| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] fridava 1 funt 1 g 1 ga 473 gaber 1 gabrcan 1 gabrcanom 1 | Frequency [« »] 601 pa 554 ne 529 ni 473 ga 452 ki 441 mu 438 za | Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances ga |
Part
1 Cvetnik | je še zablodil v cvetnik, ga je zamaknila in prevzela 2 Cvetnik | stradanja. Blagor pa si ga tistemu, ki dobi po sreči 3 Cvetnik | rožic. Ako se ženi, naj ga dene svoji nevesti v venec 4 Cvetnik | cvet s seboj, ne obhaja ga nobena jeza in nobena žalost, 5 Cvetnik | nobena žalost, ne premaga ga noben sovražnik, ne predere 6 Cvetnik | seboj za tovarišijo in da ga hrani s svojim mlekom. Razen 7 Cvetnik | zdravju in veselju. V samoti ga ni motil nihče. Kraj ni 8 Cvetnik | odljuden, gol in pust, da se ga je potnik že od daleč ustrašil. 9 Cvetnik | tesno kočico. Prelepo sta ga prosila, da bi jima dal 10 Cvetnik | učenec sv. Peter. Kristus ga je prijel za roko in mu 11 Cvetnik | slajšim mlekom, nego mu ga je dajala koza, in tako 12 Cvetnik | celih sto let. Nadlegovala ga ni nikoli več ne bolezen 13 Cvetnik | sladko, ker je vedel, da ga čaka na onem svetu še veliko 14 Cvetnik | veliko večje veselje, nego ga je užival po Kristusovem 15 Velikani | zaspal. Ni dolgo spal, ko ga prebude debeli glasovi neznanih 16 Velikani | Eden pravi: "Sklatimo si ga z neba!" Velikani skočijo 17 Velikani | v neskončnem strahu, da ga pošasti ne bi zavohale in 18 Velikani | tolažnik in pomočnik. Bokal ga je bil zvrnil že za večerjo. 19 Velikani | čutaro in veli: "En bokal ga je še notri. Nuj ga izpiti! 20 Velikani | bokal ga je še notri. Nuj ga izpiti! Bog ti ga blagoslovi!" 21 Velikani | notri. Nuj ga izpiti! Bog ti ga blagoslovi!" Komaj je pa 22 Gospodic | Veseli se, ves svet, kar ga od tod vidiš, je božji in 23 Gospodic | še vsakemu, kdorkoli si ga je na život privezal. Zdravemu 24 Gospodic | privezal. Zdravemu dá moč, da ga noben junak ne more premagati. 25 Gospodic | te besede slišala in se ga oklenila in rekla: "Kaj 26 UkletiGr | prosiš za kos kruha! Dobil ga boš takrat, ko bodo prebirali 27 UkletiGr | Tekla sem za Kristusom in ga lepo prosila, da bi smela 28 UkletiGr | podgorski kolibi in prebiramo ga tudi že mi pastirji. Kolikokrat 29 UkletiGr | pastirji. Kolikokrat sem ga bral ali sam zase na paši 30 UkletiGr | vrata. Fant gre za miško, ki ga pelje skozi tako krasne 31 UkletiGr | in skoro še dihati ne. Ko ga pa dovede miška v spalnico 32 UkletiGr | na postelji spečo gospo, ga nje čudovita lepota tako 33 UkletiGr | v božje obličje. S silo ga miška potegne v drugo izbo, 34 UkletiGr | tudi miška solze brisati in ga vpraša, kaj ga je tako strašno 35 UkletiGr | brisati in ga vpraša, kaj ga je tako strašno zabolelo. ~ 36 UkletiGr | ali zlato in srebro, ki ga povsod vidiš, ni moje, sama 37 RajskaPti| družba prijateljev in lovcev ga je spremila. Grof ugleda 38 RajskaPti| se je dvigniti moral, da ga lovska družba ne bi pogrešila 39 RajskaPti| v Gorjance na lov in tam ga je medved raztrgal. Zdaj 40 RajskaPti| oratarjev in se uveril, da ga je zadrževalo sladko petje 41 RajskaPti| je razodel oratarjem, so ga spoznali najstarejši med 42 PticaZlat| vsako skrivnost. Ljudje so ga hodili povpraševat, kako 43 PticaZlat| storil nič žalega, ali začelo ga je vendar močno skrbeti, 44 PticaZlat| gnezda ptice Zlatopera. Ptica ga je počakala in si dala brez 45 PticaZlat| Zasmehovala in zasramovala ga je kar očitno. Ona se je 46 PticaZlat| sosedje preveč zabavljali in ga dražili s cesarično, je 47 PticaZlat| preselil med Bele Kranjce, ki ga niso dosti poznali. Zlato 48 PticaZlat| pero je nesel s sabo in ga na vso moč skrbno varoval. 49 PticaZlat| varoval. Pokazal in dal ga je sinu šele v sivi starosti, 50 PticaZlat| nesrečo in sramoto, ker ga nisem znal rabiti. Bodi 51 PticaZlat| bral zanj sveto mašo. Bog ga je obdaril potem s toliko 52 Vila | so ljubile, ali gorje si ga tistemu, ki je prišel iz 53 Vila | pri jedi in jih poznal, so ga kamovale brez milosti. Ustrelile 54 Vila | brez milosti. Ustrelile so ga v roko ali nogo, včasi tudi 55 Vila | ognjena strela; zadržati ga ni moglo nobeno število 56 Vila | število krvavih ran. Če pa ga je klical Švaba na boj proti 57 Vila | o nji mislil, ali ta reč ga je tudi malo skrbela. V 58 Vila | reči ji nista bili všeč: da ga ni mogla najti nikoli brez 59 Vila | nevarnih ran. Na pol mrtvega so ga prinesli tovariši domov. 