| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] mrzlico 1 mrzlo 2 mršavih 1 mu 441 mucelj 1 mucil 1 mucile 1 | Frequency [« »] 529 ni 473 ga 452 ki 441 mu 438 za 417 ali 401 po | Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances mu |
Part
1 Cvetnik | gorjanskem cvetniku, ki mu ne najdemo para pod božjim 2 Cvetnik | je prišel k njemu sin in mu prinesel čutaro sladkega 3 Cvetnik | dal prenočišče in tudi, če mu je moči, kako dobro jed 4 Cvetnik | Gorjancih. V sanjah sta se mu prikazala sam Bog Jezus 5 Cvetnik | ga je prijel za roko in mu rekel: "Pogostil si svojega 6 Cvetnik | popotnika že odšla, pustivši mu ves svoj božji blagoslov. 7 Cvetnik | svojo skledico mleka, se mu je napolnila precej z drugim, 8 Cvetnik | mnogo slajšim mlekom, nego mu ga je dajala koza, in tako 9 Velikani | naenkrat in ta obilni požirek mu je srce tako pridvignil 10 Velikani | bili ti velikani! Zdeli se mu niso nič več tako grozoviti 11 Gospodic | zagovorniki pri Bogu? Dajte mu pečenke in vina in pripravite 12 Gospodic | pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo." ~ 13 Gospodic | njega tri dni dalje, nego mu je namenjeno. Bolniku odžene 14 UkletiGr | zdravilskih zeli." Miška mu veli prijazno: "Ti si dober 15 UkletiGr | Kristusu dati na pomen, da mu ne bo dala nikoli nič. Kristus 16 UkletiGr | lesketalo in bleščalo, da mu je kar vid jemalo. Nikjer 17 RajskaPti| kaj bi si mislil, da se mu je pripetilo. Vprašal je 18 RajskaPti| njegove družbe. Gorniki so se mu začudili in dejali: "Kakove 19 RajskaPti| nikoli silil. Desetino smo mu nosili v grad, kolikor smo 20 RajskaPti| je prodal, mesto njih smo mu orali polje mi, naše žene 21 RajskaPti| je samo kmete. Kadar so mu prišli prijatelji v gosti, 22 PticaZlat| njim tri prošnje, bi se mu morale izpolniti vse tri, 23 PticaZlat| uganil precej dobro, kaj mu je storiti. Dejal je: "Bedakom 24 PticaZlat| v brezo in sedemkrat se mu je spodrknilo. Ker je padel 25 PticaZlat| domov. Od same sreče se mu je tako v glavi vrtilo, 26 PticaZlat| kaj bi počel. V ti omotici mu še mar ni bilo, da bi se 27 PticaZlat| svetu najbolj mogočen. Ko so mu učenjaki povedali, je napisal 28 PticaZlat| tistega cesarja prošnjo, naj mu da svojo hčer za ženo. Cesar 29 PticaZlat| cesarsko in za svoje. Cesar mu je prošnjo precej uslišal 30 PticaZlat| Cesar se je zasmejal in mu izpolnil iz srca rad tudi 31 PticaZlat| srečno do smrti. Ker so mu sosedje preveč zabavljali 32 PticaZlat| šele v sivi starosti, ko mu je izročil gospodarstvo. 33 PticaZlat| izročil gospodarstvo. Rekel mu je: "Na, sin, tu ti dajem 34 PticaZlat| prošnjo do papeža, kakor se mu je svetovalo. Papež mu je 35 PticaZlat| se mu je svetovalo. Papež mu je drage volje izpolnil 36 Vila | našel kdo po naključju, mu niso prinesli sreče, ampak 37 Vila | kakor na njenem. Čudno se mu je zdelo samo grlo mlade 38 Vila | izpraševati, kdo je in od kod. Ona mu je pa velela, da naj nikar 39 Vila | po tem ne povprašuje, če mu je kaj mar, da bi še kdaj 40 Vila | je tako zaveroval, da bi mu bila ostala ljubša od vseh 41 Vila | svoje oči vanj upirale in mu tako zmotljivo namigovale. ~ 42 Vila | zraven drugih deklet, ki so mu prej tako sladko namigovala. 43 Vila | je mislila, da trdno spi, mu je izprala rane in mu položila 44 Vila | spi, mu je izprala rane in mu položila nanje nove obveze, 45 Vila | Spreletela ga je groza. Jelo se mu je dozdevati, da je ta deklica 46 Vila | se prestrašila. Obvezala mu je rane z dolgo, neznano 47 Vila | prišla drugi dan gledat, kako mu je; on se je pa zopet potajil, 48 Vila | potajil, kakor da bi spal. Ran mu ta pot ni več izpirala in 49 Vila | jo gleda. Tako krasna se mu ni zdela še nikoli. Junaku 50 Volkodlak| drugim zverem. Dolgo časa mu ni dosti verjela in se ga 51 Volkodlak| prišel tudi volk. Lenčka se mu je zasmejala in mu rekla: " 52 Volkodlak| Lenčka se mu je zasmejala in mu rekla: "Jaz se nečem zameriti 53 Volkodlak| dan zopet snubit. ~Lenčka mu veli zastavno: "Ljubi volk! 54 Volkodlak| Lenčka se ga