Part

  1 Cvetnik  |           pečevje se težko najde, še teže pa se pride čezenj
  2 Cvetnik  |          to je dobro. Kdorkoli je še zablodil v cvetnik, ga je
  3 Cvetnik  |          bolezni. Mlajši popotnik še veli z otožnim glasom: "
  4 Cvetnik  |        dolgo na trdih tleh, kakor še nikoli ne, odkar je prebival
  5 Cvetnik  |          vina, in to vino je bilo še mnogo mnogo bolj prijetno
  6 Cvetnik  |          rožicami, da takega čuda še nobeno človeško oko ni videlo.
  7 Cvetnik  |          sveti molitvi in radosti še celih sto let. Nadlegovala
  8 Cvetnik  |          da ga čaka na onem svetu še veliko večje veselje, nego
  9 Cvetnik  |      cvetnik je ostal in spričuje še dandanašnji božje povračilo,
 10 Velikani |         sod je jemal deset veder, še rajši kak bokal več. Iz
 11 Velikani |     domisli, da daje vino srčnost še babi, in začne vleči. Ker
 12 Velikani |        zarobljeni hribovci, ki me še na volčjo pečenko ne povabite."
 13 Velikani |          in veli: "En bokal ga je še notri. Nuj ga izpiti! Bog
 14 Gospodic |        zemljo. Pomogel je do zdaj še vsakemu, kdorkoli si ga
 15 Gospodic |           ako vas bo volja, lahko še danes na Gorjance izprehajat." ~
 16 Gospodic |          nama bo podaril Bog tudi še sinove in hčere." ~Gospod
 17 Gospodic |        tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti in pijani. ~Bistri
 18 Gospodic |      imenuje v spomin te prigodbe še dandanašnji Gospodična. ~ ~
 19 UkletiGr |           miško." ~Fant se začudi še bolj in veli: "Jaz te ne
 20 UkletiGr |          več sto leti, ko ni znal še noben človek brati razen
 21 UkletiGr |           in se ni učil sv. pisma še noben duhoven razen edinega
 22 UkletiGr |       Strah me je, da ji bo treba še dolgo čakati." ~Čuvši take
 23 UkletiGr |         Povej mi torej, kaj mi je še storiti, da rešim tebe in
 24 UkletiGr |           nji nahajajo. Kaj ti je še storiti, da prekletstvo
 25 UkletiGr |       mogel nič govoriti in skoro še dihati ne. Ko ga pa dovede
 26 UkletiGr |           da bosta morali z gospo še nadalje ostati pod zemljo,
 27 UkletiGr |       samo sv. pisma, ampak nosil še tudi angelsko oblačilo nedolžnosti.
 28 UkletiGr |          jih je vrgla na dvorišče še moja gospa. Kar se najde
 29 UkletiGr |     sladko koreninico je ozdravil še tisti dan bolno mater, bisere
 30 RajskaPti|        neznanem kraju, po katerem še nikoli ni hodil. Ta kraj
 31 RajskaPti|         imela zlatega kljuna. Ali še lepši, stokrat lepši od
 32 RajskaPti|           vas ne poznamo, ker vas še nikoli nismo videli." Vprašal
 33 RajskaPti|         je bil čuden lov, da svet še ni takega videl. Volkov,
 34 RajskaPti|        napravil veselico, da take še nikdar niso uživali, niti
 35 PticaZlat|         bi počel. V ti omotici mu še mar ni bilo, da bi se posvetoval
 36 PticaZlat|           in zapravljeni kmetiji, še veliko veliko bolj se je
 37 PticaZlat|    Čudodelno zlato pero se nahaja še zdaj shranjeno nekje na
 38 PticaZlat|         govorica trdi, da se rabi še zmerom prav marljivo in
 39 Vila     |           berite!" so se napotili še tisto uro v vinograde in
 40 Vila     |      marsikaki reči. Junak ni čul še iz nobenih ust tako modrih
 41 Vila     |          nobenem obrazu ni opazil še toliko cvetja in žive lepote
 42 Vila     |           če mu je kaj mar, da bi še kdaj z njo govoril. Junak
 43 Vila     |        najti nikoli brez društva, še veliko manj pa to, da so
 44 Vila     |    gledati, božati in obvezovati. Še bolj pa jo je veselilo,
