Part

  1 Cvetnik  |          najblagodušnejših rožic. To pečevje se težko najde,
  2 Cvetnik  |       čezenj v čudoviti vrtec. In to je dobro. Kdorkoli je še
  3 Cvetnik  |        apostola svetega Petra. Za to dobroto ti ne bodeva dala
  4 Cvetnik  |      nikdar ni zmanjkalo vina, in to vino je bilo še mnogo mnogo
  5 Velikani |        šentjernejčana." Podgorec, to začuvši, plane kvišku, ponudi
  6 Gospodic |       veli: "Dobro vem, da je vse to božje in najino, ali veseliti
  7 UkletiGr |         te ne razumem. Razloži mi to skrivnost bolj natanko!" ~
  8 UkletiGr |          tako brž ne bo zgodilo.' To, vidiš, je bilo že pred
  9 UkletiGr |        gospo in nje grad. Jaz sem to grozo od daleč videla in
 10 UkletiGr |         Kristus me je pohvalil za to zvestobo in mi dovolil,da
 11 UkletiGr |           vsako skrivnost in tudi to, kako naju boš rešil." ~
 12 UkletiGr |    pobrati in odnesti brez greha. To pravico sem imela pri gospe
 13 RajskaPti|          žolnirjev in šel na lov. To je bil čuden lov, da svet
 14 RajskaPti|       glavami za kmetska dekleta. To grozo in silo trpimo zdaj
 15 PticaZlat|         da se jim sveti mož roga. To je čul Podgorec Mikec. Mikec
 16 PticaZlat|       neumen, da tudi malo takih. To se pravi, Bog je dal Mikcu
 17 PticaZlat|           vprašal in je poslušal. To pot je uganil precej dobro,
 18 PticaZlat|         izvolil. Meni je prineslo to pero nesrečo in sramoto,
 19 PticaZlat|         če bi trebalo, stokrat na to prisegla, da so prejeli
 20 Vila     |          jako marljivo česale, in to vselej o zarji. Takrat jih
 21 Vila     |         so bile jako zamaknjene v to opravilo, da niso zapazile,
 22 Vila     |       vojska minila. Lepa vila je to vedela in se v Petroviča
 23 Vila     |        društva, še veliko manj pa to, da so vse deklice tako
 24 Vila     |          božati. ~Petrovič je vse to dobro videl in čutil. Uveril
 25 Vila     |          in se ustrelil." Vila je to čula in se prestrašila.
 26 GluhaLoza|     Zgovorni starec mi je povedal to dogodbo takole: ~"Mislil
 27 GluhaLoza|        smo ga udušili, ne pomnim, to pa dobro vem, da ga je bilo
 28 GluhaLoza|       zdrobilo, kakor da je suho. To se je godilo, da ne pozabim
 29 GluhaLoza|      povedati, sredi rožnika! Ali to še ni nič, prišle so mi
 30 GluhaLoza|          misliti: za božjo voljo, to vendar ni mogoče, da bi
 31 GluhaLoza|  krajcarja. ~Moja povest je taka, to sam vem, da ji ni lahko
 32 GluhaLoza|     siliti. Pa recite kar hočete, to mi morate potrditi vi in
 33 GluhaLoza|    kaznovati, in da je nedelja za to ustvarjena, da kristjan
 34 Volkodlak|         in se z njim pomenkovala. To je volka neizrečeno veselilo.
 35 Volkodlak|       kakor da jo hoče raztrgati. To jo je grozno peklo in bolelo.
 36 DivjiMoz |           mož in tvoj prijatelj." To rekši, velikan izgine. ~
 37 DivjiMoz |        niti pozneje, dasiravno so to dostikrat poskušale. ~Tako
 38 DivjiMoz |       cepil. Divji mož iz goščave to zapazi in se zadere srdito: "
 39 DivjiMoz |          izpregovoriti. Težave mi to ne bode delalo, ker so mi
 40 DivjiMoz |         pol ure z njim popotoval. To, mislim, je dovolj dober
 41 DivjiMoz |         ne hodim, najmanj pa tod, to se pravi od Češče vasi dalje