ustraši in mu veli: "Ne hodi več k meni! 55 Volkodlak| človeške podobe, ali rasla mu je po vsem truplu volčja 56 Volkodlak| kadar ga je pogledala. Dala mu je ime Volkodlak. ~Volkodlaka 57 Volkodlak| hitro kakor volk, ali pamet mu je dohajala tako počasi 58 Volkodlak| in piti gorko kri. Srce mu ni poznalo ne gnusa ue usmiljenja; 59 Volkodlak| Volk se začudi. ~Lenčka pa mu veli: "Presrčna ti hvala, 60 Volkodlak| puško in jo spremi. Lenčka mu pokaže brlog in veli: "Volku 61 Volkodlak| je preteklo več let in se mu je začela razvijati človeška 62 Volkodlak| Ko bi Volkodlak vedel, da mu je mati omožena pri Marku 63 Volkodlak| po hrvaško. Markove hiše mu ni bilo treba dolgo iskati, 64 DivjiMoz | marsikak popotnik obstal in se mu čudil. Takrat je stala kraj 65 DivjiMoz | gradom opravek. V goščavi se mu pridruži divji mož, spremi 66 DivjiMoz | človeške brade in brkov mu je zarastel obraz dolg mah. 67 DivjiMoz | igral, domača živina pa se mu je gnusila in se je je ogibal. 68 DivjiMoz | Jaz vprašam Toneta, če mu je divji mož kaj hudega 69 DivjiMoz | gologlav. Dolgi lasje so mu mahali po plečih in hrbtu 70 DivjiMoz | kmetiško in kaj borno. Hlače so mu šle komaj do kolen; janko 71 DivjiMoz | neznano in pošastno, ker mu je odgovarjala od treh strani 72 DivjiMoz | grude suhega blata in kar mu je prišlo v roke. Odkleščene 73 DivjiMoz | ljuba biti." Ta konec se mu je moral prav posebno priljubiti, 74 DivjiMoz | grofje. Zahteval je, da mu delajo tlačani ne samo brez 75 DivjiMoz | pridno in z veseljem! Če mu je hlapec koga ovadil, da 76 DivjiMoz | ustvarila kapljajoča voda. Nihče mu ni kalil miru, dokler se 77 DivjiMoz | njim hudo rvati, preden so mu plen ugrabili. En rog je 78 DivjiMoz | prikazuje. Družba hostnih mož se mu mrzi, njihove surove veselice 79 DivjiMoz | svoji gorki jami, in da se mu ne bi tožilo, si je našel 80 DivjiMoz | tako v slast, ni dvombe, da mu jih zna žena izvrstno kuhati 81 DivjiMoz | izvrstno kuhati in beliti. Ko mu jih prinese na mizo ne prisede 82 DivjiMoz | ne prisede k njemu, ampak mu gre brž druge kuhat, ker 83 DivjiMoz | zmotil, kdor bi mislil, da mu sme zabavljati brez kazni. 84 DivjiMoz | za lase ali za ušesa, dal mu brco in ga zapodil. Ko pa 85 DivjiMoz | zapodil. Ko pa vidi, da mu je prišel nagajat na dom 86 Jutrovica| Ako dobi kak dar, ne dado mu ga iz dobrega srca, ampak 87 Jutrovica| gorata. Najstarejši romar mu odgovori: "Proti zahodu 88 Jutrovica| videli." V spanju so se mu prikazali sv. Trije kralji, 89 Jutrovica| katero so zapustili. Zdelo se mu je, kakor da ga je prenesel 90 KresnaNoc| ima gospod pravico, vzeti mu hišo in zemljo in ves drug 91 KresnaNoc| imetek; če ga je volja, naj mu obrne svobodno tudi žepe 92 KresnaNoc| Martinek sam ni vedel. Prišel mu je v malho še pred zaporom, 93 KresnaNoc| spravljal nastilo, in se mu zapičil v kot žepa tako 94 KresnaNoc| sramoval, sami od sebe pa mu niso hoteli rojaki nič pomagati. 95 KresnaNoc| vendarle storiti, kar so mu svetovali, potem pa pobegniti 96 KresnaNoc| žalostni begun smilil, pa mu je dal vina in potice in 97 KresnaNoc| pestunje. Razodeli so se mu najprej brezštevilni zakladi, 98 KresnaNoc| prestraši dolg plamen, ki mu je oblizoval desno roko, 99 KresnaNoc| Martinek se preveri, da mu je tudi ta svetloba pomenila 100 KresnaNoc| še mnogo lepši dom, nego mu ga je ugrabil baron Ravbar. 101 KresnaNoc| porabil svoj lepi denar, da bi mu največ zalegel. ~Že se je 102 KresnaNoc| navzdol proti Hrvaškemu, kar mu vzbudi pozornost nova prikazen 103 KresnaNoc| ona ga je zapazila in se mu zabavljivo zakrohotala: " 104 KresnaNoc| Zdaj me boš pa nesel!" Že mu je hotela skočiti na rame, 105 KresnaNoc| se pozdravljanje dovrši, mu začno pripovedovati znamenite 106 KresnaNoc| Mačkovskega. Tudi ta gospod mu potoži svojo nadlogo: "Imel 107 KresnaNoc| srca! Kdor tako laže, da mu verjamejo tujci, ni vreden 108 KresnaNoc| je rodila sina. Dobil sem mu krušnega očeta, pri katerem 109 KresnaNoc| do smrti trpinčiti, ker mu niso izpolnili ukaza, da 110 