 45 Vila     |        kakor da govori v sanjah: "Še tri dni bom trpel; če mi
 46 Vila     |       neznano travo, ki je junaka še tisti dan ozdravila. Petrovič
 47 Vila     |        Tako krasna se mu ni zdela še nikoli. Junaku začne srce
 48 GluhaLoza|          vsa Bela in dolenjska in še marsikatera druga krajina.
 49 GluhaLoza|     zadovoljen. Ko smo se o stavi še bolj natanko pomenili, smo
 50 GluhaLoza|        naredilo deset, dvajset in še več. Stali so, kamor sem
 51 GluhaLoza|   pogledal, in za njimi so molele še višje gore. Nad Štreklovci
 52 GluhaLoza|            kalini, konopljenke in še brez števila drugih. Koder
 53 GluhaLoza|           Po ti hosti, mislim, da še ni pela nikoli sekira, in
 54 GluhaLoza|   povedati, sredi rožnika! Ali to še ni nič, prišle so mi na
 55 GluhaLoza|          je strašilo dobro uro in še več, pa sem začel misliti:
 56 GluhaLoza|         nekoliko trenutki sem bil še brez sence, zdaj vidite,
 57 GluhaLoza|       petje, kakršnega moja ušesa še nikoli niso čula. Slišal
 58 GluhaLoza|         pesmi slovenskih dijakov, še radostneje pa čisto prepevanje
 59 GluhaLoza|        milina. ~Ali zdaj pa čujte še eno čudo, ki je bilo zadnje,
 60 GluhaLoza|          žalost in obupnost kakor še nikoli ne, kar sem na svetu.
 61 GluhaLoza|         pošten človek, da Bog ima še zmerom pravico in moč, grešnike
 62 Volkodlak|          Bogom!" ~Volk odide, ali še tisto noč pride po Lenčko,
 63 Volkodlak|          kakor drugim otrokom. Ni še dopolnil dve leti, ko je
 64 Volkodlak|         otroki po deset, nekatere še po dvajset let in včasi
 65 Volkodlak|           Lenčka volka prekanila. Še tisto uro je šla na izprehod.
 66 Volkodlak|         ga je gnal le volčji bes, še ni bil toliko nevaren. Ali
 67 Volkodlak|    Volkodlak je zapustil Gorjance še tisti večer in se napotil
 68 Volkodlak|         Volkodlak je poginil, ali še na smrti je preklinjal mater,
 69 DivjiMoz |          podira in pokončuje, ali še pred tremi desetki let je
 70 DivjiMoz |        katerem zablodi prav lahko še tak človek, ki misli, da
 71 DivjiMoz |         jim je pritekel na pomoč, še preden so ga prosili. Če
 72 DivjiMoz |          ust zadnji zob, ki ga je še imela. Logarjevim niso mogle
 73 DivjiMoz |   poslopji vred. Le malo kak sled še spričuje, kje je stala in
 74 DivjiMoz |      Gorjancih živi na Dolenjskem še mnogo drugih hostnikov.
 75 DivjiMoz |         ker so mi po naključju ti še dosti bolj znani nego gorjanski.
 76 DivjiMoz |       prav tako pozno kakor nocoj še ni bilo. Ko sem prikorakal
 77 DivjiMoz |       zapustil. Kaj, ali niste vi še nikoli o njem slišali?" ~
 78 DivjiMoz |        res pametno, da se vračava še o pravem času." ~Na sredi
 79 DivjiMoz |          Miško, oj!" Imen je bilo še več, ali jih nisem dobro
 80 DivjiMoz |       zašto si se snuždilo... Ali še mnogo mnogo bolje pa primorsko:
 81 DivjiMoz |           gotovo desetkrat, če ne še več, in vsak pot z večjo
 82 DivjiMoz |     nejevoljen na moj sum: "E kaj še! Cigani se o tem času ne
 83 DivjiMoz |       pravimo zdaj divji možje in še ne vemo, če imajo kaj duše
 84 DivjiMoz |         rad upihal luč ali pa jim še drugače kaj ponagajal. Neko
 85 DivjiMoz |           Ijudem, da si je kupila še tisti teden v Novem mestu
 86 DivjiMoz |            kakršne prečenska župa še nikoli ni čula: da zahaja
 87 DivjiMoz |      čvrsta in cvetoča; tako lepa še ni bila nikoli. Celo tercijalke
 88 DivjiMoz |     zatrdila, da tako dobre dekle še ni imela. Priporočila jo
