Part

  1 Cvetnik  |          pošten in bogoslužen mož. Ko je sinove pooženil, hčere
  2 Cvetnik  |            njega. ~V viharni noči, ko se je ravno ulegel, sta
  3 Cvetnik  |            dala ni skorjice kruha, ko bi kruha tudi kaj imela.
  4 Cvetnik  |    Pobožnemu Eliju se udero solze, ko sliši toliko bridkost in
  5 Cvetnik  |      Romarja sta jedla in pila, in ko sta se okrepčala, sta zahvalila
  6 Cvetnik  |           svet svoj nebeški raj." ~Ko se Elija prebudi, sta bila
  7 Cvetnik  |    žalovati ne po kozi ne po vinu. Ko je izpil svojo skledico
  8 Cvetnik  |         svoji nerodovitni puščavi. Ko je privzdignil čutaro, je
  9 Velikani |            je iz torbe večerjo in, ko je odvečerjal, se je ulegel
 10 Velikani |          in zaspal. Ni dolgo spal, ko ga prebude debeli glasovi
 11 Velikani |          jih bil pokril črn oblak. Ko pokade, pravi eden: "Čas
 12 Velikani |       kazal osle in pomaljal fige. Ko pa so volkove spekli in
 13 Velikani |            ni moglo nič razločiti. Ko se je dim zopet razkadil
 14 Gospodic |           sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na
 15 Gospodic |       mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom
 16 Gospodic |         obraz. Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski
 17 Gospodic |    pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski mak, in v vodi je
 18 UkletiGr |       zdravilnih zeli na Gorjanee. Ko izdere iz zemlje sladko
 19 UkletiGr |        kruha! Dobil ga boš takrat, ko bodo prebirali sv. pismo
 20 UkletiGr |         bilo že pred več sto leti, ko ni znal še noben človek
 21 UkletiGr |    Prebudila pa se bo šele takrat, ko pride nje rešnik: gorjanski
 22 UkletiGr |    govoriti in skoro še dihati ne. Ko ga pa dovede miška v spalnico
 23 UkletiGr |          Miški se je milo storilo, ko je videla, da bosta morali
 24 RajskaPti|         rekel, da je ptičica lepa, ko ne bi bila imela zlatega
 25 RajskaPti|          ampak celih trideset let. Ko se je razodel oratarjem,
 26 RajskaPti|        izrezal iz njihovih hrbtov. Ko je nastopila zima, je povabil
 27 PticaZlat|       morale izpolniti vse tri, in ko bi jih poslal tudi cesarju
 28 PticaZlat|            koso in gre v Gorjance. Ko je ugledal čudno drevo in
 29 PticaZlat|          na svetu najbolj mogočen. Ko so mu učenjaki povedali,
 30 PticaZlat|            capljati za njo peš. In ko je tekel ves upehan za kočijo,
 31 PticaZlat|         sinu šele v sivi starosti, ko mu je izročil gospodarstvo.
 32 Vila     |          treh dneh gotovo okreval. Ko pa so se Uskoki podložili
 33 Vila     |            vseh deklet tega sveta, ko bi bil tudi izvedel, da
 34 Vila     |           Prišla je vselej takrat, ko je spal, da je ni mogel
 35 Vila     |           slednjič se je domislil. Ko je prišel čas, da bi zaspal,
 36 Vila     |          Pol življenja bi rad dal, ko bi mogel izvedeti resnico.
 37 Vila     |          bii že strašno naveličal. Ko ga je prišla vila spet obvezovat,
 38 Vila     |             Ljudje so se začudili, ko so videli sneg o svetem
 39 GluhaLoza|         Tovariš je bil zadovoljen. Ko smo se o stavi še bolj natanko
 40 GluhaLoza|     naprodaj in v druge take reči. Ko sem se teh misli iznebil
 41 GluhaLoza|         kakor sam peklenski ogenj. Ko sem povesil oči, sem zapazil
 42 GluhaLoza|       drugo oko sem skoraj stopil. Ko sem odskočil in ga jel bolj
