Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
Alphabetical [« »] selih 2 seljak 1 selo 3 sem 283 seme 1 semena 3 semenic 3 | Frequency [« »] 375 z 365 tudi 309 še 283 sem 282 tako 247 kakor 240 od | Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances sem |
Part
1 Velikani | kapljico. Te naše čobodre sem tako sit, da sam ne vem, 2 Gospodic | vendarle ne morem. Molila sem doma, hodila sem dosti tudi 3 Gospodic | Molila sem doma, hodila sem dosti tudi po božjih potih, 4 Gospodic | podaril ali hčer ali sina. Jaz sem se zdaj že postarala in 5 Gospodic | poznal svoje gospe? Saj sem vedela, da bom gotovo srečna, 6 UkletiGr | gospo omiloval. Jaz sirota sem izgubila mater že za otročjih 7 UkletiGr | požrla gospo in nje grad. Jaz sem to grozo od daleč videla 8 UkletiGr | gospa se mi je smilila.Tekla sem za Kristusom in ga lepo 9 UkletiGr | miško. Jaz štrkam svobodno sem ter tja in ne trpim nobene 10 UkletiGr | mi pastirji. Kolikokrat sem ga bral ali sam zase na 11 UkletiGr | odnesti brez greha. To pravico sem imela pri gospe zmerom." ~ 12 RajskaPti| pod zemljo skrivna pot, ki sem jo izdolbel s svojimi rokami 13 GluhaLoza| dogodbo takole: ~"Mislil sem iti zopet na Nemško, kakor 14 GluhaLoza| razžalile in vnele. Dejal sem: 'Tu je roka! Gluhe loze 15 GluhaLoza| Črnomlju. ~Iz Štreklovcev sem se dvignil ravno ob desetih. 16 GluhaLoza| dvignil ravno ob desetih. Bil sem takrat mnogo mlajši in močnejši 17 GluhaLoza| in močnejši nego zdaj, pa sem dirjal kakor jelen. Ob enajstih, 18 GluhaLoza| vsaj ne dosti kasneje, sem stal že na Gorjancih. Pred 19 GluhaLoza| na Gorjancih. Pred sabo sem videl globoko nižavo, za 20 GluhaLoza| novomeška. Po kratkem oddihanju sem rekel: 'Hajdimo dalje!' 21 GluhaLoza| Hajdimo dalje!' V dolino sem prišel, da nisem vedel kdaj. 22 GluhaLoza| precej visoki hrib. Takrat sem se nekaj zamislil v svojo 23 GluhaLoza| in v druge take reči. Ko sem se teh misli iznebil in 24 GluhaLoza| se začel znova ozirati, sem se silno začudil, pa tudi 25 GluhaLoza| še več. Stali so, kamor sem pogledal, in za njimi so 26 GluhaLoza| brez števila drugih. Koder sem pa zdaj hodil, ni bilo čuti 27 GluhaLoza| vedel, ne kod ne kam. Lezel sem počasno dalje kakor kak 28 GluhaLoza| nisem mogel več dvomiti, da sem zablodil v Gluho lozo, v 29 GluhaLoza| se vsi strahovi boje. Če sem pogledal proti jasnemu nebu, 30 GluhaLoza| sam peklenski ogenj. Ko sem povesil oči, sem zapazil 31 GluhaLoza| ogenj. Ko sem povesil oči, sem zapazil novo čudo: izgubil 32 GluhaLoza| zapazil novo čudo: izgubil sem senco! Brez sence in hlada 33 GluhaLoza| niti pozno v jesen. Če sem potipal kako pero, med prsti 34 GluhaLoza| reči. Po tleh so ležale sem ter tja človeške roke, noge 35 GluhaLoza| zateklo oko. Na drugo oko sem skoraj stopil. Ko sem odskočil 36 GluhaLoza| oko sem skoraj stopil. Ko sem odskočil in ga jel bolj 37 GluhaLoza| kakor predpustne šeme. Če sem se ozrl na desno, so odskočili 38 GluhaLoza| so odskočili na levo; če sem