne solate
241 KresnaNoc|          najbrž hudičevo olje ali pa še kaj strašnejšega. Razsrdivši
242 KresnaNoc|     po-ložni rebri navzdol. Jokal pa je zaradi preljube Topličanke,
243 KresnaNoc|        zel je dejala: "Skuhaj me, pa ti ozdravim vred", druga: "
244 KresnaNoc|       ozdravim vred", druga: "Jaz pa uroke", tretja: "Jaz madron",
245 KresnaNoc|      Njena soseda se oglasi: "Jaz pa ozdravljam deset mrzlic."
246 KresnaNoc|      obema zasmeje in pravi: "Jaz pa vseh devetindevetdeset!"
247 KresnaNoc|          strani mu odgovori: "Jaz pa sem poldanska voda, vse
248 KresnaNoc|  poldansko, drugo s polnočno vodo pa se zamisli in zakliče oduševljeno: "
249 KresnaNoc|           Brezarjev Jernejček ali pa Hudoklinov Tonček in koliko
250 KresnaNoc|       bodo pojedli kmetje, koliko pa gospoda in meščani. Dalj
251 KresnaNoc|        druga vštric druge od Krke pa do njegovega gradu, da bi
252 KresnaNoc|       zemeljski ničemurnosti figo pa se spokoril in posvetil.
253 KresnaNoc|           šele čez šest let. Mene pa bo podrl njegov razbojni
254 KresnaNoc|            čigav bo dedec, čigava pa baba in punčka. Bati se
255 KresnaNoc|        Puška sloni v odprti veži, pa jo bom lahko unesel, potem
256 KresnaNoc|           bom lahko unesel, potem pa udri po oglarjevih! Prijetnega
257 KresnaNoc|          potoval Martinek v mesto pa se preoblekel za gospoda
258 KresnaNoc|      glasom: "Prišel je lovec, ki pa ne bo lovil muh, komarjev
259 KresnaNoc|     graščak in gospodar. Martinek pa veli zaničljivo: "Enega
260 KresnaNoc|           jahača ste se iznebili, pa si že iščete drugega, da
261 KresnaNoc|       kako ste čudni! Da ni taka, pa ne bi bila coprnica." ~Mrzla
262 PeterPav |           hotel. Doma na graščini pa si je uredil življenje v
263 PeterPav |         so ga nosili hlapci, zdaj pa se je vozil na zlatih kolih,
264 PeterPav |          na vso moč s palico, ali pa ga zbodel v stegno z ostrim
265 PeterPav |          srebrn denar, za nameček pa navadno še eno pljusko ali
266 PeterPav |           veselici, glavna zabava pa sta mu bila in ostala v
267 PeterPav |   vinogradih, naj bo nakolski ali pa pritličnik, prajz, češnjevec,
268 PeterPav |       slapovje pri Žužemberku, in pa tisti težki korenjaki, ki
269 PeterPav |          misli v Težki vodi. Krko pa je častil in ljubil bolj
270 PeterPav |      slive so sladke kakor cuker, pa ni čudo, da grof ni maral
271 PeterPav |       pazila na vso kuho, posebno pa ji je bilo skrbeti za okusno
272 PeterPav |          in omako. ~Razne pečenke pa je pripravljal drug izvedenec,
273 PeterPav |         iti od tod zlepa, te bomo pa ukradli." Čez štirinajst
274 PeterPav |           kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto.
275 PeterPav |           je bilo dovolj v gradu, pa so po nekem čudnem naključju
276 PeterPav |         kar nanagloma zboleli ali pa so morali ostati pri bolnih
277 PeterPav |      gospe, naj odpre okna, potem pa je začel rjoveti na vse
278 PeterPav |          po prisojnih lokah, kdaj pa tudi po temnih gozdih, pohajala
279 PeterPav |        Opasnikovega Janeza, ki je pa bil te časti tudi najbolj
280 PeterPav |         voznika svojega, naposled pa celo za varuha svojega in
281 PeterPav |           zvrnil vznak, druga dva pa zgrabil za lase in trkal
282 PeterPav |         kačjo in kozlovsko, svoje pa nobene. Grofinja ukaže Janezu,
283 PeterPav |            Ko se mu zlomi palica, pa ga jame udrihati z bičem,