 43 GluhaLoza|          vendar kak zvon čuti. Kaj ko bi hodil jaz po hudi zmoti
 44 GluhaLoza|         mislite, kako sem ostrmel, ko sem prišel že čez pet minut
 45 GluhaLoza|          pa je rasla cvetoča lipa. Ko sem dospel v dolino, so
 46 GluhaLoza|           čuvši zvona, zanemaril. ~Ko sem končal molitev, so padle
 47 Volkodlak|        odpodil ali pa raztrgal in, ko se je vrnil, ga je Lenčka
 48 Volkodlak|     zavidali Lenčki vsi pastirji. ~Ko pa je odrastla, je pustila
 49 Volkodlak|           Ni še dopolnil dve leti, ko je jel že hoditi sam na
 50 Volkodlak|          sem bila oslepela, da več ko tri leta nisem spoznala
 51 Volkodlak|            bil toliko nevaren. Ali ko je preteklo več let in se
 52 Volkodlak|            hiše je slišal besede: "Ko bi Volkodlak vedel, da mu
 53 DivjiMoz |        mesto podrtih dreves druga. Ko se je o tem trudil in pehal,
 54 DivjiMoz |          pot proti domu divji mož. Ko pa je začelo Pod gradom
 55 DivjiMoz |          krčmarju pripeljal mošta. Ko odbije enajsta ura, velim: "
 56 DivjiMoz |            kakor nocoj še ni bilo. Ko sem prikorakal v Brezovec
 57 DivjiMoz |         vidi marsikdo. Ali takrat, ko sem ga jaz videl, je bil
 58 DivjiMoz |          da se zdi nekaterim visok ko smreka, drugim pa mnogo
 59 DivjiMoz |       divji mož kaj hudega storil, ko ga je spremljal. ~On mi
 60 DivjiMoz |           poskakoval nego korakal. Ko je prišel s polja na cesto,
 61 DivjiMoz |           strani prekrasna jelka. ~Ko pridemo do srede Brezovca,
 62 DivjiMoz |         temini, kam bi se skrili. ~Ko se je divjak naveličal tudi
 63 DivjiMoz |         pravite?" ~Jaz odgovorim: "Ko bi mi ne bili vi povedali,
 64 DivjiMoz |         Lenka je pobegnila precej, ko se je prikazal, in dospela
 65 DivjiMoz |            ali jo precej izpustil, ko se je prekrižala in začela
 66 DivjiMoz |           še neko drugo podobnost. Ko je Katrico božala in milovala,
 67 DivjiMoz |            je divji mož zvedel in, ko se je pripeljal prošt pozno
 68 DivjiMoz |          je videl v megleno jutro, ko je bil še majhen, v ti prepadini
 69 DivjiMoz |            tem bolj pa samogolten. Ko se je zdrsnil gospodarju
 70 DivjiMoz |          še ni nikomur nič škodil. Ko je padla pastirju v njegovo
 71 DivjiMoz |          Brez nejevolje je gledal, ko so spustili človeka po vrvi,
 72 DivjiMoz |         izvrstno kuhati in beliti. Ko mu jih prinese na mizo ne
 73 DivjiMoz |         dal mu brco in ga zapodil. Ko pa vidi, da mu je prišel
 74 Jutrovica|           je kipela še čez oblake. Ko so videli blagi Mrakovičanje
 75 Jutrovica|      trudni udje slaje odpočinejo. Ko pa se je storila noč, je
 76 Jutrovica|     dopoldne še nikoli ni videla!" Ko je župan pogledal, če so
 77 KresnaNoc|         dajal baronu nikoli bere. ~Ko ne zmoreta Martinka niti
 78 KresnaNoc|           zaporom, najbrž v hosti, ko je spravljal nastilo, in
 79 KresnaNoc|            večer še nikoli videli. Ko pa je opolnoči kres dogorel,
 80 KresnaNoc|             držečo beraško palico. Ko palico izpusti, se odtrga
 81 KresnaNoc|           Neznansko pa je ostrmel, ko je zagledal med coprnicami
 82 KresnaNoc|            zapovedniku in ženinu. ~Ko so dospeli na shodišče vsi
 83 KresnaNoc|        navadi spredaj in v obraz! ~Ko se pozdravljanje dovrši,
 84 KresnaNoc|    Podgorec-vašagnada se pohvali: "Ko sem se oženil, je prišla
 85 KresnaNoc|     Podgorec-konjski hlapec veli: "Ko sem odrastel, povabil me