KresnaNoc| napuhnjena raška grofinja in mu začne praviti s hriplim 111 KresnaNoc| se ve na južino, pa sem mu rekla: 'Kajne, gospod, da 112 KresnaNoc| odjeclja: 'I, zakaj pa?' Jaz pa mu odgovorim: 'Zato, ker dolenjski 113 KresnaNoc| je njim podoben! Jaz pa mu zabrusim: 'Gospod, vi ste 114 KresnaNoc| sem k svojemu gospodu in mu razodela svoje mnenje. Ker 115 KresnaNoc| postaviti in zasukati, kakor mu poleg stanu in odreje najbolj 116 KresnaNoc| povredil nekaj oko, pa se mu ni ljubilo budaliti, in 117 KresnaNoc| pogodila tako dobro, da mu je priletelo naravnost v 118 KresnaNoc| kipeča in koprneča! Jelo mu je ubogo srce trepetati 119 KresnaNoc| kakor ujeta riba. Pa saj se mu je res tudi ono ujelo in 120 KresnaNoc| kakor je on dejal, zato, ker mu je bila namenjena. Topličanka 121 KresnaNoc| drage grešnice, kakor da bi mu porinil kdo nož v srce. 122 KresnaNoc| take grozne bolečine, da se mu nič več ni Ijubilo poslušati 123 KresnaNoc| njegove skrivnosti so se mu primrzile. Obrnivši jim 124 KresnaNoc| vendar -- srečno! Vroče solze mu ustavi novo čudo kresne 125 KresnaNoc| zamorim." Oni na desni strani mu odgovori: "Jaz pa sem poldanska 126 KresnaNoc| tudi žena in hči, ki sta mu prinesli vina in potice 127 KresnaNoc| Martinek Boga zahvali, da mu je dal strašno nakano slišati, 128 KresnaNoc| Zdaj se je preveril, da mu ni namenjeno, z ljudskim 129 KresnaNoc| in se napotil k njemu, da mu večerjo povrne. Podaril 130 KresnaNoc| večerjo povrne. Podaril mu je nekoliko svojih zeli 131 KresnaNoc| nekoliko svojih zeli in mu natanko razložil, v katerih 132 KresnaNoc| biriče in hlapce, ali pljusk! mu vrže Martinek v obraz polnočne 133 KresnaNoc| tako raztaja in skopni, da mu noben sled ne ostane in 134 KresnaNoc| našel še neudano. Njena mati mu pove, da se je zjutraj poročila 135 KresnaNoc| v Ljubljano. Ta gospod, mu je pravila, je sila učen 136 KresnaNoc| coprnica je vaša hči?" Baba se mu zasmeje: "I, kako ste čudni! 137 KresnaNoc| pet trenutkov, dokler se mu je srce popolnoma pomirilo 138 KresnaNoc| vodo in oživil. Ker so se mu rojaki zamerili, sta pustila 139 KresnaNoc| jih je meril na vagane. Da mu jih je kdo vzel kak polič, 140 PeterPav | popolnoma pravična. Dali so mu odpust brez dolgega odlaganja. 141 PeterPav | dolgega odlaganja. Slabo se mu ni godilo niti v vojaški 142 PeterPav | ni nič. Take sitnosti so mu opravljali uradniki in družina. 143 PeterPav | poznejše dobe. Lovci so mu prignali pod nos kako ranjeno 144 PeterPav | in Hrvaškem." ~Sčasoma se mu je primrznil takšen lov, 145 PeterPav | primrznil takšen lov, zdel se mu je pretežaven in zamuden. 146 PeterPav | prav do sitega. Naposled mu je dal kak srebrn denar, 147 PeterPav | veselici, glavna zabava pa sta mu bila in ostala v vojski 148 PeterPav | jed in pijača. Obedi so mu trajali od poldne do kasne 149 PeterPav | trikrat v tednu. Kruh se mu ni smel peči iz nobene druge 150 PeterPav | najprve v Evropi in znanost mu je pozneje to mnenje potrdila. 151 PeterPav | mnenje potrdila. Njihov med mu je bil najljubši zajtrk. 152 PeterPav | samozrnec. Poleg govedine mu je morala stati vselej skodelica 153 PeterPav | slavo. Najokusnejši so se mu zdeli rumeni velikani, ki 154 PeterPav | njih svoje ime. Postrvi so mu nosili ribiči iz več studencev, 155 PeterPav | povodnih rac in labodov, ki so mu dohajali iz njenih valov 156 PeterPav | nikoli jedel in v glavo mu puhne misel, da mora biti 157 PeterPav | njegov. Barona vpraša, koliko mu dá za kuharja. Dobivši nepovoljen 158 PeterPav | pride h njemu služit. Sluga mu veli, da bi se tega ne branil, 159 PeterPav | se tega ne branil, ker se mu godi pri Rosnarju dosti 160 PeterPav | neskončno dober, meso se mu je topilo kar samo v ustih. 161 PeterPav | služit v njegov grad, plače mu bo dal, kolikor bo zahteval. 162 PeterPav | pogleda svoje rojake, ki mu prikimajo, in odgovori grofu, 163 PeterPav | Pomagat! Pomagat!" Glas se mu je razlegal kakor grom po 164 PeterPav | lahko smiliti. Koristili so mu itak s prihodom svojim. 