pogledal na levo, so mi 39 GluhaLoza| ki mi je molela jezik. Če sem bliže stopil, se je izprevrgla 40 GluhaLoza| dobro uro in še več, pa sem začel misliti: za božjo 41 GluhaLoza| mestu? Da spoznam resnico, sem privezal za vejo bel trak 42 GluhaLoza| privezal za vejo bel trak in sem jel korakati potem naprej 43 GluhaLoza| Lahko si mislite, kako sem ostrmel, ko sem prišel že 44 GluhaLoza| mislite, kako sem ostrmel, ko sem prišel že čez pet minut 45 GluhaLoza| debela kaplja krvi! Ali zdaj sem se preveril, da se doslej 46 GluhaLoza| venomer naokoli! Precej sem zapustil stezo in okrenil 47 GluhaLoza| je rasla cvetoča lipa. Ko sem dospel v dolino, so se mi 48 GluhaLoza| Pred nekoliko trenutki sem bil še brez sence, zdaj 49 GluhaLoza| brez sence, zdaj vidite, sem je imel preveč, ležala je 50 GluhaLoza| belega, ki se je gibalo sem ter tja, kakor da se suše 51 GluhaLoza| usipati toča. ~Ali dasiravno sem se nekoliko bal, sem šel 52 GluhaLoza| dasiravno sem se nekoliko bal, sem šel vendarle pod lipo in 53 GluhaLoza| mi ni bilo mogoče. Ležal sem omamljen in kakor otopel 54 GluhaLoza| nikoli niso čula. Slišal sem dostikrat ubrane, preumetno 55 GluhaLoza| monakovskih cerkvah. Radostno sem poslušal lepe pesmi slovenskih 56 GluhaLoza| škrjanec. Pesmi, katere sem slišal pod lipo, pa so me 57 GluhaLoza| kakor še nikoli ne, kar sem na svetu. Bil sem neskončno 58 GluhaLoza| ne, kar sem na svetu. Bil sem neskončno bolan, slab in 59 GluhaLoza| dušam v peklu. Pridvignil sem glavo, da bi videl, čigavi 60 GluhaLoza| nosijo vražje vile. Spoznal sem, da se nahajam v vilinskem 61 GluhaLoza| peklenske sile. Pobožno sem se prekrižal in začel moliti 62 GluhaLoza| angelsko češčenje, katero sem bil na potu, ne čuvši zvona, 63 GluhaLoza| čuvši zvona, zanemaril. ~Ko sem končal molitev, so padle 64 GluhaLoza| in težave. Zdrav in vesel sem skočil kvišku in se oziral 65 GluhaLoza| zopet po znanem svetu. Videl sem lepi Ljubenski hrib in na 66 GluhaLoza| hladni sever. Poleg sebe sem zagledal z velikim veseljem 67 GluhaLoza| Bog dal. Brez neprilike sem korakal po gošči. V eni 68 GluhaLoza| korakal po gošči. V eni uri sem prišel na cesto, v dveh 69 GluhaLoza| potem pa v Novo mesto, kamor sem bil namenjen. Kakor vidite, 70 GluhaLoza| namenjen. Kakor vidite, sem dobil stavo, ali nisem hotel 71 Volkodlak| tako čvrstega sina, kakor sem ga rodila s tabo. Matere 72 Volkodlak| nikoli ne raztrga. Menda sem bila oslepela, da več ko 73 Volkodlak| je Lenčki: "Ne zameri, da sem ti doslej branil zapustiti 74 Volkodlak| imam tako presrčno rad, sem se bal, da mi ne bi pobegnila. 75 DivjiMoz | odgovori: "Ne boj se, jaz sem divji mož in tvoj prijatelj." 76 DivjiMoz | srdito: "Nesramnež! Jaz sem ti v vseh rečeh pomagal, 77 DivjiMoz | hostnikov. Najimenitnejše sem našel med Novim mestom in 78 DivjiMoz | znani nego gorjanski. Enega sem celo sam videl in sem dobre 79 DivjiMoz | Enega sem celo sam videl in sem dobre pol ure z njim popotoval. 