 86 KresnaNoc|         brigam, kaj poreko ljudje, ko me več ne bo. Osel je rekel:
 87 KresnaNoc|             kako se je to zgodilo. Ko mi je mož umrl, sem šla
 88 KresnaNoc|       zanje dobrih štirinajst dni, ko bi ti hotela povedati le
 89 KresnaNoc|            hudičevih prijateljic. ~Ko se je ves kleški zbor izpovedal,
 90 KresnaNoc|           je začel vleči na ušesa, ko je prišel do zeli, s katerimi
 91 KresnaNoc|         mladosti dekleta, pozneje, ko se sparijo, ljubice in žene,
 92 KresnaNoc|          živali bo toliko nalovil, ko bi se ustopile druga vštric
 93 KresnaNoc|         hoče pomagati vsem obenem. Ko se snidejo baron Ravbar,
 94 PeterPav |                     PETER IN PAVEL~Ko je dopolnil general Erger-Berger
 95 PeterPav |  dolenjskih vodah in ne le v Krki. Ko so ga vprašali, katerim
 96 PeterPav |          sam grad, imetek in sebe. Ko se je predramil in slišal,
 97 PeterPav |            itak s prihodom svojim. Ko zapazijo razbojniki toliko
 98 PeterPav |           ona in to jako zanimive. Ko je prišla na grofov dom,
 99 PeterPav |              Na to za kačjo dušo!" Ko se mu zlomi palica, pa ga
100 PeterPav |         drugega nego kurje kožice. Ko je zaklala zadnjo kokoš,
101 PeterPav |         možake pa samo takšen dan, ko je bil gospod prav dobre
102 PeterPav |           se niso podvrgli precej, ko sem ukazal. Smrti so si
103 PeterPav |          zvem vsak pomenek njihov. Ko bi pa zvozili vino na svoj
104 PeterPav |         pod kmetiško hišo. Precej, ko je novico zvedel, je poslal
105 PeterPav |        katero je pikal Brusničane. Ko se je vršilo pri njih proščenje,
106 PeterPav |        navada, da bi bolnik ležal. Ko župnik pride in se začudi,
107 PeterPav |          vsak dan, posebno zvečer, ko mu je šla rodovina spat.
108 PeterPav |            ne bi pogledal vsakega, ko bi bilo vse, kar vidim,
109 PeterPav | izpregovoriti kako pametno besedo. Ko pa so se od čuda zopet zavedeli,
110 PeterPav |      pripetila morda kaka nesreča. Ko je drugi dan zvedela, da
111 PeterPav |            udrihati po stari ženi. Ko ga je vprašala, če ne pozna
112 PeterPav |         nam je zgodovina ohranila. Ko je pohrustal sedmo uho,
113 PeterPav |           Sidonijo in jo objemati. Ko se je zakonske nežnosti
114 PeterPav |         sramoto Kresetovega Petra. Ko je zapazil na sebi kmetiško
115 PeterPav |    napravil sebi in svojim gostom, ko bi ponovil duhovito šalo
116 PeterPav |    pomenkovati se ni hotel z njim. Ko pove grofu, da ne more ničesar
117 PeterPav |          Pojdi ponjo v takšen čas, ko ga gotovo ne bo v hramu,
118 PeterPav |     puščavnika. Zame bi bilo grdo, ko mu ne bi hotel izpolniti
119 PeterPav |          kaj se bo godilo v gradu, ko ne bo mene doma."  Po tem
120 PeterPav |          in molče škripal z zobmi. Ko so drugi odšli, je dejal
121 PeterPav |            misli. Pavel je butec. ~Ko bo zvedel, da je grof, bo
122 PeterPav |       prebudil to pot prav zgodaj, ko se je začelo komaj daniti.
123 PeterPav |          skoraj bolje nego očenaš. Ko se vrne služabnik z jedjo
124 PeterPav |            podavili precej to uro, ko bi se jim dali. Paziti in
125 PeterPav |          neskončno so se začudili, ko so zagledali v velikaški
126 PeterPav |            sulice, sablje in meče. Ko so se vsi oborožili, pošlje
127 PeterPav |         njegove naredbe in ukrepe. Ko je bilo pisanje dogotovljeno,