 42 DivjiMoz |       tudi jaz se jim smejem. Ali to, kar sem videl v Brezovcu
 43 DivjiMoz |      zagledajo." ~Tone veli: "Da, to vidi marsikdo. Ali takrat,
 44 DivjiMoz |      Moralo se je priznati, da je to pastirsko umetnost odlično
 45 DivjiMoz |        jaz kratkočasil in bahal s to neskladno žvižgo, v kateri
 46 DivjiMoz |           bili vi povedali, da je to divji mož, bi bil mislil,
 47 DivjiMoz |   zvezdico s petimi žarki, ali ni to "čudno?" Tudi drugim Ijudem
 48 DivjiMoz |          Tudi drugim Ijudem se je to zdelo čudno, ali ne vsem.
 49 DivjiMoz |          pogoditi, kako se je vse to naonegavilo. Pametni možje
 50 DivjiMoz |       mogel kaj dokazati? Tudi za to reč bo najbolje, da poslušamo
 51 DivjiMoz |           katerih sem zvedel samo to, da so spadale med prepovedane.
 52 DivjiMoz |            Ta gospod je imel tudi to napako, da je odiral kmete
 53 DivjiMoz |         tista gospa, ki je hodila to "pivo" pred jazbino pit
 54 DivjiMoz |           še kaj drugega, ne vem, to pa je dokazano, da so žganci
 55 Jutrovica|          jim dali drage volje vse to, kar so sami imeli in uživali.
 56 Jutrovica|          ampak po vsej soseščini. To je vzrok, da dobiš gorenjskega
 57 Jutrovica|          jo je povse odstraniti." To rekši, potlači in razplošči
 58 Jutrovica|       slamnate. Ta rodovitnost in to bogastvo sta dar božje milosti,
 59 KresnaNoc|          Bog je ustvaril kmeta za to, da nam streže in življenja
 60 KresnaNoc|          brezštevilni zakladi, ki to slavno noč gore z rumenim
 61 KresnaNoc|       rodil sveti Feliks. Ali vso to lepoto je prekašala bela
 62 KresnaNoc|          ga več nego malo merico, to se ve, najslabšega. Pa kaka
 63 KresnaNoc|           prebudili. Preiskave za to ni bilo. Čemu neki bi se
 64 KresnaNoc|           ga moram odpraviti. Ali to ni steklo zlahkoma. Ljudje
 65 KresnaNoc|            ječili in rubili! Šele to leto sem zmogel in jih ukrotil.
 66 KresnaNoc|         goldinar ali mernik žita. To je pomoglo. Berači so me
 67 KresnaNoc|            Dokaz, da ne lažem, je to, da se ne dobi med njimi
 68 KresnaNoc|        rad gledal in njej je bilo to všeč. Preden je minilo leto,
 69 KresnaNoc|           gledati in meni je bilo to všeč. Preden je minilo leto,
 70 KresnaNoc|           znana. Povedal je edino to novico, da je dal hlapce
 71 KresnaNoc|        priliki moram omeniti tudi to, da preprosti Martinek ni
 72 KresnaNoc|         Naši povesti, hvala Bogu, to ne škodi, ker imamo o kleški
 73 KresnaNoc|          druga dobra poročila, in to od prič, ki je niso le od
 74 KresnaNoc|           je prišel k nam župnik, to se ve na južino, pa sem
 75 KresnaNoc|       vaših neslanosti sem sita.' To rekši, obrnem farju hrbet
 76 KresnaNoc|           kako pretepajo tlačane. To je res prijetna zabava.
 77 KresnaNoc|     pozabila povedati, kako se je to zgodilo. Ko mi je mož umrl,
 78 KresnaNoc|           prijatelje, med katere, to se ve, moža ne štejem. Znanci
 79 KresnaNoc|           deveti božji zapovedi.' To je bil vzrok, da sem odprla
 80 KresnaNoc|          je ribiču trnek in vaba, to je meni moj lepi svilnati
 81 KresnaNoc|         je sol in paprika za oči, to smo me za poštenje in dober