80 DivjiMoz | človek rad pomudil. In tako sem ostal enkrat tam do pozne 81 DivjiMoz | jim smejem. Ali to, kar sem videl v Brezovcu na svoje 82 DivjiMoz | strašno divja. Lansko leto sem šel tod domov, prav tako 83 DivjiMoz | kakor nocoj še ni bilo. Ko sem prikorakal v Brezovec do 84 DivjiMoz | Jaz odgovorim: "Slišal sem že dosti in bi prav rad 85 DivjiMoz | marsikdo. Ali takrat, ko sem ga jaz videl, je bil manjši, 86 DivjiMoz | Ker je bilo nekaj meseca, sem ga zagledal tudi jaz in 87 DivjiMoz | strah kar sapo jemal. Zdaj sem se sam preveril, da se ljudje 88 DivjiMoz | si tiščal ušesa, jaz pa sem poslušal in se spominjal, 89 DivjiMoz | in se spominjal, kako rad sem se nekdaj tudi jaz kratkočasil 90 DivjiMoz | neskladno žvižgo, v kateri sem bil tak mojster, da so mi 91 DivjiMoz | ptiči in frfetali preplašeni sem ter tja, ne vede v nočni 92 DivjiMoz | ciganskem) jeziku. Nekaj malega sem razumel. Vsaka tretja beseda 93 DivjiMoz | odnesel Mari krunu... Težko sem čakal, ali se bo držal primorske 94 DivjiMoz | lastovski drobnici. Uveril sem se zopet, da govorica ni 95 DivjiMoz | skrivne veselice, o katerih sem zvedel samo to, da so spadale 96 DivjiMoz | nikoli ne mine. Vprašal sem vaščanke, če divja žena 97 DivjiMoz | divja žena ne jé žgancev, in sem dobil odgovor: "Morda jih, 98 DivjiMoz | pomni še dandanašnji. Lani sem se izprehajal neko popoldne 99 Jutrovica| mestih okrušila in pohabila. Sem ter tja kaže zdaj mesto 100 KresnaNoc| grajska oblast doletela. Imel sem samopašnega podložnika, 101 KresnaNoc| delali niti spredniki. Dal sem ga mazati, in ker je gonil 102 KresnaNoc| vedno isto, da ni tlačan, sem dejal: Le še! Le še! Brisali 103 KresnaNoc| težki halji. On veli: "Jaz sem Šišman Habakuk, učenik v 104 KresnaNoc| mestu. Ljudje pravijo, da sem jako pobožen, ali upam, 105 KresnaNoc| Tone odgovori: "K tebi sem prišel nocoj že zato rad, 106 KresnaNoc| se mi je zdelo škoda, pa sem dejal: naj si oslade usta 107 KresnaNoc| vidiš mojo revščino. Izgubil sem cel sod najboljše kapljice, 108 KresnaNoc| potoži svojo nadlogo: "Imel sem zanikrne in brezvestne sprednike. 109 KresnaNoc| pohujšanje za druge kmete. Jaz sem se zaklel, da ga moram odpraviti. 110 KresnaNoc| in rubili! Šele to leto sem zmogel in jih ukrotil. Ali 111 KresnaNoc| doneli na ušesa, kjerkoli sem se pokazal. Mislil sem, 112 KresnaNoc| kjerkoli sem se pokazal. Mislil sem, kako bi se opral, in se 113 KresnaNoc| in se tudi domislil. Jel sem dajati vsakemu revežu, ki 114 KresnaNoc| grešnega puntanja. Pred Ijudmi sem zdaj čist kakor sonce, ali 115 KresnaNoc| desetice in goldinarčke, katere sem moral pometati v lačne kljune?" ~" 116 KresnaNoc| Kaj meni mar!' Zaslovel sem po pravici, da sem najhujši 117 KresnaNoc| Zaslovel sem po pravici, da sem najhujši kmetoder na vsem 118 KresnaNoc| čast ni veselila. Hotel sem se je vsaj nekoliko otresti, 119 KresnaNoc| vsaj nekoliko otresti, pa sem sedel in načrčkal dober 120 KresnaNoc| prazna in omledna, zato sem jo zabelil z najmastnejšimi 