 89 DivjiMoz |      Grajska gospa je pa zapazila še neko drugo podobnost. Ko
 90 DivjiMoz |        napako, da je odiral kmete še skoraj grše nego nemški
 91 DivjiMoz |            Starci se kdaj pa kdaj še zmerom radi spomnijo njega
 92 DivjiMoz |       kepe snega in ledena skorja še o kresu. Glasoviti poštenjak
 93 DivjiMoz |          megleno jutro, ko je bil še majhen, v ti prepadini velikana,
 94 DivjiMoz |        utekel. ~Pol ure od tod je še ena, ali mnogo manjša jama.
 95 DivjiMoz |        vas neznana rojakom gotovo še veliko let, morebiti tudi
 96 DivjiMoz |          vekomaj. Loški divji mož še ni nikomur nič škodil. Ko
 97 DivjiMoz |       zdaj se za nobenega drugega še ni zvedelo, da bi bil oženjen.
 98 DivjiMoz |       moke za -- žgance! Če uživa še kaj drugega, ne vem, to
 99 DivjiMoz |          Ta zgodba se dobro pomni še dandanašnji. Lani sem se
100 Jutrovica|        vpričo njih, da vlačugarji še take postrežbe niso vredni.
101 Jutrovica|         Trije kralji so se mudili še dalj časa na Gorenjskem.
102 Jutrovica|         gola pečina, ki je kipela še čez oblake. Ko so videli
103 Jutrovica|       bravine, pečenega purana in še marsikaj drugega. Pripravila
104 Jutrovica|        katerega nismo v tem hramu še nikoli videli." V spanju
105 Jutrovica|          ki ga Mrakovica dopoldne še nikoli ni videla!" Ko je
106 Jutrovica|      robove in strme klance. Tudi še marsikatera druga milina
107 Jutrovica|            Vendar pa ji je ostalo še dovolj čudovito dražestnih
108 Jutrovica|         druga sosednja vina slove še zmerom daleč preko mej hrvaškega
109 Jutrovica|         se je zvati in se imenuje še dandanašnji Jutrovca ali
110 KresnaNoc|       hoteli upirati in začeli so še tisti dan loviti živali,
111 KresnaNoc|      Jedli in pili so v slast, da še nikoli tako. Med kosilom
112 KresnaNoc|          tako obrnili, da je kmet še mnogo hujši od zverine in
113 KresnaNoc|     Ravbar je izvršil ostro sodbo še tisto uro. Vzel je Martinku
114 KresnaNoc|       vedel. Prišel mu je v malho še pred zaporom, najbrž v hosti,
115 KresnaNoc|           ki ni poštenega Kranjca še nikoli zavrgla. Na potu
116 KresnaNoc|    Gorjancih, ki ga niso ta večer še nikoli videli. Ko pa je
117 KresnaNoc|          Kupiti bi si mogel zanje še mnogo lepši dom, nego mu
118 KresnaNoc|       dobro vidi, ali je do njega še mnogo mnogo ur hodá. Pri
119 KresnaNoc|          ni tlačan, sem dejal: Le še! Le še! Brisali in božali
120 KresnaNoc|      tlačan, sem dejal: Le še! Le še! Brisali in božali smo ga,
121 KresnaNoc|          in sposoben, da bi živel še tisoč let. Tvoje upanje
122 KresnaNoc|      najboljše kapljice, potem pa še toliko koristnih delavcev.
123 KresnaNoc|     počastili leskovškega oderuha še s kakim kamnitim ali bronastim
124 KresnaNoc|        verjamejo tujci, ni vreden še posebne slave; ali mojster
125 KresnaNoc|          velikansko, da te moramo še na nocojšnjem shodu postaviti
126 KresnaNoc|         kako goščavo in obesili. ~Še mnogi drugi copmiki so pripovedovali
127 KresnaNoc|           imamo o kleški veselici še druga dobra poročila, in
128 KresnaNoc|           zareži dobrovoljno: "In še kako čudno! Ha, ha! Res
129 KresnaNoc|          dar Dolenjci preklinjali še sto let po moji smrti, ali
130 KresnaNoc|          Ne tukaj, prosim, doma!' Še isti dan sem prosila tako
131 KresnaNoc| naddoktorica Ana. Ker jo utegnemo še kdaj na Gorjancih videti,
132 KresnaNoc|            Zemeljska mati do zdaj še ni rodila sinu, ki bi nam