60 Vila | ni mogel videti. Lahko bi ga bila ozdravila v treh dneh, 61 Vila | hotela. Veselilo jo je, da ga more brez priče gledati, 62 Vila | sladko namigovala. Imela ga je rajši bolnega v postelji 63 Vila | ali vstati ni mogel, ker ga slabost ni hotela nikakor 64 Vila | Junak je pa dobro vedel, da ga nekdo zdravi, ker je našel 65 Vila | v izbo tiho kakor duh in ga pogleda. Ker je mislila, 66 Vila | pa se usedla k njemu in ga začela premilo gledati in 67 Vila | čutil. Uveril se je, da ga zdravi deklica, katero je 68 Vila | hramu in ljubil. Spreletela ga je groza. Jelo se mu je 69 Vila | že strašno naveličal. Ko ga je prišla vila spet obvezovat, 70 Vila | izpirala in obvezovala, ampak ga je dalj časa samo milo gledala 71 Vila | njo, ali tako pazljivo, da ga ni mogla videti. Šel je 72 Vila | Petroviča noč in dan. Našli so ga šele čez nekoliko tednov 73 GluhaLoza| bilo prijetno in srkali smo ga v slast od sedmih do desetih. 74 GluhaLoza| desetih. Koliko bokalov smo ga udušili, ne pomnim, to pa 75 GluhaLoza| pomnim, to pa dobro vem, da ga je bilo zjutraj preveč. 76 GluhaLoza| desetak. Navlekli smo se ga; čas je, da se poslovimo 77 GluhaLoza| kupcu bi jemal blago, kam bi ga nosil naprodaj in v druge 78 GluhaLoza| stopil. Ko sem odskočil in ga jel bolj natanko ogledovati, 79 Volkodlak| mu ni dosti verjela in se ga je bala. Ker pa ji je ostal 80 Volkodlak| izgubila sčasoma strah in se ga je privadila in se z njim 81 Volkodlak| planil na sovražnika in ga odpodil ali pa raztrgal 82 Volkodlak| raztrgal in, ko se je vrnil, ga je Lenčka pohvalila, lepo 83 Volkodlak| je Lenčka pohvalila, lepo ga božala in se z njim pomenkovala. 84 Volkodlak| zopet snubit. ~Lenčka se ga ustraši in mu veli: "Ne 85 Volkodlak| jo je groza obšla, kadar ga je pogledala. Dala mu je 86 Volkodlak| zversko, ne v človečje. Lenčka ga je lepo učila in skrbno 87 Volkodlak| se je nanj razjezila in ga pokarala, ji je pokazal 88 Volkodlak| čvrstega sina, kakor sem ga rodila s tabo. Matere trpe 89 Volkodlak| je ulegel spat. Lahko ti ga bo ustreliti, ali te lepo 90 Volkodlak| ali brez uspeha, ker se ga ni prijela nobena krogla. 91 Volkodlak| prijela nobena krogla. Dokler ga je gnal le volčji bes, še 92 Volkodlak| preganjalca. Noben lovec ga ni več poznal. Če so ga 93 Volkodlak| ga ni več poznal. Če so ga zasledili in mislili, da 94 Volkodlak| zasledili in mislili, da se ga bodo zdaj polastili, se 95 Volkodlak| silo ne s prekano, dokler ga ni odnesla z Gorjancev strastna 96 DivjiMoz | Zdaj poje v njem sekira, ki ga nemilo podira in pokončuje, 97 DivjiMoz | tak človek, ki misli, da ga pozna. ~Neko noč se je pripetilo, 98 DivjiMoz | njemu nekdo od zadaj in ga potrka na ramo in veli: " 99 DivjiMoz | zagleda kosmatega velikana in ga vpraša, kdo je. Tujec odgovori: " 100 DivjiMoz | pridruži divji mož, spremi ga molče do konca gozda in 101 DivjiMoz | zarastel obraz dolg mah. Če ga je kdo kaj vprašal, ni dobil 102 DivjiMoz | kakor hudoba križa. Če so ga Logarjevi povabili, da bi 103 DivjiMoz | pritekel na pomoč, še preden so ga prosili. Če je zalezoval 104 DivjiMoz | pa iz ust zadnji zob, ki ga je še imela. Logarjevim 105 DivjiMoz | maščevati divji mož, če ga človek vedé ali nevedé razžali. ~ 106 DivjiMoz | pri lastovški drobnici ga pa zapustil. Kaj, ali niste 107 DivjiMoz | tista smreka, pri kateri ga ljudje najprej zagledajo." ~ 108 DivjiMoz | marsikdo. Ali takrat, ko sem ga jaz videl, je bil manjši, 109 DivjiMoz | mož kaj hudega storil, ko ga je spremljal. ~On mi odkima: " 110 DivjiMoz | hlastno za roko in veli: "Ali ga ne vidite? Ta je tisti, 111 DivjiMoz | je bilo nekaj meseca, sem ga zagledal tudi jaz in ga 112 DivjiMoz | ga zagledal tudi jaz in ga jel opazovati. Tone se je 113 DivjiMoz | porastel, ali ne tako, da bi se ga moral človek ustrašiti. 114 DivjiMoz | prišel s polja na cesto, ga podražim: Dober večer! On 115 DivjiMoz | priljubiti, kajti ponovil ga je gotovo desetkrat, če 116 DivjiMoz | v Lastovčah konja, ki so ga bili prodali zjutraj v Prečni. 117 DivjiMoz | jaz tako sodim, da so se ga eden od drugega naučili 118 DivjiMoz | iti v jazbino. Prosili sta ga zgolj iz priljudnosti, ker 119 DivjiMoz | ukazal vselej: "Namažite ga dobro z brezovim oljem!" 