121 KresnaNoc| oči težko batino, s katero sem udrihal po kmetih, in so 122 KresnaNoc| Podgorec-vašagnada se pohvali: "Ko sem se oženil, je prišla v grad 123 KresnaNoc| grad tudi nova dekla. Jaz sem jo rad gledal in njej je 124 KresnaNoc| mi je rodila sina. Dobil sem mu krušnega očeta, pri katerem 125 KresnaNoc| Podgorec-konjski hlapec veli: "Ko sem odrastel, povabil me je 126 KresnaNoc| njegov grad služit, in jaz sem ga poslušal. Kmalu me je 127 KresnaNoc| to se ve na južino, pa sem mu rekla: 'Kajne, gospod, 128 KresnaNoc| nahodni -- vaših neslanosti sem sita.' To rekši, obrnem 129 KresnaNoc| mlada brhovska gospa: "Jaz sem že zdavnaj želela nagledati 130 KresnaNoc| mukajo kakor krave, tudi sem čula take, ki so rezgetali. 131 KresnaNoc| ki so rezgetali. In tako sem dolgo pri njih stala in 132 KresnaNoc| kaj bolelo ali kali. Tekla sem k svojemu gospodu in mu 133 KresnaNoc| sladko smehljaje se: "Prišla sem brez šale s prežlahtno rožico, 134 KresnaNoc| na vsakem vrtu. Privlekla sem na Kranjsko cigane -- celo 135 KresnaNoc| zgodilo. Ko mi je mož umrl, sem šla popotovat, da se razvedrim. 136 KresnaNoc| graščini. Takega dobrega kovača sem prav živo potrebovala in 137 KresnaNoc| vselej tako postregel, da sem bila zadovoljna. Tudi drag 138 KresnaNoc| ni bil prehudo. Prosila sem tudi svojega prijatelja, 139 KresnaNoc| predrznih oči in pravi: "Dokler sem bila sama, so mi dejali 140 KresnaNoc| mi ni zdelo varno. Odkar sem milostiva gospa, me zovó 141 KresnaNoc| se z mano poročil. Lani sem imela samo tri prave prijatelje, 142 KresnaNoc| tako strašno objedali, da sem rekla: 'Huje me ne boste 143 KresnaNoc| zapovedi.' To je bil vzrok, da sem odprla letos svoje srce 144 KresnaNoc| srce kar na stežaj. Šla sem v cerkev in spustila na 145 KresnaNoc| ga pobere in prinese, jaz sem pa dejala: 'Ne tukaj, prosim, 146 KresnaNoc| lepega častnika. Tudi njemu sem velela: 'Ne tukaj, prosim, 147 KresnaNoc| prosim, doma!' Še isti dan sem prosila tako kmetiškega 148 KresnaNoc| kmetiškega korenjaka, katerega sem srečala na polju, in tako 149 KresnaNoc| Kosmata mrc . . . hotela sem reči: presveti naš gospodar 150 KresnaNoc| žeblji svojih čevljev, pa sem dejala: brez nastila mi 151 KresnaNoc| bi ga še pometala? Metlo sem dejala pod streho in jo 152 KresnaNoc| ni po blagu ni po barvi. Sem ter tja pa je ostalo še 153 KresnaNoc| pomisli najprej name zato, ker sem najgrja kvantarica, ki se 154 KresnaNoc| vem kam z njim. Najprej sem poplačala vse dolgove do 155 KresnaNoc| sta v obližju. Razen tega sem omožila hčer in ji dala 156 KresnaNoc| ne pa kmetiška. Potrosila sem silen denar, ali hiša mi 157 KresnaNoc| kaplje pota. Vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala, 158 KresnaNoc| kakor opolnoči. Do zdaj sem prisilila na glasen smeh 159 KresnaNoc| prijela tudi drugih. Čuj, kaj sem storila, da jih razvedrim! 160 KresnaNoc| da jih razvedrim! Imela sem takrat otroka pri prsih. 