133 KresnaNoc|          bodo razkopali, da se bo še zrušil; čemu bi ga še pometala?
134 KresnaNoc|          bo še zrušil; čemu bi ga še pometala? Metlo sem dejala
135 KresnaNoc|          Sem ter tja pa je ostalo še dosti duškov in oken --
136 KresnaNoc|         in povedati ti moram samo še to, da se ti priporočam
137 KresnaNoc|         kaj več loncev, se moremo še nekoliko okoristiti. Pravimo:
138 KresnaNoc|     vestjo, da tega pravila nismo še nikdar prestopile. Zato
139 KresnaNoc|           podere vsaka, preden se še domisli, da je treba iti
140 KresnaNoc|          ne jezik; niti s sedmimi še ne padamo, samo glava se
141 KresnaNoc|      izpustila iz ust vsaj vedoma še nikoli nobene pametne. Strah
142 KresnaNoc|          da si nisem boljše sreče še nikoli zaželela. Denar mi
143 KresnaNoc|     prikupila k svojemu zemljišču še en grunt, velik malin in
144 KresnaNoc|         nas ves dan in vso noč in še zjutraj se odpravljajo prav
145 KresnaNoc| tolikokrat slišal. In kdorkoli je še k meni prišel, še vsak se
146 KresnaNoc|     kdorkoli je še k meni prišel, še vsak se je pohvalil, da
147 KresnaNoc|          prisilila na glasen smeh še vsakega in tudi najzastavnejšega
148 KresnaNoc|           nobene bolečine več. Pa še nekaj drugega! Dosti je
149 KresnaNoc|       Sladka jed in pijača nam bo še bolje dišala in teknila,
150 KresnaNoc|           pred njegovimi očmi, ni še nikoli videl, niti ne bi
151 KresnaNoc|          je res tudi ono ujelo in še kako čvrsto! Martinek je
152 KresnaNoc|           z žlahtnimi kamenčki in še marsikaj drugega. In jaz
153 KresnaNoc|          me morajo sami iskati in še kako dolgo! Bila sem zmeraj
154 KresnaNoc|       najbrž hudičevo olje ali pa še kaj strašnejšega. Razsrdivši
155 KresnaNoc|       Martinek tudi njo in spravi še skrbneje nego druge zeli.
156 KresnaNoc|        zatrl naš rod v Gorjancih, še preden preteče petdeset
157 KresnaNoc|      tovarišema: "Vidva sta lahko še brez skrbi. Ustrelil vaju
158 KresnaNoc|           noben sled ne ostane in še dandanašnji se ne ve, v
159 KresnaNoc|        živeti. Martinek je pustil še tisto uro domačo vas in
160 KresnaNoc|          ljubico, ako bi jo našel še neudano. Njena mati mu pove,
161 PeterPav |     veliki gospodje tiste in tudi še poznejše dobe. Lovci so
162 PeterPav |      denar, za nameček pa navadno še eno pljusko ali brco. Take
163 PeterPav |          noben dan na mizo, in to še brez sadja, potic, tort
164 PeterPav |       molčal, ker se je je takrat še malo pridelovalo v opustošenem
165 PeterPav |        obrta je znala in razumela še marsikaj drugega. Enako
166 PeterPav |          takšno strahoto, kakršne še Erger-Berger ni nikoli doživel.
167 PeterPav |  razbojniki toliko množico, ki je še vedno naraščala, se preplašijo,
168 PeterPav |         mu odpre Notburgino srce. Še isti dan ga pokliče v gad
169 PeterPav |      delavcev, potem, kar je bila še višja stopinja, za voznika
170 PeterPav |            je obrala, ker je bila še lačna tudi meso. Takrat
171 PeterPav |        dobro, bi imela lahko zdaj še vseh devet gradov in bi
172 PeterPav |      izpraznilo, ali tri so stale še polne, nedotaknjene. Tudi
173 PeterPav |          prihodke, da se je mogel še več let razveseljevati brez
174 PeterPav |      Razen njega je služilo grofu še sedem drugih tujcev, ki
175 PeterPav |           je delala z njim skoraj še grje nego on s slovenskimi
176 PeterPav |           nauk bolje zapomnil, na še tele!" in naložil mu jih
177 PeterPav |      strašile med Krko in Ljubnim še leta 1847. Ali te so bile