 82 KresnaNoc|           da jim niso kos niti za to rejo že od nekdaj sloveče
 83 KresnaNoc|      duškov in oken -- ali kaj za to! Hudič in copmica sta po
 84 KresnaNoc|         povedati ti moram samo še to, da se ti priporočam za
 85 KresnaNoc|       Smejoč jih vpraša: "Kako pa to, da ne: Kikljico prodala
 86 KresnaNoc|         njim pod smrekovo vejico. To se godi seve le v najhujši
 87 KresnaNoc|         mnogo. Ali skoro vsak, ki to ime sliši, pomisli najprej
 88 KresnaNoc|           noben dan ne preide. In to bogastvo me ni stalo ne
 89 KresnaNoc|            nego ga je pričakoval. To pa, vidiš, od tod dohaja,
 90 KresnaNoc|        drugega, sem dokazala vsaj to, da sem vredna plemenite
 91 KresnaNoc|      ljubček! Jaz sem dejala samo to, da se mislim omožiti, ne
 92 KresnaNoc|           mogel po pravici reči: 'To je moje.' V tej revščini
 93 KresnaNoc|      podrl njegov razbojni oče že to jesen. Pred smrtjo bi se
 94 KresnaNoc|       drugih opravkov, prepuščajo to umetnost navadno svojim
 95 KresnaNoc|           grajsko zidovje in tudi to se tako raztaja in skopni,
 96 KresnaNoc|         letnih dohodkov. Zanjo bo to premalo, dvajseti dan v
 97 KresnaNoc|          ne groša več. Ali kaj za to? Živela bo vendarle prav
 98 PeterPav |      prišlo noben dan na mizo, in to še brez sadja, potic, tort
 99 PeterPav |          cesarstvu in se silijo s to nesramno lažjo celo v časnike
100 PeterPav |          in znanost mu je pozneje to mnenje potrdila. Njihov
101 PeterPav |         njegov. Grof se zasmeje: "To nič ne škodi. Čakaj danes
102 PeterPav |         po nekem čudnem naključju to noč kar nanagloma zboleli
103 PeterPav | Erger-Bergerja je strah, ki ga je to noč prebil, tako prevzel
104 PeterPav |        nanj nikoli potožila ne za to ne za kako drugo reč, morda
105 PeterPav |      svoje skrivnosti tudi ona in to jako zanimive. Ko je prišla
106 PeterPav |        petje večkrat v kasno noč. To življenje ji je jako ugajalo,
107 PeterPav |            ki besno žival zadrži. To junaštvo mu odpre Notburgino
108 PeterPav |          govoreč neprenehoma: "Na to za sračjo dušo!" Razbivši
109 PeterPav |        govoreč eno za drugim: "Na to za kačjo dušo!" Ko se mu
110 PeterPav |            ponavljaje besede: "Na to za kozlovsko dušo!" Baron
111 PeterPav |           poskušal zaman razdreti to neprilično slogo, dokler
112 PeterPav |          dobrote. Za kmete je bil to hud udarec. Čez nekaj dni
113 PeterPav |        itd. ~Grofu je povedala za to pesem najprej Meta. On se
114 PeterPav |     Poslal je po Kolbo, da je pel to zabavljico med obedom, pri
115 PeterPav |           da je prav pridno rabil to pravico. Njegovo pesem si
116 PeterPav |       star'ga mačka odero itd. ~S to pesmijo se je zakuril v
117 PeterPav |        doma, reče mu gospodinja: "To nič ne škodi. Prosim, denite
118 PeterPav |           ki je trajal do jeseni, to je do trgatve. Kdaj pa kdaj
119 PeterPav |           pijačo ti? Po navadi je to ženski posel." Mladič odgovori: "
120 PeterPav |            Kaj praviš -- Segonja? To ime se težko zapomni in
121 PeterPav |          koraki. Sluga zašepeta: "To so grofica!" in nizko se
122 PeterPav |       roko. Do zdaj so izkazovali to čast samo gospem. Jaz pa