161 KresnaNoc| pri prsih. Štrc, brizgnila sem nekoliko kapelj čez mizo 162 KresnaNoc| pravici lahko pobaham, da sem vse vasi, spadajoče pod 163 KresnaNoc| štajerske dežele. Svojo izpoved sem odpravila. Če nič drugega, 164 KresnaNoc| odpravila. Če nič drugega, sem dokazala vsaj to, da sem 165 KresnaNoc| sem dokazala vsaj to, da sem vredna plemenite živali, 166 KresnaNoc| graščaki. Ukrotila in ugrela sem celo mogočnega hrvaškega 167 KresnaNoc| iskati in še kako dolgo! Bila sem zmeraj na pol sveta, na 168 KresnaNoc| površne topliške ljubezni sem se prav do grla naveličala. 169 KresnaNoc| lepi, črni ljubček! Jaz sem dejala samo to, da se mislim 170 KresnaNoc| levi strani se oglasi: "Jaz sem polnočna voda, vse pogrudim, 171 KresnaNoc| strani mu odgovori: "Jaz pa sem poldanska voda, vse ozdravim, 172 KresnaNoc| da bi vas tlačil. Hotel sem do smrti pri vas ostati, 173 PeterPav | gradu, preseli se precej sem k nam." ~Janez je bil jako 174 PeterPav | zdihnila obupno: "Oh, da sem vedela, da je kurje meso 175 PeterPav | Vice" so se dobivale sem in tja nekdaj po več graščinah. 176 PeterPav | svobode in sedanje bede. ~Sem ter tja so živeli tisti 177 PeterPav | niso podvrgli precej, ko sem ukazal. Smrti so si sami 178 PeterPav | uslišal. Kaj pravzaprav sem, še ne vem, ali vsa znamenja 179 PeterPav | prijazno in veselo: "Praviš, da sem grof. No, naj pa bom, nisem 180 PeterPav | zdaj z njim po domače. "Ker sem tak gospod, ni dvojbe, da 181 PeterPav | globoko v vražjo majoliko, da sem zapil vso nemščino svojo. 182 PeterPav | slovensko: "Dragi grof! Prišla sem te povprašat, kake ukaze 183 PeterPav | predrugačiti, ali za danes sem zadovoljen, da se obznani 184 PeterPav | je ugrela vselej, kadar sem jo videl. Proti nji je ta 185 PeterPav | Izpolniti velja obe. Kar sem živ, hrepeni želodec moj 186 PeterPav | najbolj po štrukljih. Jedel sem jih že dostikrat, ali prav 187 PeterPav | orehov, medu in sira. Tudi sem se uveril, da se lepo priležejo 188 PeterPav | pa ne smem pozabiti, da sem grof, speci enega ali pa 189 PeterPav | prejšnjem življenju, dokler sem bil še menda kmet ali kaj. 190 PeterPav | Ali saj sama vidiš, da sem zdaj grof in da taka metla, 191 PeterPav | prehudo nagajala, dokler sem zdihoval pod oblastjo tvojo. 192 PeterPav | tvoje mene. Pri cerkvi sem ti kupila potem poln robec 193 PeterPav | tako silno ustradala, da sem jedla kakor volk. Ti si 194 PeterPav | se mi tako prikupil, da sem dejala: 'Jaz hočem imeti 195 PeterPav | reč popolnoma tako, kakor sem ti jo zdaj povedala." Peter 196 PeterPav | lahko vse po vrsti, kako sem potoval k Sv. Miklavžu, 197 PeterPav | imela takrat na sebi. Jaz sem bil v novih irhastih hlačah, 198 PeterPav | Pripovedko o Kresetovem Petru sem imenoval zanimivo, ali to 199 PeterPav | prijatelju Lenkarju: "Na svetu sem videl veliko bedakov, ali 200 PeterPav | gospod grof! Če zapovedate, sem pripravljen, da vam postrežem." 201 PeterPav | in veli: "Prijatelj! Jaz sem od včerajšnje pijače tako 202 PeterPav | pijače tako omamljen, da sem pozabil celo ime svoje soproge. 