120 DivjiMoz | rjove pobegnil. Od takrat ga ni nihče več videl, pa se 121 DivjiMoz | mogel nič povedati, ker se ga je zbal in utekel. ~Pol 122 DivjiMoz | je planil po njem, da bi ga raztrgal in požrl. Ljudje 123 DivjiMoz | mogli nazaj potegniti. Ker ga skrbi, da se ga ne bi kdo 124 DivjiMoz | potegniti. Ker ga skrbi, da se ga ne bi kdo ustrašil, se ljudem 125 DivjiMoz | njihove surove veselice ga ne mikajo. Mirno živi v 126 DivjiMoz | ne želiva! Že sam zakon ga povzdiguje visoko nad vse 127 DivjiMoz | gre brž druge kuhat, ker ga hrepenenje po tej jedi nikoli 128 DivjiMoz | mislim si, že prav! Bog ji ga blagoslovi! Pridni gospodinji 129 DivjiMoz | bil kak domač paglavec, bi ga bil najbrž potresel malo 130 DivjiMoz | za ušesa, dal mu brco in ga zapodil. Ko pa vidi, da 131 DivjiMoz | nagajat na dom tuj potepuh, ga prime taka grozna jeza, 132 Jutrovica| tako kislo in prazno, da so ga imenovali sosedje: cuckovec, 133 Jutrovica| in družina, celo berači ga preklinjajo. Sv. Trije kralji 134 Jutrovica| kakemu kmetu grunt, kupi ga sebenjak. Dolenjskim kuharicam 135 Jutrovica| na Štajersko ali drugam, ga pitajo povsod z vlačugarjem 136 Jutrovica| dobi kak dar, ne dado mu ga iz dobrega srca, ampak zato, 137 Jutrovica| Trije kralji, zahvalili ga za postrežbo in blagoslovili. 138 Jutrovica| in blagoslovili. Zjutraj ga zbudi žena in veli: "Poglej 139 Jutrovica| nam je posijalo sonce, ki ga Mrakovica dopoldne še nikoli 140 Jutrovica| Zdelo se mu je, kakor da ga je prenesel kak božji angel 141 KresnaNoc| se Martinek punta. Baron ga je dal hudo pretepati najprej 142 KresnaNoc| drugim. Ker palica ni zmogla, ga je jel ječiti in postiti 143 KresnaNoc| jel ječiti in postiti in ga držal v trdnem zaporu cela 144 KresnaNoc| Kmet ni živina, treba ga tlačiti po pameti, ne pa 145 KresnaNoc| zemljo in ves drug imetek; če ga je volja, naj mu obrne svobodno 146 KresnaNoc| svoje hlapce in pse, da so ga odtirali iz vsega okraja 147 KresnaNoc| pridružil. Ljudje pa so ga po strani gledali in vprašali: " 148 KresnaNoc| se je inako storilo, da ga gonijo rojaki v goro, hotel 149 KresnaNoc| nikoli zavrgla. Na potu ga ugleda konjederec. Možu 150 KresnaNoc| njegov kres, vsi Dolenjci so ga gledali in se popraševali, 151 KresnaNoc| pomeni ogenj na Gorjancih, ki ga niso ta večer še nikoli 152 KresnaNoc| svojega obližja, dokler ga ne predrami in prestraši 153 KresnaNoc| mnogo lepši dom, nego mu ga je ugrabil baron Ravbar. 154 KresnaNoc| Martinek bridkih skrbi, ki so ga morile, in je ves vesel 155 KresnaNoc| botro Skumaraho. Tudi ona ga je zapazila in se mu zabavljivo 156 KresnaNoc| eden za drugim k njemu in ga poljubijo, ali ne po človeški 157 KresnaNoc| niti spredniki. Dal sem ga mazati, in ker je gonil 158 KresnaNoc| še! Brisali in božali smo ga, dokler ni utihnil. Utihnil 159 KresnaNoc| me je strah natočiti si ga več nego malo merico, to 160 KresnaNoc| kmete. Jaz sem se zaklel, da ga moram odpraviti. Ali to 161 KresnaNoc| je Klek stresel. Objemši ga, veli: "Da si mi zdrav, 162 KresnaNoc| grad služit, in jaz sem ga poslušal. Kmalu me je začela 163 KresnaNoc| tudi krepak mož. Povabim ga, da naj se naseli na moji 164 KresnaNoc| svoj rdeči robec. Gospod ga pobere in prinese, jaz sem 165 KresnaNoc| samega peklenskega modrijana, ga seve ne stane težko odkrmiti 166 KresnaNoc| dejala: brez nastila mi ga bodo razkopali, da se bo 167 KresnaNoc| se bo še zrušil; čemu bi ga še pometala? Metlo sem dejala 168 KresnaNoc| zapij vsak krajcar, ki ga v roko dobiš. Pobahamo se 169 KresnaNoc| pa smo se tudi izurile in ga znamo ne le piti, ampak 170 KresnaNoc| dedec misli, da je junak, če ga posesa dva bokala. In revišče 171 KresnaNoc| potem v vsaki luži. Me tri ga drugače zmagujemo. Tri bokale 172 KresnaNoc| drugače zmagujemo. Tri bokale ga podere vsaka, preden se 173 KresnaNoc| oči kleškega zbora. Ona ga pozdravi z jako nespodobnimi 174 KresnaNoc| veliko več veselja, nego ga je pričakoval. To pa, vidiš, 175 KresnaNoc| skoči k oglarjevi kolibi in ga zbudi. On in vsi oglarjevi 176 KresnaNoc| in je bil vesel, da so ga prihodniki živega pustili 177 KresnaNoc| brke in dolgo brado, da ga nihče ne bi mogel tako