123 PeterPav |     barone in sploh 'vaše gnade'. To peklensko šego bom iztrebil
124 PeterPav |          in dolgo življenje. Tudi to jim treba ukazati, da se
125 PeterPav |         malo predolga je res, ali to mi je prav pogodu, da je
126 PeterPav | Potemtakem vidiš, da bom obedoval to, kar mi diši, obenem pa
127 PeterPav |      južino. Krese se zagrohota: "To vprašanje je jako nepotrebno,
128 PeterPav |        vsi v en glas: "Viš ga no, to je Peter, nihče drug nego
129 PeterPav |           tako našemili." Kreseta to očitanje tako razvname,
130 PeterPav |      Nežni soprog jo je tolažil: "To naj te nič ne skrbi, saj
131 PeterPav |           hočeš, bodeva romala še to leto tjakaj, ali moram te
132 PeterPav |    bravine in več majolik vina. S to dobroto si se mi tako prikupil,
133 PeterPav |          so šli ondod na delo. Že to jutro je prejel od njih
134 PeterPav |        sem imenoval zanimivo, ali to se ve, da je ugajala samo
135 PeterPav | zaničljivo posmehovati in rogati. To bajko si je izmislil človek,
136 PeterPav |      ugibali, kaj namerava grof s to burko in kake nasledke bi
137 PeterPav |        Pavel Krese se je prebudil to pot prav zgodaj, ko se je
138 PeterPav |         da bi nas podavili precej to uro, ko bi se jim dali.
139 PeterPav |           in brezdušno. Kadar boš to odpravila, teci brez oklevanja
140 PeterPav |           vina zahtevam mnogo, in to seveda najboljšega. Naj
141 PeterPav |         za oblastnike in grofe." ~To rekši, mahne Pavel Evzebiji
142 PeterPav |         Pavel Evzebiji z roko, in to je pomenilo, naj odide in
143 PeterPav |     resničnega graščaka in grofa. To poročilo je vzbudilo občo
144 PeterPav |       napasti več tisoč ljudi, in to Podgorcev, ki so obdarjeni
145 PeterPav |         in prezgodnjih pogrebov." To rekši, pograbi ogorek in
146 PeterPav |         in živela še več let, ali to se ve, da dosti manj udobno
147 PeterPav |     canendo, lucus a non lucendo. To zabavljanje je grofico hudo
148 BratovGom|       ljubezni in slogi do smrti. To dokazuje, da je bil on ne
149 BratovGom|         Savi. Abdul pa je dejal: "To bi bila sramota, ko bi se
150 BratovGom|          gradiču na Tolstem vrhu. To oblastno dostojanstvo so
151 BratovGom| slovenskih bratov vsi po vrsti in to v dušek, kakor zahteva vaša
152 BratovGom|       rokovnjač in bedak Abdul!" ~To rekši ukaže brambovcem,
153 BratovGom|         Hitro sem se udomačil med to veselo in dobrodušno gospodo.
154 BratovGom|      njene zapovedi, pisal bom še to pomlad po slovečega našega
155 GospodVed|      zakone in vso pravico. Čuvši to novico, so gledali gospoda
156 GospodVed|          poučil, kake pravice jim to daje, pa tudi, kake dolžnosti
157 GospodVed|          tudi, kake dolžnosti jim to naklada. S svojimi prijatelji
158 GospodVed|          mu je bilo menda France, to prav dobro pomnim, da se
159 GospodVed|       družina, ena rodovina. ~Med to pšenico je rasla seveda
160 GospodVed|          k' za vince ne trpi. ~Ni to se ne sme pozabiti, da gre
161 GospodVed|            Leta 1848 se je vršilo to naše proščenje še dosti
162 GospodVed|           z glavami in govorili: 'To se ne bo zvršilo dobro.
163 GospodVed|        njih se pa nihče ne briga. To se jim gotovo za malo zdi.