203 PeterPav | naj prineso svoje orožje sem, da ga bom razgledal, če 204 PeterPav | prhali objemaje se četrt ure sem ter tja po zraku, potem 205 BratovGom| danes mi Slovenci. Uverjen sem, da ne boste prezirali tega 206 BratovGom| predse in zarohni: "Jaz sem se zarekel Bogu, da ne pokusim 207 BratovGom| Vi ste dobro pogodili, da sem vaš zemljak. Zibali so me 208 BratovGom| vode Rinže. Za mladosti sem krošnjaril, pozneje pa sem 209 BratovGom| sem krošnjaril, pozneje pa sem se naselil v Zagrebu, kjer 210 BratovGom| naselil v Zagrebu, kjer sem ometal meščanom dimnike. 211 BratovGom| sprejeli za svojega. Hitro sem se udomačil med to veselo 212 BratovGom| dobrodušno gospodo. Nekoč sem se vračal iz vinskega hrama 213 BratovGom| vinskega hrama domov. Ker sem naložil pretežko breme, 214 BratovGom| ni kje ni kako. Prebudil sem se v turškem šotoru. Vame 215 BratovGom| odrezali glavo. Jaz reva sem ljubil bolj zemljo nego 216 BratovGom| nego zveličanje; prestopil sem k turški veri, ki je tako 217 BratovGom| Turki so me vlačili s sabo sem ter tja, da sem jim rabil 218 BratovGom| vlačili s sabo sem ter tja, da sem jim rabil za tolmača. Pitali 219 BratovGom| zlate svoje Milke in jaz sem ti porok, da boš z njega 220 BratovGom| tem duhovitim mladeničem sem govoril prvikrat pred petimi 221 BratovGom| misli in namere. Nekoč sem ga pobaral, če je priobčil 222 BratovGom| je: "Nisem se usodil. Bal sem se, da jo bo smatral za 223 BratovGom| Miljutinom stara prijatelja, sem mu razložil jaz zgodovino " 224 BratovGom| človeštvo. Pred malo meseci sem izvedel, da je strla smrt 225 GospodVed| priobčil v časniku. Tudi jaz sem večkrat videla, da je prišel 226 GospodVed| stisnil v roke pisemce. Če sem ga vprašala, čigav je, mi 227 GospodVed| se godi na svetu. Večkrat sem slišala, da hodi učenjak, 228 GospodVed| potem v pratiki. Mislila sem: kaj, ko bi pozvedoval takisto 229 GospodVed| Tega paverskega krokanja sem že sit. Pojdimo tja na onile 230 GospodVed| starec ali kak hromak. Jaz sem šla do zdaj še slednje leto 231 GospodVed| ljudi, o njihovem pogledu sem se morala vselej veseliti 232 GospodVed| fantje ga dvignejo in nosijo sem ter tja na ramah. Kamorkoli 233 GospodVed| slavite vi veliko bolj, nego sem vreden, preže name ne daleč 234 GospodVed| stlačiti in namahati zato, ker sem jim povedal v svojem časniku 235 GospodVed| pili Korličkovi tovariši. Sem pa tam je stala kaka gruča 236 GospodVed| metal vrečo gor in dol, sem ter tja, da so vse kosti 237 GospodVed| tiste prikazni, o katerih sem vam pripovedovala. Kar 238 NardodnaB| kmetije. Že za rane mladosti sem se moral hraniti sam s svojimi 239 NardodnaB| sam s svojimi žulji. Delal sem največ v hrvaških gozdih. 