165 PeterPav | žival zadrži. To junaštvo mu odpre Notburgino srce. Še 166 PeterPav | dan ga pokliče v gad in mu veli prijazno: "Ti ne boš 167 PeterPav | Turnskega barona Gene, ki mu pravijo doktor, opisoval 168 PeterPav | to za kačjo dušo!" Ko se mu zlomi palica, pa ga jame 169 PeterPav | životu, tudi po obrazu, so se mu raztezale od nemilih udarcev 170 PeterPav | rjavkaste proge in riže, ki mu niso nikoli popolnoma izginile. 171 PeterPav | izginile. Zlasti levo lice mu je ostalo grdo razpraskano 172 PeterPav | pogodil in izvršil. Kupila mu je lepo, gosposko obleko, 173 PeterPav | kmečko ime Janez spremenila mu v Žandelj in niti vpričo 174 PeterPav | Erger-Bergerjeva. Vzel jo je k sebi, da mu pomaga vohati in nadzirati 175 PeterPav | katero je pridržal grof zase, mu je dajala tako obilne prihodke, 176 PeterPav | in požirki. Bogastvo bi mu bilo upadalo gotovo bolj 177 PeterPav | prebrisanih uradnikov. Oskrbnik mu je bil rojak Valker. Brez 178 PeterPav | brez njega. Priljubila se mu je Valkerjeva nepopustljiva 179 PeterPav | gorščine. Najbolj pa se mu je primilil in prikupil 180 PeterPav | na še tele!" in naložil mu jih je pet ali šest s svojo 181 PeterPav | ni rabil pogosto, ker se mu je enkrat pripetilo, da 182 PeterPav | sovraštvo. Posamičnih se mu ni bilo nič bati, ali jako 183 PeterPav | bati, ali jako nevarni bi mu bili lahko, da so se zedinili 184 PeterPav | ni odgovarjal, ali velel mu je, naj si postavi svojo 185 PeterPav | dovoljenja. Odgovori se mu, naj si steše ali sezida 186 PeterPav | dokler ga domisli Valker, kaj mu je storiti. Vsi troji vaščani 187 PeterPav | in življenju. Poročilo se mu je, da si je izkopal bistroumni 188 PeterPav | veliko krdelo tlačanov, da so mu zasuli novo klet, biričem 189 PeterPav | biričem pa je ukazal, naj mu namažejo za kazen prav gorkih 190 PeterPav | vaščani kak upor ali zaskok, mu je vzel hišo in kmetijo 191 PeterPav | jako obveselil. Brusnice mu že zato niso bile po volji, 192 PeterPav | dobrodušno: "Kaj, umrl je? Bog mu daj nebesa, čeprav ga nisem 193 PeterPav | začudi, da ni moža doma, reče mu gospodinja: "To nič ne škodi. 194 PeterPav | povšeči. Tudi Gabrje se mu je zdelo za kmetiško vas 195 PeterPav | k sebi tudi Gungulića in mu odprl na stežaj klet in 196 PeterPav | srce skakalo od veselja, da mu je setev tako krasno obrodila. 197 PeterPav | torej zakrivil sam. Vinograd mu je dajal do petnajst veder 198 PeterPav | veder vina. Pred pustom mu ga je vselej zmanjkalo; 199 PeterPav | in prepeval, pri tuji se mu skoraj ni ljubilo niti govoriti. 200 PeterPav | dan, posebno zvečer, ko mu je šla rodovina spat. Kadar 201 PeterPav | za oglom. Kmalu zve, kaj mu podložnika tišči in zamika. 202 PeterPav | hotel; kadar bo omagal, naj mu pride povedat. Svoji gospe, 203 PeterPav | in odkaže vsakemu, kaj mu je storiti. Hišni je dejal: " 204 PeterPav | uverjen, da še spi in da se mu o ti sreči samo sanja. Mel 205 PeterPav | kar vidim, moje." Sluga se mu prikloni: "Milostivi grof, 206 PeterPav | gnjat ali kračo!" Služabnik mu postreže poleg zapovedi. 207 PeterPav | kako si kaj spala?" Grofica mu odgovori nekaj po nemško. 208 PeterPav | se bo vse kadilo." Gospa mu reče po slovensko: "Dragi 209 PeterPav | pol graščine." ~Pomenek mu podere Sidonija s poročilom, 210 PeterPav | potem pa ga vpraša, kaj bi mu pripravila za južino. Peter 211 PeterPav | deset! Mar je grofu, če se mu zakolje sto prascev! Hrena 212 PeterPav | onegale zelenega ptiča tam, ki mu pravijo menda popagaj. Potemtakem 213 PeterPav | še vedeti, kako vino naj mu prinese za južino. Krese 214 PeterPav | plano. Ker je veliko pil, se mu je žaril ves obraz; oči 215 PeterPav | žaril ves obraz; oči so se mu napele in stopile iz jamic; 216 PeterPav | Močno podgorsko truplo mu je neslo brez kvare tri, 217 PeterPav | Kresetov Peter, le poglejte mu krivo desno nogo pa tumpasti 218 PeterPav | kmeta v grofa?" Mnogi so se mu začeli zdaj na vse grlo 219 PeterPav | Nikomur ni prišlo na misel, da mu je treba poljubiti roko, 220 