Part

  1 Velikani |        kaj bi dal tistemu, ki bi mi prinesel par dobrih požirkov
  2 Gospodic |      zeleni hrib in veli: "Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo
  3 Gospodic |         pa se oglasi: "Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste,
  4 Gospodic |    izprehodim po Gorjancih. Zdaj mi pa nekaj pravi, da nama
  5 UkletiGr |        te nadlegujem. Zboleli so mi mati pa iščem jim zdravilskih
  6 UkletiGr |     vpraša miško: "Kdo pa si, da mi prerokuješ tako srečo in
  7 UkletiGr |       Jaz te ne razumem. Razloži mi to skrivnost bolj natanko!" ~
  8 UkletiGr |    videla in moja blaga gospa se mi je smilila.Tekla sem za
  9 UkletiGr |       pohvalil za to zvestobo in mi dovolil,da smem ostati pri
 10 UkletiGr |          in prebiramo ga tudi že mi pastirji. Kolikokrat sem
 11 UkletiGr |          pri bolni materi. Povej mi torej, kaj mi je še storiti,
 12 UkletiGr |      materi. Povej mi torej, kaj mi je še storiti, da rešim
 13 UkletiGr |   prekletstvo od naju odstraniš, mi natanko ni znano. Pojdi
 14 RajskaPti|       Kakove družbe? Kdo pa ste? Mi vas ne poznamo, ker vas
 15 RajskaPti|          njih smo mu orali polje mi, naše žene in otroci. Za
 16 RajskaPti|          je samo borno desetino. Mi smo poginjali od lakote
 17 Vila     |         Še tri dni bom trpel; če mi ne odleže, da bi lahko vstal,
 18 GluhaLoza|       Gorjancih. Zgovorni starec mi je povedal to dogodbo takole: ~"
 19 GluhaLoza|       zopet na Nemško, kakor smo mi dejali, ali na Kvakarsko,
 20 GluhaLoza|         vsake neumnosti. Tovariš mi je rekel: 'Pavle, narediva
 21 GluhaLoza|        kar se bo gotovo zgodilo, mi boš dal desetak. Navlekli
 22 GluhaLoza|           Na vsakem koraku so se mi množile strahote in prikazni,
 23 GluhaLoza|          kako pero, med prsti se mi je zmelo in zdrobilo, kakor
 24 GluhaLoza|          to še ni nič, prišle so mi na ogled veliko hujše reči.
 25 GluhaLoza|      polža! Od vseh strani so se mi pačili grdi obrazi kakor
 26 GluhaLoza|         sem pogledal na levo, so mi nagajali na pol vidni in
 27 GluhaLoza|         rogata, črna glavica, ki mi je molela jezik. Če sem
 28 GluhaLoza|       sem dospel v dolino, so se mi prikazale tri reči, ki so
 29 GluhaLoza|        prikazale tri reči, ki so mi nov strah obudile. Pred
 30 GluhaLoza|        Od truda in vročine so se mi oči kmalu sprijele, ali
 31 GluhaLoza|      sprijele, ali trdno zaspati mi ni bilo mogoče. Ležal sem
 32 GluhaLoza|      proti tistemu petju, katero mi je donelo na ušesa v Gluhi
 33 GluhaLoza|       veseli, niti godba. Zdi se mi, da mi vzrastejo peruti
 34 GluhaLoza|        niti godba. Zdi se mi, da mi vzrastejo peruti in da bi
 35 GluhaLoza|        me stiskale in dušile, da mi je kar sapo jemalo. Obhajala
 36 GluhaLoza|         tako nemilo. Ali gledati mi je biio težko, strašno težko.
 37 GluhaLoza|      strašno težko. Pred očmi se mi je vlekla črna megla, po
 38 GluhaLoza|      ognjene strele. Bleščalo se mi je tako silno, da nisem
 39 GluhaLoza|      meni zaostala. Šele zdaj se mi je razjasnila prava resnica.
 40 GluhaLoza|        groze, ali tisti trenutek mi je vdihnil Bog tudi dobro
 41 GluhaLoza|      bila zdaj zopet taka, kakor mi jo je Bog dal. Brez neprilike
 42 GluhaLoza|         Pa recite kar hočete, to mi morate potrditi vi in vsak
 43 Volkodlak|        kako neskončno dobroto si mi storil, da si me unesel.
 44 Volkodlak|      življenje. Moj Volkodlak pa mi ne dela ne skrbi ne truda.
 45 Volkodlak|     presrčno rad, sem se bal, da mi ne bi pobegnila. Zdaj vidim,
 46 Volkodlak|         lepo prosim, ne streljaj mi v Volkodlaka, mojega sina
 47 Volkodlak|        božja volja! Nečem, da bi mi očital svet njegovo smrt