284 PeterPav |      klical dolgo na pomoč, potem pa je utihnil in se ni ganil,
285 PeterPav |        kapljice gorščine. Najbolj pa se mu je primilil in prikupil
286 PeterPav |           Čebelarstvo in ribištvo pa je bilo izročeno v skrb
287 PeterPav |          in starib bab, na možake pa samo takšen dan, ko je bil
288 PeterPav |          železna žica. Dika "vic" pa je bil nalašč za grofa iz
289 PeterPav |          razposajene šolarčke, in pa nekoliko -- kopriv. Z njimi
290 PeterPav |          vasovat drugi k vam, jim pa vrnite." Ali on se je smejal
291 PeterPav |         poslušat pod okna, v gori pa so se skrivali za kako mejo
292 PeterPav |         Zmešala se je možu pamet, pa se je revež sam zadrgnil.
293 PeterPav |   Nekateri so pod bičem umrli. On pa je pomignil zaničljivo z
294 PeterPav |     čuvaja svojim čebelam, obenem pa odvrniti nevarnost, da bi
295 PeterPav |          in Staroselci. Maloselci pa so tudi strašno pisano gledali
296 PeterPav |        vsak pomenek njihov. Ko bi pa zvozili vino na svoj dom,
297 PeterPav |      največ in najboljšo kapljico pa skrili pod streho, v slamo,
298 PeterPav |         zasuli novo klet, biričem pa je ukazal, naj mu namažejo
299 PeterPav |         ne ugaja nikomur, najmanj pa veseljaku. Izmed njegovih
300 PeterPav |   premišljeval je do mraka, potem pa začel korakati gor in dol
301 PeterPav |          so bile prevelike; dobro pa je tudi vedel, kako iz srca
302 PeterPav |     kolikor ga je nesti mogel, in pa dragoceno dovoljenje, da
303 PeterPav |         pesmi skladati, tem bolje pa je praskal in ujedal z izmišljenimi
304 PeterPav |        dejali v sveto olje, potem pa je šel v hosto delat, ker
305 PeterPav |          in tovariše svoje. ~Zdaj pa čujmo zanimivo pripovedko,
306 PeterPav |       nemški graščaki. Gospoda je pa niso le z veseljem pravili
307 PeterPav |            to je do trgatve. Kdaj pa kdaj se je pripetilo, da
308 PeterPav |       pred leseno kočico na tnalo pa se oziral proti visokemu
309 PeterPav |          je človek najbolj žejen, pa ga srka tudi najbolj brez
310 PeterPav |          za en dan v 'vašo gnado' pa boš videl, da si bom napravil
311 PeterPav |         samo sanja. Mel si je oči pa se oziral, otipaval sebe
312 PeterPav |         okolico, strmel, slednjič pa se široko nasmejal: "Ehe,
313 PeterPav |      Praviš, da sem grof. No, naj pa bom, nisem bedak, da bi
314 PeterPav |           vpraša: "Prijatelj! Kdo pa gospodinji danes pri nas,
315 PeterPav |       gospa. Zdaj se še oblačijo, pa bodo skoraj tukaj." Krese
316 PeterPav |          malo preveč martinovala, pa je od preobile starine glava
317 PeterPav |            da ničesar ne ve. Kaka pa je pravzaprav grofica in
318 PeterPav |         je malo takih. Krstno ime pa jim je, kakor se spodobi,
319 PeterPav |          capinom vidim v dno duše pa vem, da so vsi sleparji
320 PeterPav |          to čast samo gospem. Jaz pa nečem biti slabši nego moja
321 PeterPav |        družini in tlačanom; Peter pa je pil in jedel, dokler
322 PeterPav |           različnih rečeh, največ pa o svoji gospe. Dejal je: "
323 PeterPav |         da mi je dal tako. Grofje pa pojo drugo pesem. Naj si
324 PeterPav |         njegove razglasila, potem pa ga vpraša, kaj bi mu pripravila
325 PeterPav |      ušesi utegneta biti premalo. Pa naj jih bo deset! Mar je
326 PeterPav |        zakolje sto prascev! Hrena pa nadrgni polno skledo, skodelica