164 GospodVed|          Mi smo vam poroki, da se to ne bo nikoli zgodilo, ali
165 GospodVed|      zažvižgala trikrat na prste. To znamenje bo zbralo vse tovariše.
166 GospodVed|       letele šibe samo na eno, in to na tisto mesto, katero je
167 GospodVed|           zemljo in se uveril, da to, kar je videla njegova zmešana
168 GospodVed|           Novo mesto v Rudolfovo. To svečanost so prišli praznovat
169 NardodnaB|       slaviti. Jaz bi nosil vesel to težko breme, ko bi dobil
170 NardodnaB|      zdrav. Bridko se mi zdi samo to, da mi ljudje ne morejo
171 NardodnaB|           svoje peklenske nakane. To grozno dobo bodo zamenila
172 NardodnaB|      popil polič vina. Gospodo bo to neznansko peklo in kačilo.
173 NardodnaB|        zarekel zunaj na grivini.' To rekši vzame Vekomir debelo,
174 NardodnaB|         so vsi pravi cesarski, in to mu je potrdila tudi gosposka,
175 DokPrezir|          pa nečeš rabiti pameti." To prijazno očitanje je pomenilo,
176 DokPrezir|        pravdarska pisma ali káli. To pa vem za gotovo, da mu
177 DokPrezir|          sreča. Zaveroval se je v to gospodično tako globoko,
178 DokPrezir|         sije -- kladvo bije . . . To pesem je bil zložil nalašč
179 DokPrezir|         so začeli enoč premlevati to Prežirjevo pijanstvo, gospod
180 DokPrezir|         se strašno jezila. ~Ko je to slišal, se je grohotal in
181 DokPrezir|           zanika se lahko vse, še to, da je sneg bel. Jaz in
182 DokPrezir|          je prešla tudi bolezen. ~To petje ni bilo zmerom enako;
183 DokPrezir|       eden. Še bolj čudno je bilo to, da se ni glasilo vselej
184 DokPrezir|     občutljiva, da bi ji utegnilo to petje jako škoditi. Dijaki
185 DokPrezir|         bolečin. Hišna odgovori: "To se zdi tudi meni neizrečeno
186 DokPrezir|           se je zgrudila. Ko pove to prigodbo hišni, jo je začela
187 DokPrezir|         Prstana se je držalo tudi to čudno svojstvo, da je prišel
188 DokPrezir|           prstan, pa je v naglici to pozabila in ga pustila na
189 DokPrezir|        otroku. Čudno je bilo tudi to, da je pozabila na smrtni
190 DokPrezir|      nekdanji svoji prijateljici, to pa je popolnoma gotovo,
191 Zaklad   |           dobrovoljil s kmeti, in to ne le z gospodarji, ampak
192 Zaklad   |      dostikrat zabaval in bahal s to igro, ali zdaj se mu dolgo
193 Zaklad   |    adventu premagati samega sebe, to je pravično svojo jezo.
194 Zaklad   |        groša ali pa še več." Tudi to roganje je poslušal Perman
195 Zaklad   |           pokazala. Storila mu je to drage volje. On copate natanko
196 Zaklad   |        lepo zravna in potlači. Na to prst se postavi trikrat
197 Zaklad   |    dostikrat, da se toliko, kakor to noč, ni potil in mučil še
198 Razodetje|      milosti božje je neizčrpen." To rekši, ga prime prijazno
199 Razodetje|         že tako zdavnaj, da jih v to dobo niso niti pomnili.
200 Razodetje|          je povse ob kratkem samo to, kar je segalo v bodočnost,
201 Razodetje|      Zagreb, Trst, Reko in Celje. To pošto je izumil pred sto
202 Razodetje| najtrdokornejšo nejevero. Kako je to, da mi ga niso povedali
203 Razodetje|           priznala svoje ljubemi. To se ve, da se mu je zdaj'
204 Razodetje|       glavo od srama in jeze. Ali to razžaljenje je precej pozabil