brž 178 KresnaNoc| vsak mrčes, pošlje ponj in ga prelepo sprejme. Doktor 179 KresnaNoc| glas svojega odrešenika in ga prosili, naj bo zdaj on 180 KresnaNoc| mogočniki in bogatini so ga klicali na pomoč. Zaslužil 181 PeterPav | hoditi peš. Prejšnje čase so ga nosili hlapci, zdaj pa se 182 PeterPav | pretežaven in zamuden. Nadomestil ga je s šalo, ki je bila gotovo 183 PeterPav | kakemu drugemu človeku, ki ga je srečal, je založil s 184 PeterPav | založil s pestjo pljusko, ali ga brcnil od zadaj, ali mahnil 185 PeterPav | vso moč s palico, ali pa ga zbodel v stegno z ostrim 186 PeterPav | tepel, za uho ali za nos in ga vlekel v grajsko klet ter 187 PeterPav | vlekel v grajsko klet ter ga napojil prav do sitega. 188 PeterPav | vodah in ne le v Krki. Ko so ga vprašali, katerim bi odločil 189 PeterPav | ogrska vina, ali skušnja ga je izučila, kako dobro se 190 PeterPav | in prijatelju svojem, ki ga je bil vabil na obed. Tako 191 PeterPav | Rosnarju dosti slabo, ali ga ne sme zapustiti, kajti 192 PeterPav | kvartača Šinkenturna ter ga pošlje k vitezu, da bi igral 193 PeterPav | Precej zaprosi dečka, ki ga je spekel, naj pride k njemu 194 PeterPav | Erger-Bergerja je strah, ki ga je to noč prebil, tako prevzel 195 PeterPav | Notburgino srce. Še isti dan ga pokliče v gad in mu veli 196 PeterPav | in pošten sluga. Grofinja ga je postavila kmalu za paznika 197 PeterPav | na lov, in na samem naj ga kazni tako, kakor misli, 198 PeterPav | v gozd in se našemi, da ga mladi baron ne bo mogel 199 PeterPav | mogel poznati. Ugledavši ga, plane vanj in kakor bi 200 PeterPav | vanj in kakor bi trenil ga podere na tla ter zveže. 201 PeterPav | na tla ter zveže. Najprej ga začne mazati z voljno, tenko 202 PeterPav | sračjo dušo!" Razbivši šibo, ga je natepal z debelo palico, 203 PeterPav | Ko se mu zlomi palica, pa ga jame udrihati z bičem, ponavljaje 204 PeterPav | Žandelj in niti vpričo Ijudi ga ni imenovala odslej nikoli 205 PeterPav | kolin za devet far. Ovadnik ga je slišal in zatožil. Ponoči 206 PeterPav | izginil. Čez več dni so ga našli v gozdu obešenega. 207 PeterPav | revež sam zadrgnil. Meni ga je žal." Ljudje tega niso 208 PeterPav | Ljudje trdijo še zdaj, da so ga požgali grajski hlapci po 209 PeterPav | neprilično slogo, dokler ga domisli Valker, kaj mu je 210 PeterPav | domislil take pametne reči, da ga bodo gotovo vsi posnemali. 211 PeterPav | kmetje vino svoje v gori, ga ne morejo nič utajiti, graščina 212 PeterPav | okoli polne majolike. Če ga ločejo v hramu, pošljem 213 PeterPav | najdebelejša grajska kravica! Nekaj ga bodo dejali v klet, največ 214 PeterPav | vzel hišo in kmetijo in ga preselil na najzadnji konec 215 PeterPav | vršilo pri njih proščenje, so ga bili razžalili, ker ga niso 216 PeterPav | so ga bili razžalili, ker ga niso poklicali nikjer k 217 PeterPav | Brusničani se vkup zbero~in star'ga mačka odero itd. ~Grofu 218 PeterPav | nagrado toliko vina, kolikor ga je nesti mogel, in pa dragoceno 219 PeterPav | Moravčani se vkup zbero~in star'ga mačka odero itd. ~S to pesmijo 220 PeterPav | Bog mu daj nebesa, čeprav ga nisem poznala." Najrajši 221 PeterPav | Gabrčan po gospoda, naj bi ga dejali v sveto olje, potem 222 PeterPav | veder vina. Pred pustom mu ga je vselej zmanjkalo; prihranil 223 PeterPav | vselej zmanjkalo; prihranil ga je samo eno ali dve banjki 224 PeterPav | kdaj se je pripetilo, da ga je poklical kak bogatejši 225 PeterPav | barončki. Tri bokale bi ga moralo priti vsak dan na 226 PeterPav | človek najbolj žejen, pa ga srka tudi najbolj brez skrbi. 227 PeterPav | sam s sabo tako glasno, da ga je vsak človek lahko razumel. 228 PeterPav | Peter ni vedel nič, da ga je kdo poslušal. ~Drugi 229 PeterPav | da Kresetu vina, kolikor ga bo piti hotel; kadar bo 230 PeterPav | lepo gosposko opravo ter ga odnesejo v grajsko spalnico, 231 PeterPav | v grajsko spalnico, kjer ga polože v pernato posteljo, 232 PeterPav | predramil. Stopivši k njemu, ga vpraša: "Milostivi grof, 233 PeterPav | kaj vina, a? Prinesi mi ga precej polno majoliko in 234 PeterPav | postreže poleg zapovedi. Peter ga vpraša: "Prijatelj! Kdo 235 PeterPav | njegove razglasila, potem pa ga vpraša, kaj bi mu pripravila 236 PeterPav | kričati vsi v en glas: "Viš ga no, to je Peter, nihče drug 237 PeterPav | grlo grohotati, drugi pa ga zlobno pikati in ga zabavljivo 238 PeterPav | drugi pa ga zlobno pikati in ga zabavljivo povpraševati, 239 PeterPav | ta čudna govorica. Našla ga je sredi množice vaščanov, 240 PeterPav | množice vaščanov, ki so ga trepetaje prosili oproščenja, 241 PeterPav | udrihati po stari ženi. Ko ga je vprašala, če ne pozna 242 PeterPav | pametna, dobil ti bom moža, da ga boš gotovo vesela. Moral 243 PeterPav | birič ali gozdnar, ki se ga ne bi branilo nobeno dekle. 