327 PeterPav |        skodelica je za berače, ne pa zame. Skoraj še bolj nego
328 PeterPav |       Skoraj še bolj nego z ušesi pa mi boš ustregla z dobro
329 PeterPav |       stolčena prav na drobno, in pa bučne pečke, ki se morajo
330 PeterPav |        kaj ljubi moj želodec; ker pa ne smem pozabiti, da sem
331 PeterPav |         sem grof, speci enega ali pa dva pava in zakaj ne tudi
332 PeterPav |           to, kar mi diši, obenem pa ohranil neomadeževano grofovsko
333 PeterPav |         je dobila svoje ime. Zdaj pa le pojdi brž v kuhinjo in
334 PeterPav |        ali drugače ne izkazi, jaz pa moram iti gledat, kaj onegavijo
335 PeterPav |           kako pametno besedo. Ko pa so se od čuda zopet zavedeli,
336 PeterPav |      poglejte mu krivo desno nogo pa tumpasti nos in bradavico
337 PeterPav |         vse grlo grohotati, drugi pa ga zlobno pikati in ga zabavljivo
338 PeterPav |          je on njihov vladar, oni pa njegovi podložniki in sužnji.
339 PeterPav |         oglušili. Za hudim gromom pa je prišlo skoraj tudi strašno
340 PeterPav |      starcev, bab in otrok; Peter pa je kaznoval vse brez razločka
341 PeterPav |    pravijo Žganja ali kako že, ne pa Barba. Razen gospe imel
342 PeterPav |          branilo nobeno dekle. Če pa ne boš znala brzddati svojega
343 PeterPav |  vljudnosti ni bil do zdaj vajen, pa ni čudo, da se je ponašal
344 PeterPav |       skrbi, saj sva še oba jaka, pa če bi bila tudi že stara,
345 PeterPav |   priporočila sv. Ani za sina, ne pa za hčer."  Peter si je nalival
346 PeterPav |        pocedil dober bokal, potem pa postavil predse veliko majoliko
347 PeterPav |           poln robec odpustka, ti pa si me prijel za roko in
348 PeterPav |         Jaz hočem imeti Petra ali pa nobenega.' Ti pa si rekel,
349 PeterPav |        Petra ali pa nobenega.' Ti pa si rekel, jokaje se od veselja: '
350 PeterPav |   zaročenja. Le nekoliko pomisli, pa vem, da mi boš potrdil,
351 PeterPav |         novih irhastih hlačah, ti pa v mezlanastem krilu, ki
352 PeterPav |     mislim, da je bilo zeleno ali pa rjavkasto." Kaj je govoril
353 PeterPav |       dalje, nam ni znano; gotovo pa vemo, da se je bojeval zmagovito
354 PeterPav |           mirno v obednici, potem pa ga je dal vrnivši se grof
355 PeterPav |     pametjo sprl in stepel ali je pa še nikoli srečal ni. Gospoda
356 PeterPav |            živina so Slovenci, ne pa mi. Ali naj le poskusijo
357 PeterPav |         svojo moč našemu človeku, pa jim bo zagodel tako pesem,
358 PeterPav |      maram, na mlade in lepe žene pa preži naš grof. Vem, da
359 PeterPav |         Društva se ni branil, pil pa ni v njem nikoli toliko,
360 PeterPav |         je gotovo vselej upijanil pa se zvalil na tla in spal
361 PeterPav |        rabi staro grajsko pravico pa jih razbij! Vzemi potem
362 PeterPav |       drugače nego grofa. Posebno pa naročam vam, kuharjem in
363 PeterPav |       njegovi uradniki in družina pa so ostali še dolgo skupaj
364 PeterPav |           ti ljudje v trebuhu, ne pa v glavi." Valkerja niti
365 PeterPav |        spretno Petrovo vlogo, kar pa ni bilo nič čudnega, kajti
366 PeterPav |    prigodi kaka nesreča. ~Posebno pa moramo skrbeti za dobro
367 PeterPav |          so za otroke in babe, ne pa za oblastnike in grofe." ~
368 PeterPav |         pravil? Vidiš, ravno zato pa se tudi ne morejo in ne
369 PeterPav |  samokrese, drugi fantje in možje pa kopja, sulice, sablje in
370 PeterPav |       travnike, ribnike in potoke pa je podaril občinam in vasem