240 NardodnaB| nisem mogel vež služiti. Kar sem si bil prihranil, sem potrošil, 241 NardodnaB| Kar sem si bil prihranil, sem potrošil, preden je prešlo 242 NardodnaB| treba iti beračit. Živel sem slabo in skopo kakor še 243 NardodnaB| niti skorjice kruha. Kdaj sem se odteščal šele zvečer 244 NardodnaB| moja revščina. Vsak dan sem molil, da bi skoraj umrl, 245 NardodnaB| prošnje. ~Binkoštni ponedeljek sem romal v Stopiče, kjer so 246 NardodnaB| je mene tako upehala, da sem premikal komaj noge, ki 247 NardodnaB| neprestanega posta. Dejal sem: Moram se okrepiti, če ne, 248 NardodnaB| okrepiti, če ne, omagam. Šel sem v prvo krčmo in si dal prinesti 249 NardodnaB| leta, še bolj pa, kakor sem menil, strašna lakota, ki 250 NardodnaB| Zapekla me je vest. Mislil sem si: Jaz sem res na vso moč 251 NardodnaB| vest. Mislil sem si: Jaz sem res na vso moč truden, ali 252 NardodnaB| truden, ali proti temu ubožcu sem korenjak in junak; brez 253 NardodnaB| zaigrale solze v očeh, ko sem mu natočil kupico. Veli 254 NardodnaB| kdaj je minil dan. Vprašal sem ga, kdo je in od kod. Odgovoril 255 NardodnaB| je ime Vekomir. Porodil sem se v veliki in lepi vasi 256 NardodnaB| sled več. Domovino svojo sem ljubil tako goreče in resnično, 257 NardodnaB| tako goreče in resnično, da sem žrtvoval zanjo ves svoj 258 NardodnaB| kruha po tujih hišah. Dejal sem: 'Nikdar še nisem klel svoje 259 NardodnaB| pokusil ničesar, jaz pa sem jedel v slast kakor volk, 260 NardodnaB| še nikoli večerjal. ~Ko sem popil vino, ki je bilo pravi 261 NardodnaB| kraljestvih in deželah. Mislil sem, da se nahajam v nebesih. 262 NardodnaB| izrezljani stebri, katerim sem dogledal komaj do vrha. 263 NardodnaB| stvarca lahko brez luči. Jaz sem strmel in se zamikal in 264 NardodnaB| bom obdaril tebe, kakor sem se ti zarekel zunaj na grivini.' 265 NardodnaB| zdajci zaklenila za menoj. Ko sem stopil na plano, je pokrivala 266 NardodnaB| nobenim gospodom. Pohajal sem po lepem božjem svetu dobre 267 NardodnaB| nedolžen otrok. Razveseljeval sem ljudi s pesmimi in šalami 268 NardodnaB| hrana in pijača, kjerkoli sem se pokazal. Tako dobro kakor 269 NardodnaB| natanko Vekomirove zapovedi, sem ostal zadovoljen in srečen 270 DokPrezir| mislil: Zdaj veste, kdo sem in kaj znam. Če sem za vas, 271 DokPrezir| kdo sem in kaj znam. Če sem za vas, vzemite me v službo; 272 DokPrezir| Prežirjevih pesmi. Prebrala sem vse od konca do kraja. Nekatere 273 DokPrezir| pero. Taval je zamišljen sem ter tja, kakor bi bil mesečen, 274 DokPrezir| v zakup Kamovo hišo, kar sem že omenila. Ljudje so hitro 275 DokPrezir| tak način tudi mene. Jaz sem se strašno jezila. ~Ko je 276 DokPrezir| Iz Krke se je vzdigovala sem in tja megla. Iz megle se 277 DokPrezir| podobo megle za moža. Jaz pa sem bolje poznala svojo prijateljico. 278 Zaklad | meni. O vsaki priliki pa sem ga spoznal, da je on mož 279 Zaklad | so se vrtili ob volitvah sem ter tja kakor petelin na 280 Zaklad | veliko veliko denarja. Jaz sem romala samo do Brezja, pa 281 Zaklad | romala samo do Brezja, pa sem zapravila za vožnjo in hrano 282 Zaklad | si ta Hrovat, o katerem sem ti pravila, in sedanji moj 283 Razodetje| ampak tudi svoje brate, sem te prišel tolažit, pojdi