244 PeterPav | ves čas pri njem. Dasi so ga mikali najbolj štruklji, 245 PeterPav | zabaval rad tudi z njo, ker ga je zanimal njen pomenek, 246 PeterPav | nalival najprej muškata in ga pocedil dober bokal, potem 247 PeterPav | ki zori v Gadovi peči in ga smatrajo vsi izvedenci za 248 PeterPav | pogrnjena z debelo plahto, ki ga obvaruje bolečega udarca. 249 PeterPav | mirno v obednici, potem pa ga je dal vrnivši se grof preobleči 250 PeterPav | na tisto mesto, kjer so ga pobrali prejšnji večer. ~ 251 PeterPav | je smrčal vso noč, dokler ga ne prebude glasne psovke 252 PeterPav | itak se je premislil, ker ga je uverilo zabavljivo grohotanje 253 PeterPav | kje v obližju, od koder bi ga mogli prenesti brez hrupa 254 PeterPav | čuden, svojeglav človek, ki ga ni znal vsak preslepiti 255 PeterPav | njem nikoli toliko, da bi ga bilo vino zmešalo. Kadar 256 PeterPav | bilo vino zmešalo. Kadar ga je kaka reč hudo ujezila, 257 PeterPav | dolgih presledkov. Župan ga je vabil zaman v grajsko 258 PeterPav | Pojdi ponjo v takšen čas, ko ga gotovo ne bo v hramu, n. 259 PeterPav | bo iskal v vinu in potem ga bomo ponoči dvignili in 260 PeterPav | smejete? Vaša dolžnost je, ga poslušati, kar vam ukaže. 261 PeterPav | tlačanom in vsem kmetom, da ga morajo spoštovati na isti 262 PeterPav | kakor mene, niti imenovati ga ne smejo drugače nego grofa. 263 PeterPav | domislil, kje se nahaja in kdo ga je dal našemiti v gospoda. 264 PeterPav | našemiti v gospoda. Zgrabila ga je strašna jeza. Dejal je: " 265 PeterPav | katerega je zdaj vedel, da ga bo prišel oblačit. Ker se 266 PeterPav | je rekel tudi Pavel, naj ga svobodno obleče. Opravljen 267 PeterPav | služabnik z jedjo in pijačo, ga vpraša Pavel, kje je gospodinja. 268 PeterPav | besa že pravijo?" Sluga ga pouči, da se zove Evzebija. 269 PeterPav | opravljena, jako obila ženska ter ga pozdravi preljubeznivo in 270 PeterPav | Dela bo danes toliko, da ga ne bo lahko zmoči. Reci 271 PeterPav | prineso svoje orožje sem, da ga bom razgledal, če je čisto 272 PeterPav | seveda najboljšega. Naj se ga prinese gor nekoliko sodcev: 273 PeterPav | in trdno njegovo vero, da ga je prestvarila pretekla 274 PeterPav | zasmejali in dejali, da ga bodo poslušali tem rajši, 275 PeterPav | in skoraj žalostno: Ko so ga vprašali, kaj ga teži, dejal 276 PeterPav | Ko so ga vprašali, kaj ga teži, dejal je: "Bratje, 277 PeterPav | nastanil. Dolenjski rojaki ga niso videli nikoli več, 278 PeterPav | ganil in črhnil ni besedice, ga je pogledala gospa in obledela. 279 PeterPav | reklo Kolovni vrh), zato ker ga je dobila v zameno za turška 280 BratovGom| imena, predniki naši pa so ga zvali Bratovska gomila. 281 BratovGom| predrzne osnove, dokler ga je začel premagovati vsemogočni 282 BratovGom| dotakne roke lična miška in ga pozdravi: "Dobrodošel, preljubi 283 BratovGom| kupil pri Sv. Roku. Miška ga prelepo zahvali in mu veli: " 284 BratovGom| je bil usmiljenega srca, ga ni hotel ječiti. Ukazal 285 BratovGom| bil naše vere, ne bi se ga branilo nobeno dekle in 286 BratovGom| dal je Abdulu prostost in ga odpravil domov brez odkupnine. 287 BratovGom| brez odkupnine. Spremil ga je sam do prve turške straže. 288 BratovGom| imenitni rod in bogastvo, da ga je povzdignil turški cesar 289 BratovGom| nego ta nezaslužena čast ga je mikala nada, da se mu 290 BratovGom| mozolji in pege, kazile so ga tudi precej debele bradavice, 291 BratovGom| jela vojna presedati in ga skrbeti. Težko in brez sijajnih 292 BratovGom| grofov zaklad bolje, nego bi ga bili najvestnejši služabniki. 293 BratovGom| podložnim kmetom. Poslušali so ga neradi, kajti niso mu ničesar 294 BratovGom| rekši ukaže brambovcem, da ga denejo v kopel; ker ne mara 295 BratovGom| Vojaki uklenejo Abdula in ga vržejo v Krko. ~Poveljnik 296 BratovGom| vržejo v Krko. ~Poveljnik ga je imenoval po pravici bedaka. 