 48 DivjiMoz |         pomagal, v zahvalo pa si mi zdaj zagradil pot." ~Od
 49 DivjiMoz |        kaj izpregovoriti. Težave mi to ne bode delalo, ker so
 50 DivjiMoz |        to ne bode delalo, ker so mi po naključju ti še dosti
 51 DivjiMoz |          bil zadovoljen. Na potu mi zašepeta nekako plaho: "
 52 DivjiMoz |      Brezovec do prve smreke, se mi pridruži kosmatin, kakor
 53 DivjiMoz |          ko ga je spremljal. ~On mi odkima: "E, kaj -- nič!
 54 DivjiMoz |       sem bil tak mojster, da so mi vsi drugi pastirji in kmetski
 55 DivjiMoz |            Jaz odgovorim: "Ko bi mi ne bili vi povedali, da
 56 DivjiMoz |     muzali in si namigavali, češ mi nismo taki brglezi, da ne
 57 DivjiMoz |       velikan divji mož, drugega mi pa o njem ni mogel nič povedati,
 58 KresnaNoc|        vidi in zasramuje. Gotovo mi boš potrdil, da se da na
 59 KresnaNoc|      zavrisne: "Živio! Krasno si mi razložil, kako peklensko
 60 KresnaNoc|          Oh, zabele in krompirja mi gre doma toliko! Za denar
 61 KresnaNoc|         pol milijončka. V kleteh mi leži do deset tisoč veder
 62 KresnaNoc|         najžlahtnejše starine se mi je izkobinil. Izliti jo
 63 KresnaNoc|           Izliti jo kar tako, se mi je zdelo škoda, pa sem dejal:
 64 KresnaNoc|           Ali nagajivo naključje mi je nakopalo strašno nepriliko.
 65 KresnaNoc|       nepriliko. Trije kmetje so mi v ječi umrli, svet me je
 66 KresnaNoc|   razbojnika. Ti grdi besedi sta mi doneli na ušesa, kjerkoli
 67 KresnaNoc|        čist kakor sonce, ali kdo mi povrne lepe desetice in
 68 KresnaNoc|        od prvega do zadnjega. Če mi potožijo svoje težave, ostanem
 69 KresnaNoc|           Da je svet lahkoveren, mi je bilo znano; ali nikdar
 70 KresnaNoc|         izpregovoriti. Vzbuja se mi ponosno in opravičeno upanje,
 71 KresnaNoc|         Objemši ga, veli: "Da si mi zdrav, stari ljubček mojega
 72 KresnaNoc|           Preden je minilo leto, mi je rodila sina. Dobil sem
 73 KresnaNoc|           Preden je minilo leto, mi je rodila sina." Satan se
 74 KresnaNoc|     svoje zgodbe in grehe, ki se mi pa ne zde tako veliki in
 75 KresnaNoc|     žival pa dolenjski kmet?' On mi neumno odjeclja: 'I, zakaj
 76 KresnaNoc|          krščene dihurje.' Tepec mi začne nekaj kvasiti o božji
 77 KresnaNoc|    kratkočasila. Ali nekaj pa se mi je strašno čudno zdelo:
 78 KresnaNoc|      svoje mnenje. Ker je dober, mi je obljubil precej, da se
 79 KresnaNoc|        je obljubil precej, da se mi bo želja o prvi priliki
 80 KresnaNoc|        kako se je to zgodilo. Ko mi je mož umrl, sem šla popotovat,
 81 KresnaNoc|          živo potrebovala in res mi je vselej tako postregel,
 82 KresnaNoc|         Dokler sem bila sama, so mi dejali lilija; šaliti se
 83 KresnaNoc|          šaliti se z moškimi, se mi ni zdelo varno. Odkar sem
 84 KresnaNoc| bršlinski spašnik, moj gospod pa mi je dal pridevek: moja koprivica,
 85 KresnaNoc|  koprivica, ker se je spekel, da mi je verjel in se z mano poročil.
 86 KresnaNoc|          slavni Trški gori, zato mi pravijo tudi trška coprnica.
 87 KresnaNoc|        trška coprnica. Ljudje so mi razgrebali od konca pod
 88 KresnaNoc|         sem dejala: brez nastila mi ga bodo razkopali, da se
 89 KresnaNoc|    priliko, da jih ociganim. Ker mi cerkev ne diši in nikamor
 90 KresnaNoc|       niti cele obleke. Kadar se mi prehudo kaj raztrga, vzamem
 91 KresnaNoc|      videl, sladki ljubček, kako mi pojdejo noge v skok. Ho,
 92 KresnaNoc|         me je, da me bo tožil in mi sv. Peter nebeških vrat
 93 KresnaNoc|       precej odpreti. Zato pa se mi v tej solzni dolini tako
 94 KresnaNoc|        še nikoli zaželela. Denar mi leti od vseh strani skupaj,