371 PeterPav |         kmete, ki so mu pomagali, pa tudi tiste, ki so bili ostali
372 PeterPav |        velikansko, ali trebalo je pa tudi napasti več tisoč ljudi,
373 PeterPav |        poljubci in objemljaji, on pa se je držal resno in skoraj
374 PeterPav |       sovražna roka. Pred odhodom pa moram pokončati spomin naše
375 PeterPav |         in spodaj. Od vseh strani pa se je jel valiti gost, črn
376 PeterPav |           čez Gorjance. Skozi dim pa so švigale in sikale orjaške
377 PeterPav |         naposled v solzah, kar se pa nikakor ni zgodilo. Priplavala
378 PeterPav |           škodo do krajcarja. Oni pa so pokazali tri Pavlova
379 PeterPav |          je grofico hudo ujezilo, pa je udarila z nogo ob tla
380 PeterPav |     biriča z bičem, na vsakih sto pa vislice. Ta strašila so
381 PeterPav |        dala precej napreči druge, pa hajdi po oni strani gore
382 BratovGom|           jih prinesli s sabo ali pa jih dobili na gori. Proti
383 BratovGom|         brez imena, predniki naši pa so ga zvali Bratovska gomila.
384 BratovGom|          Minila je ura za uro, on pa se kar ni mogel ločiti iz
385 BratovGom|   priljubljenem in navadnem uvodu pa jame pripovedovati tole
386 BratovGom|         ustrahovati, ubogi kmetič pa ni imel nikjer in od nikogar
387 BratovGom|     bežali v daljne kraje, junaki pa se zatekali na višave k
388 BratovGom|           sinu njegovega, Abdula, pa je ujel živega. Ker je bil
389 BratovGom|          takrat še samoval, skoro pa si je našel ljubico Metko,
390 BratovGom|       potihne vojni hrup. Zgodilo pa se je, da se je zaljubil
391 BratovGom|     razumen mož. ~Vrtoglavi Abdul pa se nikakor ni mogel spametovati.
392 BratovGom|         po brezumni njegovi glavi pa je rojila še vedno slovenska
393 BratovGom|        proti Kolpi in Savi. Abdul pa je dejal: "To bi bila sramota,
394 BratovGom|   Blagnečka pograbi burkle, dekla pa tolkač in Slovenki sta se
395 BratovGom|           sablje, preplašeni konj pa se mu je vrtil, kakor bi
396 BratovGom|          in Mirno, njegovi sinovi pa skličejo bližnje Poljance,
397 BratovGom|       spredaj, jutri od zadaj ali pa tudi od vseh strani in koncev
398 BratovGom|    nekoliko težkih skal, te skale pa so pokrili zopet z debelo
399 BratovGom|           Blagnetovi sinovi. Zdaj pa je stala pred njim in mu
400 BratovGom|      čuvarju zakrakovskega broda, pa je naznanil pismeno, da
401 BratovGom|       Novemu mestu, večina vojske pa se razpoloži na prostranih
402 BratovGom|           imela reko, desno krilo pa so ji zaklanjali neprehodni
403 BratovGom|    ugodniki in bolni siromaki, ti pa nisi ne svetnik ne bolnik
404 BratovGom|           sem krošnjaril, pozneje pa sem se naselil v Zagrebu,
405 BratovGom|         da se moram poturčiti ali pa mi bodo odrezali glavo.
406 BratovGom|      služi nikoli z veseljem. Ako pa me vzamete v službo vi domačini,
407 BratovGom|          da me ne mikajo pretepi, pa nikari ne mislite, da vam
408 BratovGom|     zadovoljile popolnoma, zlasti pa je bil všeč poveljniku Blagnetu.
409 BratovGom|          smel vrniti v Zagreb ali pa bo ometal dolenjske dimnike,
410 BratovGom|          da je vzel turški denar, pa jih prevaril, da so poginili
411 BratovGom|           služba božja, okoli nje pa hrupna narodna veselica,
412 BratovGom|       neprestano dve, tri ure. Ko pa se je oglasil prvi zvon,
413 BratovGom|           vino po tleh. Brez vina pa se Grilmajer ni maral potikati