178 PeterPav |          punčke po ustih. ~Skoraj še huje nego z biriči in vicami
179 PeterPav |           tak način se je zmešalo še več drugim, ki so se spominjali
180 PeterPav |           tja so živeli tisti čas še mnogi svobodnjaki, ki niso
181 PeterPav |        bil rad oženil. Oče je bil še mlad. Sina ni odgovarjal,
182 PeterPav |           v pepelu. Ljudje trdijo še zdaj, da so ga požgali grajski
183 PeterPav |       osnoval grof šest slabih in še te so stale daleč ena od
184 PeterPav |         in Novoselci so bili zdaj še bolj razjarjeni. Srečnim
185 PeterPav |          in se sovražijo morebiti še dandanašnji. ~Erger-Berger
186 PeterPav |      neprilika, da mora dostikrat še sam stradati vina, nikar
187 PeterPav |          v Podgorju razpor, ki se še zdaj nekoliko čuti. Brusničani
188 PeterPav |        Erger-Bergerja, ali skoraj še bolj so sovražili brate
189 PeterPav |          kaj zato? Spi se z njimi še trdneje in slajše. Oh, preljubi
190 PeterPav |         vrste, je bil uverjen, da še spi in da se mu o ti sreči
191 PeterPav |      uslišal. Kaj pravzaprav sem, še ne vem, ali vsa znamenja
192 PeterPav |     grofica," vaša gospa. Zdaj se še oblačijo, pa bodo skoraj
193 PeterPav |          bratec, ne zameri, da te še nekaj vprašam. Sinoči sva
194 PeterPav |           bogme, ne bodo. Hodi mi še marsikaj na misel, kar se
195 PeterPav |     dostikrat, ali prav do sitega še nikoli. Danes bi se jih
196 PeterPav |        berače, ne pa zame. Skoraj še bolj nego z ušesi pa mi
197 PeterPav |  gospoščino." ~Grofinja je hotela še vedeti, kako vino naj mu
198 PeterPav |         levo roko. Misleč, da ima še zmerom zakonsko pravico,
199 PeterPav |         življenju, dokler sem bil še menda kmet ali kaj. Ali
200 PeterPav |           Zoretovo Ančko in morda še katero drugo, ali zate ne
201 PeterPav |       stran gledaje: "Do zdaj sva še sama." Nežni soprog jo je
202 PeterPav |          te nič ne skrbi, saj sva še oba jaka, pa če bi bila
203 PeterPav |           žene in do zdaj je bila še vsaka uslišana. Sveta Ana
204 PeterPav |           Če hočeš, bodeva romala še to leto tjakaj, ali moram
205 PeterPav |         leto tjakaj, ali moram te še enkrat opomniti, da se boš
206 PeterPav |       usmiljen, da si plačal zame še štiri velike kose bravine
207 PeterPav |       pričel komaj uživati. Ni mu še splavalo po grlu četrt banjke,
208 PeterPav |          bi delali rojaki z njimi še stokrat huje nego najokrutnejši
209 PeterPav |          sprl in stepel ali je pa še nikoli srečal ni. Gospoda
210 PeterPav |         že trideseto leto, vendar še ni mislil nič na ženitev.
211 PeterPav |      kakor gad. Letošnje gorščine še nismo pobrali pri njem.
212 PeterPav |      razbij! Vzemi potem gorščine še kako vedro več, nego je
213 PeterPav |           in družina pa so ostali še dolgo skupaj in ugibali,
214 PeterPav |     prineslo njegovo namestništvo še obilo prezanimivih novic
215 PeterPav |       hoteli poslušati, postanete še danes svobodni gospodarji
216 PeterPav |         je: "Bratje, jaz se moram še nocoj od vas ločiti in oditi
217 PeterPav |       njegovo zdravje in srečo in še njihovi vnuki so častili
218 PeterPav |       trenil, preden se je končal še obed, se je začela večerja.
219 PeterPav |          sukljal na mnogih mestih še dim in ogenj. Ker se dolgo
220 PeterPav |          srečno na suho in živela še več let, ali to se ve, da
221 BratovGom|        samo za eno mizo je sedelo še krdelce mladih, izobraženih