297 BratovGom| Lahko bi se bil domislil, da ga bo spoznal po glasu, obrazu 298 BratovGom| Blagne se je čudil in ga vprašal: "Za Boga milega, 299 BratovGom| oddiha, kolikor in dokler ga morejo nositi zdrave noge. 300 BratovGom| poveljniku Blagnetu. Ko ga je natanko izprašal in izvedel 301 BratovGom| dolenjske dimnike, kakor ga bo volja. ~Zarja ni bila 302 BratovGom| izpustili nazaj kvišku in ga tako raztrgali. Grad njegov 303 BratovGom| in se ubil. Zakopali so ga lepo po krščansko na Tolstem 304 BratovGom| velikanski sod vina. Valil ga je neprestano dve, tri ure. 305 BratovGom| Tolstem vrhu, od takrat ga niso več videli. ~Gospodarji 306 BratovGom| Bratovski gomili". ~Usoda ga je namenila tistemu njenemu 307 BratovGom| polovico tebi. O ugodni priliki ga prosi za roko zlate svoje 308 BratovGom| prebivališče. Njena povest ga je tako razvnela in oduševila, 309 BratovGom| misli in namere. Nekoč sem ga pobaral, če je priobčil 310 BratovGom| zgodovino "Bratovske gomile" in ga nagovarjal, naj bi jo dal 311 BratovGom| Ako se najde zaklad, si ga razdeliva s Hudolinom po 312 GospodVed| so hodili v našo krčmo, ga niso mogli prehvaliti. V 313 GospodVed| dostikrat pit. Vselej smo se ga obveselili, ker nam je povedal 314 GospodVed| niti svojega poštenja. Ko ga je pocedil tri ali štiri 315 GospodVed| stisnil v roke pisemce. Če sem ga vprašala, čigav je, mi je 316 GospodVed| prejemale malone vse hiše, bral ga je v slast vsak meščan, 317 GospodVed| in postopači. Brez njih ga ni nobenega večjega mesta. 318 GospodVed| Gorje tistemu, kdor se ga je bal. Če se mu je pa nasprotnik 319 GospodVed| nasprotnik krepko uprl, ga je kmalu minila srčnost. 320 GospodVed| milostjo. Kvasil je, da ga povabi k sebi na pomenek 321 GospodVed| maščevati. Dogovorili so se, da ga bodo čakali na cerkvenem 322 GospodVed| bi planili po njem ter ga vrgli v vrečo in nasekali. 323 GospodVed| ne mogel nič vedeti, kdo ga je mlatil, in bati se jim 324 GospodVed| vse žeje in lakote. Pijo ga vsi, največ pa še kmetje 325 GospodVed| njegova so prazniki, ki ga odvračajo od dela pa tudi 326 GospodVed| še nekateri drugi fantje ga dvignejo in nosijo sem ter 327 GospodVed| so tukaj. Njega časte, da ga bolj ne morejo, za njih 328 GospodVed| preroki, ali strah nas je, da ga danes leto ne bomo videli 329 GospodVed| zahvalil mladeniče, ki so ga nosili, potem pa jim je 330 GospodVed| zadnjimi tod domov. Dejavši ga v vrečo, bosta zažvižgala 331 GospodVed| bodo odnesli v hosto in ga tam nabijali, dokler se 332 GospodVed| posamezen pijanec, dokler ga ni položilo vino na trdo 333 GospodVed| zmašil Tršinar v vrečo in ga zadel na ramo. Breme ga 334 GospodVed| ga zadel na ramo. Breme ga ni dosti težilo. Tekel je 335 GospodVed| vseh narodov, zdaj pa so ga smukale tudi po nogah, po 336 GospodVed| so dijaki mislili, da so ga dovolj kaznovali, so izginili 337 GospodVed| ta večer nanj. Komaj so ga pustili sovražniki, so se 338 GospodVed| božja take groze. Strašilo ga je neprenehoma vso dolgo 339 GospodVed| njemu strupena žela, da bi ga pičile. Zdajci privrši silna 340 GospodVed| vanj od vseh strani, da bi ga požrle. In tako je zamenila 341 GospodVed| pokale v jetniku. Butilo ga je vsak hip ob zemljo ali 342 GospodVed| materi se je nalagal, da so ga prijeli razbojniki ter ga 343 GospodVed| ga prijeli razbojniki ter ga zvezali in zavlekli v hosto. 344 GospodVed| branil tako junaško, da so ga morali pustiti. V temi je 345 GospodVed| štiri mesece. Gospoda so ga premaknili iz Novega mesta 346 GospodVed| treba ustnih naukov, nego da ga spametuje tudi -- kaka vreča." ~ ~ 347 NardodnaB| vedne dobrovoljnosti so ga zvali ljudje: "Veseli Miha, 348 NardodnaB| ali vinski hram, povsod so ga pozdravljali glasno in radostno: " 349 NardodnaB| niso dajali le kruha, ampak ga vabili tudi na južino in 350 NardodnaB| nikomur nadležen, dokler ga nista pritisnili medla starost 351 NardodnaB| prepevati okroglih pesmic, so ga jeli rojaki grdoglediti 352 NardodnaB| mestu, prosit gospode, da bi ga sprejeli v tamošnjo bolnico. ~ 353 NardodnaB| tamošnjo bolnico. ~Sreča ga mesar Ponomár, ki se je 354 NardodnaB| smejal njegovim burkam, ter ga vpraša, kam se je namenil. 