 95 KresnaNoc|        sem silen denar, ali hiša mi stoji trdno kakor prej,
 96 KresnaNoc|           tolarji in bankovci se mi valjajo po vseh kotih; brez
 97 KresnaNoc|         vseh kotih; brez dobička mi noben dan ne preide. In
 98 KresnaNoc|         debelo in kosmato, kakor mi na jezik pride. Gospodom
 99 KresnaNoc|   velikaša, besnega Paravića, da mi je dal razen pricvrknjenega
100 KresnaNoc|          hvala za orožje, katero mi pošiljaš za moj pravični
101 PeterPav |      velik preramen koš. O sadju mi ni treba govoriti. Dolenjske
102 PeterPav |       vselej, kadar bo hotel. Ni mi treba praviti, da je prav
103 PeterPav |         ni moči več dvojiti, Bog mi je ponižno mojo prošnjo
104 PeterPav |        tudi kaj vina, a? Prinesi mi ga precej polno majoliko
105 PeterPav |  gospodinji danes pri nas, da si mi prinesel jed in pijačo ti?
106 PeterPav |        kmetom in služabnikom, da mi morajo zanaprej, kadar jih
107 PeterPav |        jih, bogme, ne bodo. Hodi mi še marsikaj na misel, kar
108 PeterPav |          predolga je res, ali to mi je prav pogodu, da je tako
109 PeterPav |          je tako pri sebi. Nihče mi ne bo mogel očitati, da
110 PeterPav |         bi rekel: Hvala Bogu, da mi je dal tako. Grofje pa pojo
111 PeterPav |        Čudovito dober založek se mi zde tudi svinjska ušesa
112 PeterPav |          še bolj nego z ušesi pa mi boš ustregla z dobro potico,
113 PeterPav |          da bom obedoval to, kar mi diši, obenem pa ohranil
114 PeterPav |          jako nepotrebno, dajala mi boš na sodbi zanje Bogu
115 PeterPav |        težek odgovor. Mislim, da mi ni treba praviti, da želim
116 PeterPav |         v kuhinjo in pazi, da se mi južina ne prismodi ali drugače
117 PeterPav |          se mu nasmejala: "Povej mi no, Petrček, kdo je danes
118 PeterPav |        prestara in pregrda in si mi prehudo nagajala, dokler
119 PeterPav |    Sidonija: "Ta neskončna sreča mi je prišla takole: na Gorjancih
120 PeterPav |         točili vivodinca. Dal si mi tak reženj pečenke, da mi
121 PeterPav |        mi tak reženj pečenke, da mi je kar roka omahovala. Hoja
122 PeterPav |         vina. S to dobroto si se mi tako prikupil, da sem dejala: '
123 PeterPav |     morda tudi kdaj obunkal, ali mi ne boš smela nič zameriti,
124 PeterPav |      čudno in skoraj nemogoče se mi zdi, da bi se ti ne spominjal
125 PeterPav |     nekoliko pomisli, pa vem, da mi boš potrdil, da se je vršila
126 PeterPav |       govoriš resnico. Spomin se mi je oživil. Zdaj ti razložim
127 PeterPav |       oprali in olepotičili, češ mi nismo taki, kakor vpijejo
128 PeterPav |        živina so Slovenci, ne pa mi. Ali naj le poskusijo dati
129 PeterPav |        vam ukaže. Gorje vam, ako mi ne bodete častili namestnika.
130 PeterPav |        mu bo prišla na misel, da mi boste povedali lahko vse
131 PeterPav |          ni zadovoljil s tem, da mi je razbil nova vrata in
132 PeterPav |     tvoje oblasti. Prosim te, da mi poveš, kaj čem naložiti
133 PeterPav |       ostanejo dopoldne doma, da mi bodo zgotovili neka preimenitna
134 PeterPav |        kaplje krvi. Erger-Berger mi je dal vso svojo oblast
135 PeterPav |    oblast in uradniki njegovi so mi razodeli, da je potrdil
136 PeterPav |     oditi v daljni svet. Gospoda mi ne bodo nikoli pozabili
137 PeterPav |     učakal. Ali jako verjetno se mi zdi, da se mu je godilo
138 BratovGom|           preljubi pevec! Ali si mi prinesel kaj odpustka, da
139 BratovGom|      veli: "Tukaj pred vami. Kaj mi boste povedali?" ~Abdul
140 BratovGom|      tako vas pozdravljamo danes mi Slovenci. Uverjen sem, da
141 BratovGom|        se moram poturčiti ali pa mi bodo odrezali glavo. Jaz
142 BratovGom|          leti. Po kratkem znanju mi je odkril vse svoje dogodke,