222 BratovGom|         tišini: "Luna sije..." in še marsikatero drugo slovensko,
223 BratovGom|      odkupnina. ~Blagne je takrat še samoval, skoro pa si je
224 BratovGom|       Minilo je deset, dvajset in še več let, po brezumni njegovi
225 BratovGom|        njegovi glavi pa je rojila še vedno slovenska Metka. Nikdar
226 BratovGom|          mu prineso obetane zlate še isti dan. Doma jih ni hotel
227 BratovGom|         ne imenovavši namestnika. Še večjo sumnjo mu je zbudil
228 BratovGom|    globoko Krko. Za mizo je sedel še edini Grilmajer. Blagne
229 BratovGom|          bo volja. ~Zarja ni bila še zarumenela, ko so Turkom
230 BratovGom|      Humpenhorstov zaklad pa leži še dandanes uklet v "Bratovski
231 BratovGom|         njene zapovedi, pisal bom še to pomlad po slovečega našega
232 BratovGom|     pogodiva brez težave. Zdaj je še premlada. Če pride ponjo
233 BratovGom|        hotel, ali v Moskvo ali pa še dalje, n. pr. v razcvitajoči
234 BratovGom|          obrne." Miljutin je umrl še tisto zimo za boleznijo,
235 GospodVed|           obljubo: povedala mi je še mnoge zanimive bajke in
236 GospodVed|           naj je bila plačana ali še na dolgu. Tudi meščani so
237 GospodVed|          papirju. V pol ure, kdaj še prej, je počrčkal cele štiri
238 GospodVed|     porednosti je Grgiča Korliček še prekosal. Za Ijubico si
239 GospodVed|       hromak. Jaz sem šla do zdaj še slednje leto k Sv. Roku
240 GospodVed|            Pijo ga vsi, največ pa še kmetje in sploh prosti ljudje.
241 GospodVed|        vina, posebno prej, ko nas še ni imelo tako trdo za denar.
242 GospodVed|          vršilo to naše proščenje še dosti bolj hrupno in radostno
243 GospodVed|          po otročje, kajti takrat še nihče ni mislil, da bo treba
244 GospodVed|        Kočijaško. Babnica je bila še mlada, močno pri sebi in
245 GospodVed|   stanoval več let pri sosedu, in še nekateri drugi fantje ga
246 GospodVed|          zvršilo dobro. Polak ima še majhno službo. Njegovi poglavarji
247 GospodVed|      skoraj povsem. Točil je samo še en krčmar, pri njem so pili
248 GospodVed|           rokah in celo po glavi. Še čez štirinajst dni mu je
249 GospodVed|     prikazal krilat, ognjen zmaj, še stokrat groznejši od vola. ~
250 GospodVed|   zabučala pa je nevihta, kakršne še ni doživel Korliček. Polomila
251 GospodVed|        Rasno, Mehovo in Gorjanci. Še huje pa je ostrmel in zatrepetal,
252 NardodnaB|        imeli vsaj pošteno juho in še kak drug tečen založek.
253 NardodnaB|          tako odločil, da bom jaz še danes umrl. Vi ste bili
254 NardodnaB|          sem slabo in skopo kakor še nikoli. Tiste čase je hudo
255 NardodnaB|      prazne in tihe. Kdor je imel še kaj denarcev, jih je varoval,
256 NardodnaB|        koža. Posušila so ga leta, še bolj pa, kakor sem menil,
257 NardodnaB|         hišah. Dejal sem: 'Nikdar še nisem klel svoje nesreče.
258 NardodnaB|        tako dobro in obilno nisem še nikoli večerjal. ~Ko sem
259 NardodnaB|      mnoga nova, kakršnih ni bilo še nikjer, odkar obseva našo
260 NardodnaB|          2 gld., desetkrat več pa še od konj in goved. Od tolikega
261 NardodnaB|         polovico cesarstva, ampak še mnoge druge dežele, ki prej
262 NardodnaB|   blagoslov božji, ki jo osrečuje še dandanes. Nobena izkušnjava
263 DokPrezir|        katere prepevajo veseljaki še dandanes. ~V našo krčmo
264 DokPrezir|          človek vsak dan jesti in še po večkrat." Na začetku
265 DokPrezir|        reči, povrhu pa mu podaril še petico za jabolka. Dijak