355 NardodnaB| besedah poda beraču roko in ga prisili, da gre z njim. 356 NardodnaB| smrt, pošlje po gospoda, da ga je izpovedal in obhajal, 357 NardodnaB| bo veliko koristil, ako ga boste tako rabili, kakor 358 NardodnaB| pasa, v obraz in život pa ga ni bilo drugega nego kost 359 NardodnaB| kost in koža. Posušila so ga leta, še bolj pa, kakor 360 NardodnaB| je minil dan. Vprašal sem ga, kdo je in od kod. Odgovoril 361 NardodnaB| ki bo naš rod ljubil in ga branil sile in krivice. 362 NardodnaB| cesarstva. Verni kmetje pa ga bodo prosili, naj jim da 363 NardodnaB| ti bo drago, vsekako pa ga moraš poučiti, kako in kdaj 364 NardodnaB| je v nji. Zabičaj mu, naj ga ne troši na noben način 365 NardodnaB| volil palico trgovcu, opomni ga, da mora tudi zanaprej kupčevati 366 NardodnaB| zvoniti z vsemi štirimi in ga zakopati svečano kakor svojega 367 NardodnaB| dandanes. Nobena izkušnjava ga ni mogla premotiti, da bi 368 NardodnaB| leta, od dne do dne. Zdaj ga štejejo vsi znanci že med 369 NardodnaB| potrdila tudi gosposka, ko ga je bil ovadil zaviden sosed 370 DokPrezir| je bil oduren in trd, so ga častili ljudje skoraj kakor 371 DokPrezir| slabega o njem; lotile so se ga šele nekoliko mesecev, preden 372 DokPrezir| dostikrat o Prežirju in ga opisovali prav natanko, 373 DokPrezir| so trdili v en glas, da ga treba šteti med največje 374 DokPrezir| in v našem narodu. Kdor ga je videl in čul prvikrat, 375 DokPrezir| možaki za trebuh, da jim ga ne raznese smeh, babe pa 376 DokPrezir| smeli slišati otroci. Brat ga je dobrovoljno kdaj pokaral: " 377 DokPrezir| kruha. Meni se prav zdi, da ga je imel v pisarnici neki 378 DokPrezir| reči pa niso zastonj. Vedlo ga je kdaj trdo za denar. Svoje 379 DokPrezir| je izvedel, zakaj plače, ga je prijel za roko in šel 380 DokPrezir| ki je slišal te besede, ga potrka po rami in mu veli: " 381 DokPrezir| prišel, pa se je zasmejal in ga vprašal: "No, France, koliko 382 DokPrezir| natvezejo kak priimek, da ga pikajo z njim za hrbtom 383 DokPrezir| njemu ona. Jaz mislim da bi ga bila vzela drage volje, 384 DokPrezir| in mati sta rekla: "Vzemi ga!" in pokorna hčerka ju je 385 DokPrezir| dirjal po cesti, kakor bi ga kdo podil. Živel je brez 386 DokPrezir| kakor nekdaj, dostikrat so ga videli prav borno opravljenega. 387 DokPrezir| popoldne. Zaradi te slabosti so ga razlajali sovražniki, še 388 DokPrezir| zlobni farizeji! Prežir ga je rad pil, kakor ga pijemo 389 DokPrezir| Prežir ga je rad pil, kakor ga pijemo radi mi, ki smo tukaj, 390 DokPrezir| žalost ne bila morila srce, ga je gnala v krčmo že puščoba. 391 DokPrezir| gospodje so pravili, da ga je bila tožnost enoč tako 392 DokPrezir| pravem času domačini in ga oteli. Usmiljeni Bog, ki 393 DokPrezir| učakal velike starosti, ko se ga je prijela huda bolezen, 394 DokPrezir| Ljubljani ali kje, kasneje pa ga je poslalo poglavarstvo 395 DokPrezir| kanonikom Jelovškom. Nagovarjal ga je, da bi šel dijake svarit 396 DokPrezir| Franičin prstan počil. Nesel ga je k zlatarju, da mu ga 397 DokPrezir| ga je k zlatarju, da mu ga je zvaril. O sv. Vidu se 398 DokPrezir| prstan zopet počen. Dal ga je vdrugič zlatarju. Čez 399 DokPrezir| kosce, v očitno znamenje, da ga je zadela strašna kazen 400 DokPrezir| je povedala družini, da ga je poslala že trikrat k 401 DokPrezir| je prišel sam nazaj, če ga je gospa izgubila. Enoč 402 DokPrezir| je gospa izgubila. Enoč ga je bila nataknila, preden 403 DokPrezir| v naglici to pozabila in ga pustila na oknu." Ali vsak 404 DokPrezir| človek, je ni nič motil, ker ga ni niti zapazila. Bogu je 405 DokPrezir| je stal čuden gospod, ki ga ni videla v vsem svojem 406 Zaklad | Hrvaškem. Zaradi tega so ga zvali ljudje Hrovata, dasi 407 Zaklad | Kadar se je uvedrilo, pa ga nobena sila ne bi bila mogla 408 Zaklad | preprostega oratarja in ga zatira in mrcvari, kakor 409 Zaklad | karkoli bi zahtevali. Ali ga imate?" ~Hrovat se zasmeje: " 410 Zaklad | ste mi pravi prijatelj, pa ga preberem, kadar le hočete. 