PeterPav | poljubiti roko, niti odkriti se mu niso hoteli. ~Nekoliko trenutkov 221 PeterPav | njih nespodobne besede so mu povrnile kmalu grofovski 222 PeterPav | moža ni bilo domov, da se mu je pripetila morda kaka 223 PeterPav | prosili oproščenja, obetali mu zvestobo in pokornost ter 224 PeterPav | zvestobo in pokornost ter se mu nizko priklanjali in mu 225 PeterPav | mu nizko priklanjali in mu poljubljali ne le desno, 226 PeterPav | brez straha k njemu in se mu nasmejala: "Povej mi no, 227 PeterPav | je južina kuhana. Ker se mu je zdelo razžaljivo za moža 228 PeterPav | odmoli angelsko češčenje, se mu naredi iz teh pičic prekrasna 229 PeterPav | da omeči človeku srce in mu podari čudovito prijaznost 230 PeterPav | naveličal, jo je prosil, da bi mu povedala prav natanko, kako 231 PeterPav | v nji nevarni škrat, ki mu je nakanil ugrabiti grofovstvo 232 PeterPav | pričel komaj uživati. Ni mu še splavalo po grlu četrt 233 PeterPav | grlu četrt banjke, kar se mu zmrače oči, glava obesi 234 PeterPav | nekoliko zlatih uric, ki so mu tako hitro minile. Ljudje 235 PeterPav | sprijazniti, in tudi Barba mu dolgo ni mogla oprostiti 236 PeterPav | dosti trudil, ali sreča mu ni hotela poslužiti, da 237 PeterPav | gospod ni vedel, kako bi mu prišel do živega, itak se 238 PeterPav | Zopet je poklical župana in mu velel: "Pavla bomo danes 239 PeterPav | njegovemu sinku, katerega mu je Bog podaril šele v pozni 240 PeterPav | puščavnika. Zame bi bilo grdo, ko mu ne bi hotel izpolniti te 241 PeterPav | častili namestnika. Dajte mu ključe vseh izb in shramb 242 PeterPav | Pripravite in prinesite mu ročno vse, česarkoli bo 243 PeterPav | bleknil, vsako neumnost, ki mu bo prišla na misel, da mi 244 PeterPav | zasramovati in osmešiti. Ali bom mu dokazal, da nisem Petrove 245 PeterPav | obednico in ukazal, naj se mu prinese masten in obil zajtrk 246 PeterPav | ni bilo treba. Omislila mu jo je rada grajska družina 247 PeterPav | pozdravi preljubeznivo in mu veli: "Preljubi moj grof! 248 PeterPav | Ha, ha, ha!" Prijatelj se mu sladko nasmeje in veli: " 249 PeterPav | jim je naložil; ali kdo mu je namestnik, niso nič vedeli, 250 PeterPav | naj si izbere vsak, kar se mu zdi najnarednejše. Strelci 251 PeterPav | razna druga mesta, ki so se mu videla kaj nevarna. Gradu 252 PeterPav | naj napiše razločno, da mu je izročil grof Erger-Berger 253 PeterPav | Sklical je zdaj kmete, ki so mu pomagali, pa tudi tiste, 254 PeterPav | vzame vsak iz grada, karkoli mu ljubi in rabi: brašno, pohištvo, 255 PeterPav | in prosi tovariše, da bi mu pomagali zadnjikrat. Vžgali 256 PeterPav | korenjaških vrstnikov se mu je bilo ponudilo za potne 257 PeterPav | verjetno se mi zdi, da se mu je godilo pri njem prav 258 PeterPav | prikazal zvečer v dalji, mu ni mogel skaliti dušnega 259 PeterPav | grozno nesrečo in takrat sta mu otrpnila duh in jezik. Molče 260 PeterPav | Erger-Berger je bil mrtev. Notburga mu je dala položiti truplo 261 BratovGom| skozi hosto v dolino, kjer mu je stala rojstna vas in 262 BratovGom| Toliko da je bil zadremal se mu dotakne roke lična miška 263 BratovGom| Miška ga prelepo zahvali in mu veli: "Ker si ti obdaril 264 BratovGom| ni hotel ječiti. Ukazal mu je, da mora stanovati na 265 BratovGom| se maščeval Blagnetu in mu ugrabil drago ženo. Minilo 266 BratovGom| umetnosti, ali pomogla sta mu imenitni rod in bogastvo, 267 BratovGom| ga je mikala nada, da se mu izpolni zdaj neskončno hrepenenje 268 BratovGom| družino v vinogradu, doma sta mu bili samo žena in dekla, 269 BratovGom| povedali?" ~Abdul ostrmi, da mu zastane sapa. Čas, bolezni 270 BratovGom| sablje, preplašeni konj pa se mu je vrtil, kakor bi plesal, 271 BratovGom| oblastno dostojanstvo so mu naklonili deželna gospoda 272 BratovGom| strašljivec: najljubše zabave so mu bile igra, šumne gostbe 273 BratovGom| malim krdelom, s katerim so mu nagajali Blagnetovi sinovi. 