414 BratovGom|    domovini. Humpenhorstov zaklad pa leži še dandanes uklet v "
415 BratovGom|        svobodno pred oltar, potem pa, kamor bo hotel, ali v Moskvo
416 BratovGom|           hotel, ali v Moskvo ali pa še dalje, n. pr. v razcvitajoči
417 BratovGom|         komaj pol dneva. Hudolina pa se je polastila neozdravna
418 GospodVed|         kaj protivna stranka. Jaz pa prav dobro pomnim tiste
419 GospodVed|          mojstri in bogatini. Teh pa ni bilo malo za moje mladosti.
420 GospodVed|        Takrat se je dobro živelo, pa tudi veliko zaslužilo. Denar
421 GospodVed|          trpin samo kmet, meščanu pa se ni godila nobena sila.
422 GospodVed|          je bil takrat gospod, ne pa usmiljenja vreden berač,
423 GospodVed|        bilo na svetu kakor blata, pa ni čudo, da je obogatel
424 GospodVed|          je bil vaša gnada, drugo pa doktorju Rozini. Dandanes
425 GospodVed|          škrica, reci mu: doktor, pa se bo prav malokdaj zmotil.
426 GospodVed|      kakor okrožnemu glavarju ali pa proštu. Kar je rekel on,
427 GospodVed|          zmeteni. Doktorja Rozine pa ni zapustil bistri razum,
428 GospodVed|         kake pravice jim to daje, pa tudi, kake dolžnosti jim
429 GospodVed|           slovensko družbo, ki se pa ni imenovala Čitalnica,
430 GospodVed|           svojimi opravili, dobil pa je zanj moža, ki je bil
431 GospodVed|       cele štiri strani. Svinčnik pa mu je tekel, kakor bi plesal;
432 GospodVed|         verjemite mi, da smo bili pa vendar za marsikatero reč
433 GospodVed|          vzeli slovensko zastavo, pa hajdi na Trško goro, v Otočec
434 GospodVed|          Trško goro, v Otočec ali pa bliže na Trate, v Portovo
435 GospodVed|        Trate, v Portovo hosto ali pa kam drugam. Teh krasnih
436 GospodVed|        pšenico je rasla seveda tu pa tam tudi kaka ljuljka, ali
437 GospodVed|         se ga je bal. Če se mu je pa nasprotnik krepko uprl,
438 GospodVed|   kadarkoli se vidita. Pravzaprav pa je lazil h gospodu zato,
439 GospodVed|         grič, iz radovednosti ali pa po neumnosti so se ji pridružili
440 GospodVed|      rekel niti besede, v časniku pa jih je potem baje prav pošteno
441 GospodVed|        njih šegami, pridi tjakaj, pa bo gotovo zadovoljen. Našel
442 GospodVed|        sonce, stopim pod lipo ali pa v gosti gaj, ki se širi
443 GospodVed|       dokler je trezen, molči ali pa govori prav modro o vremenu
444 GospodVed|        svoji čuhi; ko se upijani, pa da zgrabi kol ali poleno
445 GospodVed|   udrihati po glavah. Mi Dolenjci pa smo taki, da nas dobra volja
446 GospodVed|   slaščičarji, za telesne potrebe pa krčmarji, mesarji in kuharice.
447 GospodVed|       lakote. Pijo ga vsi, največ pa še kmetje in sploh prosti
448 GospodVed|           ki ga odvračajo od dela pa tudi od vode, ki se mu zdi
449 GospodVed|           volje je bolj potreben, pa tudi bolj vreden nego vsak
450 GospodVed|          maši in pridigi. Gospoda pa vidijo cerkev navadno le
451 GospodVed|        bolj ne morejo, za njih se pa nihče ne briga. To se jim
452 GospodVed|            ki so ga nosili, potem pa jim je dejal smehljaje se: '
453 GospodVed|           pet negodnikov, posebno pa na Grgiča in Korlička, ker
454 GospodVed|          Korličkovi tovariši. Sem pa tam je stala kaka gruča
455 GospodVed|     iztrgal in pobegnil. Korlička pa je zmašil Tršinar v vrečo
456 GospodVed|           po jarku navzdol, potem pa zavivši na levo po poti,