411 Zaklad | življenje, toda morali si ga boste najprej zaslužiti 412 Zaklad | petnajstem letu. Ljudje, ki so ga videli, da se prevrača tako 413 Zaklad | je zmešala pamet, in so ga na vse pretege osmehovali, 414 Zaklad | Zaradi te surove navade ga je doletela marsikatera 415 Zaklad | ni nič spametovalo, nego ga le še bolj razjarilo in 416 Zaklad | desetkrat zaporedoma, ali ga ne sme niti zmerjati niti 417 Zaklad | sinu za pomočnika. ~Komaj ga je Rosin ugledal, ga je 418 Zaklad | Komaj ga je Rosin ugledal, ga je začel pikati zaradi las, 419 Zaklad | prasci iz korita mleko, pa so ga obrizgali tako grdo, da 420 Zaklad | takega dragega blaga. Vatel ga stoji nemara dva groša ali 421 Zaklad | nabral, ali vsak krajcar, ki ga imaš, je pridobljen s sleparstvom." 422 Zaklad | molče korakal dalje. Rosin ga je potem dražil še z mnogimi 423 Zaklad | pijanko. Perman je čutil, da ga bo srd skoraj premagal, 424 Zaklad | bilo še jako rano. Žena ga vpraša, kam se mu mudi, 425 Zaklad | Srečali in obgovorili so ga na potu mnogi znanci in 426 Zaklad | silno čudili, smejali in ga popraševali, čemu si je 427 Zaklad | odgovoril pa ni ničesar, so ga obsodili vsi, da je zblaznel 428 Zaklad | O vsaki priliki pa sem ga spoznal, da je on mož in 429 Zaklad | pri njem merico, polič pa ga vzel s sabo domov. ~Najteže 430 Zaklad | še za dne. Na tem potu so ga strašile grde prikazni, 431 Zaklad | sin, nego debel hlod, ki ga je vzela povodenj pri kaki 432 Zaklad | kaki pili. Takih strašil ga je srečevalo še mnogo, ali 433 Zaklad | proti njemu, obsipali so ga velikanski škorpijoni in 434 Zaklad | iz žepa Oblakov trak, ki ga dene v več gubá in priveže 435 Zaklad | prenese zaklad na voz ter ga pokrije z mahom, bršlinom 436 Zaklad | prehladil in ujel pljučnico, ki ga je čez nekoliko tednov zadušila 437 Zaklad | utegnilo primeriti, da bi ga slekli in odtirali domov 438 Razodetje| svojo domovino. Gorje njeno ga tako prevzame, da se jame 439 Razodetje| tem svetu." Blagi redovnik ga pokara: "Ne žali sv. Duha, 440 Razodetje| je neizčrpen." To rekši, ga prime prijazno za roko. ~ 441 Razodetje| njim v skalno duplino in ga dovede po položnih stopnicah 442 Razodetje| po malem je spoznal, da ga ti popotniki niti ne vidijo 443 Razodetje| niti ne slišiijo! Obhajala ga je groza, vendar se je privadil 444 Razodetje| hruške. Še veliko bolj so ga razveseljevala kmetska prebivališča, 445 Razodetje| pokrit, ličen hodnik, ki so ga imenovali: krilca. Za hodnikom 446 Razodetje| najrajši pivo, ki so si ga sami kuhali. Tej zdravi 447 Razodetje| se niso zalivali, dasi so ga obilo rodile gorice in ravnice. 448 Razodetje| ravnice. Devet desetin so ga prodali trgovcem, sami so 449 Razodetje| prodali trgovcem, sami so ga uživali prav zmerno le o 450 Razodetje| svečanih prilikah. Vsak dan so ga dajali po malem samo starcem, 451 Razodetje| razmetane lesene ograde ga je varovala gosta in visoka, 452 Razodetje| je razumel. Njun pogovor ga je zanimal neznansko. Pretresala 453 Razodetje| cerkveno glavarstvo, ki ga je opominjalo često, ali 454 Razodetje| slavjanski". Vsi dijaki so ga govorili tako gladko kakor 455 Razodetje| slednjo besedo. Slobodin ga je čul, ko je govoril baš 456 Razodetje| nejevero. Kako je to, da mi ga niso povedali nikoli v šolah 457 Razodetje| nikoli v šolah in da se ga nisem niti sam domislil! 458 Razodetje| domislil! Verske sumnje, ki so ga mučile dolgo in neusmiljeno, 459 Razodetje| Vzemiva se!" -- bi se ga bila oklenila okoli vrata 460 Razodetje| oklenila okoli vrata in ga obsipala s poljubci. Ali 461 Razodetje| jo je spoznal. Zadržavala ga je prazna bojazen, da ga 462 Razodetje| ga je prazna bojazen, da ga deklica ne usliši. Najprej 463 Razodetje| se je hotel uveriti, da ga Ijubi, šele potem bi ji 464 Razodetje| pa njenega priznanja, da ga ljubi. Brez odločenja so 465 Razodetje| Ivan drugi dan k nji, bi ga bila prosila za zamero. 466 Razodetje| na zemlji. Razen ljubezni ga je trla tudi rodoljubna 467 Razodetje| poslal skrivno razodetje, ki ga je potolažilo. Zamaknil 468 Razodetje| življenje, "Spomini" pa ga niso nič mikali, ker so 469 Razodetje| so mu bili znani. Zbodla ga je bila marsikatera opomnja 470 Razodetje| Zdaj je vedel za trdno, da ga ljubi in da mu je namenjena 471 Razodetje| vrhu mu opešajo noge in se ga poloti težka dremota. Legel 472 Razodetje| golo bregovje. Ta pogled ga uveri, da se je preselil 473 Razodetje| devetnajsto stoletje. Čile noge ga prineso v treh urah domov.