274 BratovGom| pa je stala pred njim in mu zapirala pot znatna vojska, 275 BratovGom| svojega pribočnika, za tolmača mu pridružil zagrebškega meščana, 276 BratovGom| odpadnika Grilmajerja. Ta dva mu ponudita tri tovore zlatov, 277 BratovGom| po Abdulovi volji. ~Turki mu prineso obetane zlate še 278 BratovGom| namestnika. Še večjo sumnjo mu je zbudil njegov ukaz, po 279 BratovGom| so ga neradi, kajti niso mu ničesar verjeli in zaupali. 280 BratovGom| Krki. Slovenski brambovci mu niso delali zdaj nikake 281 BratovGom| edini Grilmajer. Blagne mu doprinese dobrodošlico. 282 BratovGom| tri poliče stare mere. Ko mu je zdrknil po grlu zadnji 283 BratovGom| ginljiv in krasen, da so mu vpili od vseh strani: "Živio, 284 BratovGom| izvedel vse, kar trebalo, mu je naložil prijetno dolžnost, 285 BratovGom| je nedolžen. Privezali so mu noge za pripognjena vrhova 286 BratovGom| na Tolstem vrhu. Ali duša mu dolgo dolgo ni mogla najti 287 BratovGom| ljubil dom in narod svoj, da mu bo rabil ne le na svojo 288 BratovGom| svetu. Pojdi k njemu in mu razloži imenitno skrivnost, 289 BratovGom| mož, ali turški rumenjaki mu bodo podvojili in potrojili 290 BratovGom| Poklonivši se Hudolinu, mu je želela veselo svatbo 291 BratovGom| Miljutinom stara prijatelja, sem mu razložil jaz zgodovino " 292 GospodVed| godila nobena sila. Hiša mu je stala čista, brez krajcarja 293 GospodVed| dolga, in na dnu skrinje mu je ležala obsežna, usnjena 294 GospodVed| ogovoril kakega škrica, reci mu: doktor, pa se bo prav malokdaj 295 GospodVed| gledali gospoda Rozino in se mu klanjali tako spoštljivo 296 GospodVed| ustvarjen za takov posel. Ime mu je bilo menda France, to 297 GospodVed| vsakim človekom. Gospoda so mu očitali, da je velik pijanec. 298 GospodVed| štiri strani. Svinčnik pa mu je tekel, kakor bi plesal; 299 GospodVed| gospod Vedež zato, ker so mu bile znane vse novice, zgodbe 300 GospodVed| deželske. Sam Bog ve, kdo mu jih je razodeval. Nekateri 301 GospodVed| je prišel kakov deček in mu stisnil v roke pisemce. 302 GospodVed| spisoval torej brez težave, ker mu novice niso nikoli pošle, 303 GospodVed| kdor se ga je bal. Če se mu je pa nasprotnik krepko 304 GospodVed| lazil h gospodu zato, da mu je tožaril in ovajal svoje 305 GospodVed| kratkočasi po svoje, kakor se mu ljubi: grede, stoje, sede 306 GospodVed| dela pa tudi od vode, ki se mu zdi v take dni menda strupena.' 307 GospodVed| marljivo svoje dolžnosti. Nihče mu ne sme zameriti, ako hoče 308 GospodVed| kar nič unejevoljil, ko so mu jeli, grohotaje se, laziti 309 GospodVed| paglavci na kolena in se mu obešati okoli vratu. Zagledavši 310 GospodVed| po enkrat kam iz mesta, mu je podal roko, nalil dve 311 GospodVed| glavi in za vratom, potem se mu je zdelo, da se pomiče polagoma 312 GospodVed| svojem zaporu. Premetavanje mu nadloge ni zmanjšalo, nego 313 GospodVed| glavi. Še čez štirinajst dni mu je bil obraz ves lisast 314 GospodVed| pustili sovražniki, so se mu jele prikazovati vsakovrstne 315 GospodVed| vanj ogromen vol, iz gobca mu je švigal plamen. Za njim 316 GospodVed| plesati okoli njega. Najprej mu je priskakal pred oči ljubenski 317 GospodVed| stala vsa v plamenu, Obup mu da srčnost, da prereže vrečo. 318 NardodnaB| ni trpel nobene. Kmetje mu niso dajali le kruha, ampak 319 NardodnaB| zaničevati. Odrezali so mu kosec suhega kruha, nikjer 320 NardodnaB| suhega kruha, nikjer pa mu niso ponudili tople jedi 321 NardodnaB| vsakemu revežu, tudi Miha se mu je v srce smilil. Reče mu: " 322 NardodnaB| mu je v srce smilil. Reče mu: "V bolnicah se beračen 323 NardodnaB| prisili, da gre z njim. Odkaže mu snažno izbico, v kateri 324 NardodnaB| postelja. Miha leže in skoraj mu prinese gospodinja juhe 325 NardodnaB| mogli, ali ljubo zdravje se mu ni hotelo povrniti. Čuteč 326 NardodnaB| pa pokliče Ponomárja in mu veli: "Bog je tako odločil, 327 NardodnaB| na brojanice. Bela brada mu je visela do pasa, v obraz 328 NardodnaB| zaigrale solze v očeh, ko sem mu natočil kupico. Veli mi 329 NardodnaB| bolan na postelji. Služila mu ne bosta ni duh ni truplo. 