128 PeterPav |         tri pisma grofovski pečat. Ko je bil ta glavni posel dovršen,
129 PeterPav |          resno in skoraj žalostno: Ko so ga vprašali, kaj ga teži,
130 PeterPav |     svobode. Bila je že pozna ura, ko se je poslovil Pavel z jokajočimi
131 PeterPav |        nevarnost precej v začetku, ko bi se komaj prikazala. Brez
132 BratovGom|          podgorski pesnik Hudolin. Ko je začel Gorjance zastirati
133 BratovGom|            milino in nedolžnostjo, ko je bila dopolnila komaj
134 BratovGom|          se bosta poročila precej, ko odidejo Turki in potihne
135 BratovGom|           mladeniča, da je Turčin. Ko bi bil naše vere, ne bi
136 BratovGom|        dejal: "To bi bila sramota, ko bi se polastil Metke z mnogobrojno
137 BratovGom|      jemala tri poliče stare mere. Ko mu je zdrknil po grlu zadnji
138 BratovGom|          všeč poveljniku Blagnetu. Ko ga je natanko izprašal in
139 BratovGom|       Zarja ni bila še zarumenela, ko so Turkom naznanili ogleduhi
140 BratovGom|       preprijazno cerkev sv. Roka. Ko je bila dodelana in posvečena,
141 BratovGom|           neprestano dve, tri ure. Ko pa se je oglasil prvi zvon,
142 GospodVed|           se na daljnih spašnikih. Ko se je sporekla nekaj s svojo
143 GospodVed|            nas je molče poslušala. Ko nam je beseda potekla, se
144 GospodVed|           dobro pomnim tiste čase, ko niti najpametnejši ljudje
145 GospodVed|      ničesar vedeli o slovenščini, ko so se pomenkovali celo duhovniki
146 GospodVed|           sabo najrajši po nemško, ko se je sramoval domačega
147 GospodVed|         doktor na vsem Dolenjskem. Ko je prišel semkaj, so se
148 GospodVed|      pameti niti svojega poštenja. Ko ga je pocedil tri ali štiri
149 GospodVed|         pratiki. Mislila sem: kaj, ko bi pozvedoval takisto tudi
150 GospodVed|        shodu pri Sv. Roku. Zvečer, ko bi se ljudje razšli, bi
151 GospodVed|           o vremenu in svoji čuhi; ko se upijani, pa da zgrabi
152 GospodVed|          veder vina, posebno prej, ko nas še ni imelo tako trdo
153 GospodVed|            ni kar nič unejevoljil, ko so mu jeli, grohotaje se,
154 GospodVed|           sreče brez nesreče. Vtem ko me slavite vi veliko bolj,
155 GospodVed|            gospoda Vedeža v jarku, ko pojde po svoji navadi med
156 GospodVed|        ničesar, kaj delajo z njim. Ko se je predramil, je že bingljal
157 GospodVed|          po hrbtu dol proti nogam. Ko je otipala kraj, katerega
158 GospodVed|            in sinjih prog in riž. ~Ko so dijaki mislili, da so
159 GospodVed|         kako drugo veliko nesrečo. Ko je potihnilo skovikanje,
160 GospodVed|          ne bi gledal te strahote. Ko zopet odpre oči, je zijal
161 GospodVed|          je ostrmel in zatrepetal, ko se je užgala gora za goro,
162 NardodnaB|     starost in težka naduha. Zdaj, ko se ni mogel več šaliti in
163 NardodnaB|          so zaigrale solze v očeh, ko sem mu natočil kupico. Veli
164 NardodnaB|      nikaka sila, ali bil bi greh, ko bi preziral dar, ki mi dohaja
165 NardodnaB|        nosil vesel to težko breme, ko bi dobil vsak dan le toliko
166 NardodnaB|      skromne, ti hočem pomagati.' ~Ko se je storila noč, vstane
167 NardodnaB|            ki so se precej odprla, ko se jih je dotaknil z brojanicami.
168 NardodnaB|         nisem še nikoli večerjal. ~Ko sem popil vino, ki je bilo
169 NardodnaB|          niti v tisto krvavo dobo, ko so jo hodili malone vsako