457 GospodVed|           šega vseh narodov, zdaj pa so ga smukale tudi po nogah,
458 GospodVed|        izginile pošasti, zabučala pa je nevihta, kakršne še ni
459 GospodVed|         je vsak hip ob zemljo ali pa ob veje in deblo. Tisto
460 GospodVed|       Mehovo in Gorjanci. Še huje pa je ostrmel in zatrepetal,
461 GospodVed|   marsikoga iz šole. Korliček sam pa tudi ni hotel povedati svoje
462 GospodVed|          in zavlekli v hosto. Tam pa si je oprostil roke in se
463 GospodVed|          Ribnici. Ubogi Sloveniji pa so dali njeni sovražniki
464 NardodnaB|       ležati ponoči v nastilu ali pa na sami slami, Mihi pa so
465 NardodnaB|        ali pa na sami slami, Mihi pa so prinesle gospodinje vselej
466 NardodnaB|        kosec suhega kruha, nikjer pa mu niso ponudili tople jedi
467 NardodnaB|       izpovedal in obhajal, potem pa pokliče Ponomárja in mu
468 NardodnaB|          moji nadlogi, zato boste pa tudi moj edini dedič. Moja
469 NardodnaB|         vam bom naznanil. Najprej pa čujte, na kako čuden način
470 NardodnaB|         do pasa, v obraz in život pa ga ni bilo drugega nego
471 NardodnaB|      Posušila so ga leta, še bolj pa, kakor sem menil, strašna
472 NardodnaB|         nesem posodo nazaj, potem pa se vrnem k njemu, da se
473 NardodnaB|   vstajenja iz groba.' -- Vekomir pa me je pobaral, če ne preklinjam
474 NardodnaB|           ni pokusil ničesar, jaz pa sem jedel v slast kakor
475 NardodnaB| napolnjene z zlati, srebrniki ali pa z žlahmimi demanti, ki so
476 NardodnaB|          narodna blagajnica? Zdaj pa me poslušaj, za kakove potrebe
477 NardodnaB|    podvojila in potrojila. Prišla pa bodo tudi mnoga nova, kakršnih
478 NardodnaB|      kokoši 2 gld., desetkrat več pa še od konj in goved. Od
479 NardodnaB|           cesarstva. Verni kmetje pa ga bodo prosili, naj jim
480 NardodnaB|         deco, device in žene naše pa sramotili in si jih vzeli
481 NardodnaB|          očetje in matere njihove pa umirali brez tolažbe svetih
482 NardodnaB|      grešne strasti, z njimi vred pa tudi vse stiske, toge in
483 NardodnaB|          zaničevano naše Podgorje pa se bo jelo zvati obljubljena
484 NardodnaB|          demantov, drugo polovico pa napolni z zlati in srebrniki.
485 NardodnaB|        moral živeti ob svojem. Če pa te njihovi darovi ne bodo
486 NardodnaB|        komur ti bo drago, vsekako pa ga moraš poučiti, kako in
487 NardodnaB|         bo mogel zdelovati. Če bo pa trpel brez svoje krivice
488 NardodnaB|           Zdaj, dragi bratec moj, pa idi zbogom, na zemlji se
489 NardodnaB|           črna tema, v srcu mojem pa je zasvetil jasen dan, ki
490 DokPrezir|         preprijazno njegovo gospo pa so obirale te jezičnice
491 DokPrezir|         vse mirno in enolično, ne pa kakor nekateri govorniki,
492 DokPrezir|       smejal sam svojim šalam. Ko pa je odjecljal prvih pet ali
493 DokPrezir|          ga ne raznese smeh, babe pa so bežale iz hiše, kakor
494 DokPrezir|        razuma, ali kaj pomaga, ko pa nečeš rabiti pameti." To
495 DokPrezir|        razume več nego vsi drugi, pa si je mislil: Zdaj veste,
496 DokPrezir|     pravdarska pisma ali káli. To pa vem za gotovo, da mu zaslužek
497 DokPrezir|        najnovejši šegi. Take reči pa niso zastonj. Vedlo ga je
498 DokPrezir|          dlan kar celo dvajsetico pa tudi goldinar. Sestra, ki
499 DokPrezir|          dan po miloščino. Prežir pa jo je zavrnil: "Kaj se jeziš,
500 DokPrezir|     drugih potrebnih reči, povrhu pa mu podaril še petico za