330 NardodnaB| dvorana. Z radostno dušo mu bom odprl neizmeme zaklade, 331 NardodnaB| veselice. Po kratkem užitku bi mu prinesle neizogibno mučno 332 NardodnaB| moraš poučiti, kako in kdaj mu je rabiti zaklad, ki je 333 NardodnaB| zaklad, ki je v nji. Zabičaj mu, naj ga ne troši na noben 334 NardodnaB| pomagati. V takem primerljaju mu bo zalegel tako dobro, da 335 NardodnaB| in slabim glasom. Moči so mu brzo upadale. Začel je umirati 336 NardodnaB| umirati in čez pol ure se mu je ločila blaga duša od 337 NardodnaB| duša od telesa. Ponomár mu je dal zvoniti z vsemi štirimi 338 NardodnaB| z vso svojo rodbino. Ker mu je blagodatna palica odvračala 339 NardodnaB| nadomeščala vsako kvaro in izgubo, mu je rastel dobiček in se 340 NardodnaB| je rastel dobiček in se mu množil imetek od leta do 341 NardodnaB| Ljudje ugibljejo, od kod se mu je nabralo toliko denarjev, 342 NardodnaB| in mislijo zvečine, da mu pomaga neki bankovčar. On 343 NardodnaB| vsi pravi cesarski, in to mu je potrdila tudi gosposka, 344 DokPrezir| je tako oblastno, da so mu zdeli gospodje pridevek: 345 DokPrezir| bistroumnosti in zmiselnosti. Beseda mu ni tekla lahko in gladko. 346 DokPrezir| prvih pet ali šest besed, se mu je razvezal jezik in zdrknila 347 DokPrezir| pisarnici neki drug doktor, ki mu je bil prijatelj. Delal 348 DokPrezir| To pa vem za gotovo, da mu zaslužek ni bil preobilen. 349 DokPrezir| tudi goldinar. Sestra, ki mu je nekaj časa gospodinjila, 350 DokPrezir| ki se je milo jokal, ker mu uboga mati ni mogla kupiti 351 DokPrezir| njim v prodajalnico ter mu kupil ne le knjige, ampak 352 DokPrezir| potrebnih reči, povrhu pa mu podaril še petico za jabolka. 353 DokPrezir| besede, ga potrka po rami in mu veli: "Prijatelj, pojdite 354 DokPrezir| kar je umrl pisač, ki so mu dejali doktor Kibla. Pa 355 DokPrezir| nikoli nič žalega, pa so mu pritisnili vendarle smešni 356 DokPrezir| in tožno življenje sta se mu pristudila. Kdaj se je zaril 357 DokPrezir| in pijače. Večkrat pa se mu je delo uprlo, da po štirinajst 358 DokPrezir| da ima pravico, ometavati mu grob z blatom. Ni tega ne 359 DokPrezir| brez rodovine, samec. Če bi mu prav nobena žalost ne bila 360 DokPrezir| mali izbi doma. Spati se mu ni dalo in brati se pa zmerom 361 DokPrezir| me je bil! Trape, ki so mu verjele, je božal baje prav 362 DokPrezir| prav ljubeznivo, ali kadar mu je prišla muha, je pa znal 363 DokPrezir| vrtom. Gospod je mislil, da mu ženo hodijo nadlegovat razposajeni 364 DokPrezir| punčaro. Zvečer je zapazil, da mu je Franičin prstan počil. 365 DokPrezir| Nesel ga je k zlatarju, da mu ga je zvaril. O sv. Vidu 366 DokPrezir| še nikoli videl. Na roki mu zazvenči: tink! Ko pogleda, 367 DokPrezir| zazvenči: tink! Ko pogleda, mu je bil prstan zopet počen. 368 DokPrezir| isti gori strela. Po životu mu ni naredila nobene rane, 369 DokPrezir| je ostala cela. Prstan pa mu je strela raznesla na drobne 370 DokPrezir| kakor bi spal. Život se mu ni nič ganil in zdelo se 371 Zaklad | najbolj taki veseljaki, ki so mu bili po volji. Sedeval je 372 Zaklad | ni o preteklosti, prišlo mu je na misel nekaj novega. 373 Zaklad | je nehote zaukal, kar se mu ni primerilo že več nego 374 Zaklad | nego trideset let. Hrovat mu je mignil, da sta šla na 375 Zaklad | Gorenjca vse dolžnosti, katere mu je izpolniti, da dobi zakopane 376 Zaklad | prevrnil štucokračo. Trebalo se mu je mnogo vaditi in uriti, 377 Zaklad | vaditi in uriti, da so se mu okorni udje zopet udali 378 Zaklad | bahal s to igro, ali zdaj se mu dolgo nikakor ni hotela 379 Zaklad | posrečiti. Stare kosti so mu strašno hrščale in pokale, 380 Zaklad | silil kvišku, izpodletelo mu je gotovo stokrat, preden 381 Zaklad | slami, so mislili, da se mu je zmešala pamet, in so 382 Zaklad | suhega kruha in vode. Hrovat mu je bil tudi ukazal, da mora 383 Zaklad | vzroka in povoda. Domačini so mu dali priimek Rosin, menda 384 Zaklad | pikati zaradi las, katere mu je bila starost že močno 385 Zaklad | obrizgali tako grdo, da mu je vsa glava bela, ha, ha, 386 Zaklad | danes našopiril. Hlače so mu prišle gotovo z Dunaja. 