170 NardodnaB|           kraljestva tega sveta.' ~Ko mi je Vekomir nehal razkladati
171 NardodnaB|         zdajci zaklenila za menoj. Ko sem stopil na plano, je
172 NardodnaB|            potrdila tudi gosposka, ko ga je bil ovadil zaviden
173 DokPrezir|      jezičnice že precej od konca, ko je prišla Pred most. Ker
174 DokPrezir|           smejal sam svojim šalam. Ko pa je odjecljal prvih pet
175 DokPrezir|            razuma, ali kaj pomaga, ko pa nečeš rabiti pameti."
176 DokPrezir|        mati ni mogla kupiti bukev. Ko je izvedel, zakaj plače,
177 DokPrezir|         hodil baje v jasnih nočeh, ko je svetil mesec, prepevat:
178 DokPrezir|            bila vzela drage volje, ko bi bil imel toliko dohodkov,
179 DokPrezir|            učakal velike starosti, ko se ga je prijela huda bolezen,
180 DokPrezir|            sem se strašno jezila. ~Ko je to slišal, se je grohotal
181 DokPrezir|           Tresla se je kakor šiba. Ko je vprašal gospod, kaj ji
182 DokPrezir|           ni slišalo nobeno petje. Ko pa se je začela luna polniti,
183 DokPrezir|           hotelo zadušiti. Precej, ko je ponehalo petje, ji je
184 DokPrezir|           kvartajo v kaki beznici, ko jih krčmar zapodi, gredo
185 DokPrezir|            roki mu zazvenči: tink! Ko pogleda, mu je bil prstan
186 DokPrezir|          groza, da se je zgrudila. Ko pove to prigodbo hišni,
187 DokPrezir|       zmuzniti in zdrkniti v vodo. Ko pride domov, poči z rokama,
188 DokPrezir|        hišna, kaj je vzela s sabo, ko se je šla na Krko vozit.
189 DokPrezir|          kaj je bilo, in jo vrgel, ko je bila dodelana, v vodo.
190 DokPrezir|        Prelivalo se je obilo solz, ko je izročila Bogu svojo čisto
191 DokPrezir|           zopet doktorja Prežirja. Ko se je pozneje ozrla, je
192 DokPrezir|           gotovo, da je tisti dan, ko so zagrebli njo, našla mir
193 Zaklad   |     beležil vanjo in čemu jo rabi. Ko je bil poskusil in spoznal
194 Zaklad   |            nekdanjih dobrih časih, ko je bil mernik pšenice po
195 Zaklad   |         strašno hrščale in pokale, ko jih je dvigal in silil kvišku,
196 Zaklad   |      božiču se bom smejal pa jaz." Ko je nastopil adventni čas,
197 Zaklad   |           zabavljici in šel dalje. Ko se je obrnil, se je lotil
198 Zaklad   |      Perman brez velike nejevolje. Ko je prišel do Rosina v tretje,
199 Zaklad   |           znamenjem notranjo jezo. Ko je izkušnjo prebil, je tožil
200 Zaklad   |         najboljšo domačo kuharico. Ko si je privarovala toliko
201 Zaklad   |          pregnala čarobna detelja, ko jo je vtaknil iz enega žepa
202 Zaklad   |        pomagali Permanovi denarji. Ko so se jele povsod popravljati
203 Razodetje|          pridi nazaj v Gorjance." ~Ko prikazen izgine, odpre Slobodin
204 Razodetje|            detinstva po Ljubljani, ko je videl prvikrat slovensko
205 Razodetje|        besedo. Slobodin ga je čul, ko je govoril baš o istinitosti
206 Razodetje|       pradeda. Mislil si je: "Kaj, ko bi bil ta Janko moj sorodnik
207 Razodetje|       pozakonil z njo že prvi dan, ko jo je spoznal. Zadržavala
208 Razodetje|         zgrabi naposled nejevolja. Ko ji je začel zopet ponavljati,
209 Razodetje|          je bila skoraj zblaznela, ko je slišala, da je izginil
210 Razodetje|            hitro v radost in smeh, ko jo je pritisnil na srce
211 Razodetje|    marsikatera opomnja Jankova, in ko se je občinstvo smejalo