143 BratovGom|          jo dal razkopati. ~Reče mi smejaje: "Naj bo, da se
144 GospodVed|        GOSPOD VEDEŽ~S staro Jero mi ni trebalo več shajati se
145 GospodVed|          svojo obljubo: povedala mi je še mnoge zanimive bajke
146 GospodVed|        svoj časnik v tiskarnico. Mi krčmarjevi smo dejali Polaku
147 GospodVed|       sem ga vprašala, čigav je, mi je pokazal osle in šinil
148 GospodVed|         leta 1848. Ali verjemite mi, da smo bili pa vendar za
149 GospodVed|         splošna, zlata sloga, da mi ni moči dopovedati. Živeli
150 GospodVed|        začne udrihati po glavah. Mi Dolenjci pa smo taki, da
151 GospodVed|     menda strupena.' Ta sodba se mi zdi prestroga in krivična.
152 GospodVed|    slišim tako bedasto grajanje, mi pride na misel stara naša
153 GospodVed|      smehljaje se: 'Današnji dan mi ostane v spominu do zadnjega
154 GospodVed|      vodnik Tršinar se zakolne: 'Mi smo vam poroki, da se to
155 NardodnaB|       čujte, na kako čuden način mi je prišla ta znamenita palica
156 NardodnaB|        Tam je padel name hlod in mi pohabil desno roko, da nisem
157 NardodnaB|          bi skoraj umrl, ali Bog mi ni uslišal nespametne prošnje. ~
158 NardodnaB|       premikal komaj noge, ki so mi bile že oslabele zaradi
159 NardodnaB|    pozneje prva kolera. Zdelo se mi je, da se mož milo ozira
160 NardodnaB|          mu natočil kupico. Veli mi z ginjenim glasom: 'Mene
161 NardodnaB|           ko bi preziral dar, ki mi dohaja iz pravega človeškega
162 NardodnaB|          je in od kod. Odgovoril mi je: 'Meni je ime Vekomir.
163 NardodnaB|       čuvaja njeni blagajnici in mi podelil milost, da ne pojdem
164 NardodnaB|          svoje nesreče. Beraštvo mi je naložila božja volja,
165 NardodnaB|     naložila božja volja, katero mi je častiti in slaviti. Jaz
166 NardodnaB|      dokler bom zdrav. Bridko se mi zdi samo to, da mi ljudje
167 NardodnaB|     Bridko se mi zdi samo to, da mi ljudje ne morejo dati niti
168 NardodnaB|     vstane blagi moj tovariš ter mi reče: 'Brate, hodi zdaj
169 NardodnaB|          hodi zdaj z mano. Ti si mi dal južino, jaz te vabim
170 NardodnaB|       pravi vivodinski pridelek, mi je začel razkazovati starec
171 NardodnaB|      kraljestva tega sveta.' ~Ko mi je Vekomir nehal razkladati
172 NardodnaB|          resno svoje oči vame in mi velel: 'Če si jemal mojo
173 NardodnaB|       zlati in srebrniki. Palico mi stisne v roko in veli: '
174 NardodnaB|         videla.' ~Po teh besedah mi je segel Vekomir v roko
175 NardodnaB|      štirideset let. Pomračil se mi je šele v ti moji prvi bolezni,
176 NardodnaB|   bridkosti. Moj beraški stan se mi je zdel tako prijeten in
177 NardodnaB|     Podgorec in Poljanec. Palice mi ni trebalo niti načenjati.
178 DokPrezir|          v službo; če nisem, mar mi je! Živel bom tudi brez
179 DokPrezir|       mnogo drugih. Gospod Groga mi je posodil precej debele
180 DokPrezir|     bolečine svojega srca, da so mi prihajale neprenehoma solze
181 DokPrezir|        pil, kakor ga pijemo radi mi, ki smo tukaj, in z nami
182 DokPrezir|        ne smemo pozabiti, da smo mi tu zvečine oženjeni dedci;
183 DokPrezir|          je, zaječi: "Oh, prišlo mi je tako slabo, da komaj
184 DokPrezir|          Ali vsak pameten človek mi bo potrdil, da je gospa
185 Zaklad   |         vas ne bom prosil, da bi mi razodeli, kaj si zapazujete
186 Zaklad   |         Za druge ne, vam, ki ste mi pravi prijatelj, pa ga preberem,
187 Razodetje|      mojim prijateljem, zakaj se mi je pristudilo življenje."
188 Razodetje|         ne pozabite, da smo tudi mi prevažna veja tistega orjaškega
189 Razodetje|         nejevero. Kako je to, da mi ga niso povedali nikoli