387 Zaklad | grja od druge. Pošteno ženo mu je imenoval očitno prešuštnico, 388 Zaklad | premagal, zato reče sinu, naj mu zaveže usta in roke. Na 389 Zaklad | novomeškega gada, ne da bi mu bil pokazal le z najmanjšim 390 Zaklad | Rosina cesarskemu sodišču, ki mu je naložilo za dolgi jezik 391 Zaklad | Žena ga vpraša, kam se mu mudi, on pa ji ne odgovori 392 Zaklad | bi bilo dosti škoda, če mu pocrkajo. Enega je dobil 393 Zaklad | goldinarjev. Ljudje so se mu silno čudili, smejali in 394 Zaklad | tudi onemel. ~O mraku se mu jezik zopet razveže in skoro 395 Zaklad | zemlje zaklada. Trebalo mu je kupiti trak od trgovca, 396 Zaklad | najmočnejšega traku. Gospod Oblak mu je precej in prav prijazno 397 Zaklad | babica in tercijalka, in vsi mu zatrdijo, da se dobi vino 398 Zaklad | gre k nji. Prosi jo, da bi mu prodala svoje stare copate, 399 Zaklad | kolikor bo zahtevala. Ona se mu nasmeje na vse grlo. Mislila 400 Zaklad | starec pijan ali pa da se mu blede. Rekla mu je, da njene 401 Zaklad | pa da se mu blede. Rekla mu je, da njene copate niso 402 Zaklad | naprodaj. Prosi jo, da bi mu jih vsaj pokazala. Storila 403 Zaklad | jih vsaj pokazala. Storila mu je to drage volje. On copate 404 Zaklad | v desni žep in pokaže se mu resnica. Cigani so klali 405 Zaklad | vihtel nad njim sekiro, da bi mu razčesnil glavo. Permana 406 Zaklad | čisto nič te pošasti, ker mu je razodela detelja, da 407 Zaklad | in rumenim plamenom, da mu ni bilo treba nič prižigati 408 Zaklad | in čez nekoliko trenutkov mu je ležal ves neizmerni zaklad 409 Zaklad | in jima pomagati; voz se mu je ustavljal na vsakem klančku, 410 Zaklad | povoljno. Hvaležni krčmar mu je stregel brez plače z 411 Zaklad | sabo tisočak, drugače bi se mu utegnilo primeriti, da bi 412 Razodetje| vseh okrajih in župah so se mu prodajale hiše in zemljišča. 413 Razodetje| ljubezen. Trpečo dušo bi mu bila mogla okrepčati vera, 414 Razodetje| nji se ni zatekel, ker so mu jo bili ozloglasili in zamorili 415 Razodetje| na ves glas. Brzo pa se mu ustavi plač, brezbožna desnica 416 Razodetje| samokresu. Ta usodni hip mu položi nekdo gorko roko 417 Razodetje| ugleda častitega meniha, ki mu veli: "Mladenič, tebi je 418 Razodetje| pozdravlja po naše, toda nihče mu ne odzdravlja. Vprašal je 419 Razodetje| cesta proti Metliki, ona mu ne odgovori ničesar. Tako 420 Razodetje| svoji nevidnosti. Zdelo se mu je celo prijetno, da opazuje 421 Razodetje| korenito in natanko, kako mu žive in se ponašajo rojaki. 422 Razodetje| se ponašajo rojaki. Srce mu je kipelo in vriskalo od 423 Razodetje| mogel nagledati krasot, ki mu jih je razkazovalo mesto 424 Razodetje| kar je zapazil in čul, mu je dokazovalo prediven razvoj 425 Razodetje| sosedne narode. Napovedali so mu boj in po večletni krvavi 426 Razodetje| sveta. Dopis iz Ljubljane mu je naznanil, da so našteli 427 Razodetje| romarske bajke. Ta spominek mu je omislilo cerkveno glavarstvo, 428 Razodetje| tako preverljivim čutom, da mu je moral poslušalec potrditi 429 Razodetje| človeka." Slobodin ostrmi, da mu zastane sapa. Dejal je sam 430 Razodetje| žarkem soncu. Razburjeno srce mu ublaži zopet sladek mir; 431 Razodetje| hvaležno svetega moža, ki mu je v semeniški cerkvi oživil 432 Razodetje| in slasti tega sveta. Ona mu je verjela in mu podarila 433 Razodetje| sveta. Ona mu je verjela in mu podarila svoje srce, kajti 434 Razodetje| usmilil izgubljenega sina ter mu poslal skrivno razodetje, 435 Razodetje| zvedel iz mojih ust, zakaj mu Zalika ni priznala svoje 436 Razodetje| ljubemi. To se ve, da se mu je zdaj'na vso moč mudilo 437 Razodetje| niso nič mikali, ker so mu bili znani. Zbodla ga je 438 Razodetje| njegovi neokretni ljubezni, mu je šinila vsa kri v glavo 439 Razodetje| trdno, da ga ljubi in da mu je namenjena za ženo. Ves 440 Razodetje| sapo v Gorjance. Na vrhu mu opešajo noge in se ga poloti 441 Razodetje| ve, da je bodočnost naša, mu ne delajo preglavice hude