266 DokPrezir|          na tem in, kar je gotovo še dokaj bolj čudno, niti na
267 DokPrezir|       nalašč zanjo. Razen tega pa še mnogo mnogo drugih. Gospod
268 DokPrezir|          lahko v kočiji in živela še dalje tako dobro in brezskrbno,
269 DokPrezir|        prav doktor, bi se branilo še kako kmetiško dekle, nikar
270 DokPrezir|          ga razlajali sovražniki, še bolj pa hinavski prijatelji
271 DokPrezir|         ničle, Prežir pa je ostal še po smrti imeniten in velik
272 DokPrezir|          sedmih do polnoči, če ne še dalje. Doktor Prežir pa
273 DokPrezir|        zadrgnil, ali prihiteli so še o pravem času domačini in
274 DokPrezir|         da se reši in zveliča. Ni še učakal velike starosti,
275 DokPrezir|          Trdili so, da se ji sili še vedno v spomin zapuščeni
276 DokPrezir|           in zanika se lahko vse, še to, da je sneg bel. Jaz
277 DokPrezir|           uverjeni, da je mislila še zdaj na doktorja. Dokler
278 DokPrezir|           mogla iti. ~Vreme se je še tisto noč spremenilo; deževalo
279 DokPrezir|          največkrat pa samo eden. Še bolj čudno je bilo to, da
280 DokPrezir|          ki hodi svoji izvoljenki še po smrti naznanjevat neskončno
281 DokPrezir|          prav pametno in nihče se še ni pohvalil, da bi jo bil
282 DokPrezir|         je bil jako lahak človek. Še tisti teden je napajal v
283 DokPrezir|        Topličanki, katere ni prej še nikoli videl. Na roki mu
284 DokPrezir|          Prismoda, avša, trapa in še druge grde priimke ji je
285 DokPrezir|     Ljubljanska gospa se po letih še ni bila postarala, ali ponočni
286 DokPrezir|          je pogodila. Gospa se je še nekaj dni silila in hodila,
287 Zaklad   |           spametovalo, nego ga le še bolj razjarilo in razkačilo.
288 Zaklad   |           nemara dva groša ali pa še več." Tudi to roganje je
289 Zaklad   |          Rosin ga je potem dražil še z mnogimi drugimi prisekljaji
290 Zaklad   |           se vstane, dasi je bilo še jako rano. Žena ga vpraša,
291 Zaklad   |         Zdaj si je moral omisliti še tri druge poglavitne reči,
292 Zaklad   |     kupiti trak od trgovca, ki ni še nikogar osleparil, polič
293 Zaklad   |          daj jih, tako dobro nisi še nikoli baratala." Zdaj se
294 Zaklad   |        dni pred božičem je Perman še veliko več molil in se postil
295 Zaklad   |         napotil po zaklad. Šel je še za dne. Na tem potu so ga
296 Zaklad   |           strašil ga je srečevalo še mnogo, ali vselej jih je
297 Zaklad   |          velikanski škorpijoni in še druga grda golazen, zabadaje
298 Zaklad   |       nahaja pod zemljo vse polno še od starih poganskih časov. ~
299 Zaklad   |         to noč, ni potil in mučil še nikoli v vsem svojem življenju.
300 Zaklad   |          Ali tudi njemu je ostalo še dovolj, da bi bil živel
301 Zaklad   |         morda se jima s tem lonec še ni spraznil popolnoma. Zdaj
302 Razodetje|         samotno čuvarnico ozre se še enkrat na sirotno krasotico,
303 Razodetje|         jablane, slive in hruške. Še veliko bolj so ga razveseljevala
304 Razodetje|         in slastno. Jedli so meso še ob delavnikih, ob nedeljah
305 Razodetje|          njega je bilo v Semeniču še kakih deset inih narodnih
306 Razodetje|         posebnega, česar ni videl še nikoli v svojem življenju.
307 Razodetje|         nevesto". Poročila sta se še tisti mesec in odslej jima
308 Razodetje|      Zalika mož in žena in živita še zdaj prav složno in srečno.
309 Razodetje|            mične članke in dopise še po dvakrat. Ker ve, da je