Part

  1 Cvetnik  |            bodeva dala denarjev, ki jih niti ne želiš niti ne potrebuješ.
  2 Cvetnik  |            tako milim glasom, da se jih Elija ni mogel naslušati.
  3 Velikani |            velike za zeljno kad, in jih napolnijo s tobakom. Zdaj
  4 Velikani |           vse Gorjance, kakor da bi jih bil pokril črn oblak. Ko
  5 Velikani |         volkove na velike ražnje in jih peko. Obenem so pa tulili
  6 Velikani |             skoraj sramovati, da se jih je bil ustrašil. Predrzno
  7 Velikani |           velikanov ne. Noč in gora jih je dala, noč in gora jih
  8 Velikani |            jih je dala, noč in gora jih je vzela. ~ ~
  9 UkletiGr |             na vso moč sovražila in jih gonila iz hiše z najgršimi
 10 UkletiGr |           dati. Razglejva smeti, ki jih je vrgla na dvorišče še
 11 RajskaPti|             se je šalil in igral in jih ljubil kakor svoje, da bi
 12 RajskaPti|          prijatelje in biriče. Grof jih je vpregel v pluge in brane
 13 RajskaPti|          celo leto do zime. Na delo jih je priganjal z biči, ki
 14 PticaZlat|         izpolniti vse tri, in ko bi jih poslal tudi cesarju ali
 15 Vila     |           to vselej o zarji. Takrat jih je človek najlaže videl,
 16 Vila     |           so znale tako lepo, da se jih človek nikoli ni naveličal
 17 Vila     |             ni jim bilo povšeči, da jih kdo čuje. Tudi ples so ljubile,
 18 Vila     |       drugače nič uživale, razen če jih je povabil kak junak in
 19 Vila     |           ki ni vedel, kdo so. Kdor jih je videl na plesu ali pri
 20 Vila     |            na plesu ali pri jedi in jih poznal, so ga kamovale brez
 21 Vila     |             srebra in biserja in so jih varovale tako skrbno, da
 22 Vila     |            varovale tako skrbno, da jih ni mogel nihče zaslediti
 23 Vila     |           zaslediti in dvigniti. Če jih je našel kdo po naključju,
 24 Vila     | podzemeljskih kleti in jazbin in so jih sušile na kakem prisojnem
 25 GluhaLoza|        spremenil. Iz enega hriba se jih je naredilo deset, dvajset
 26 GluhaLoza|    raztrgane in krvave, kakor da so jih oglodali ravnokar volkovi.
 27 GluhaLoza|            suše velikanske rjuhe in jih napihuje in pridviguje položen
 28 Volkodlak|      premeteni in srčni Podgorci so jih kmalu ustrahovali. Edinemu
 29 Volkodlak|            Volkodlak skoči nanje in jih podavi. ~Njihov krič je
 30 DivjiMoz |             Pod gradom dan zvoniti, jih je zapustil kar nanagloma,
 31 DivjiMoz |       razžaljen. Ali obilna skušnja jih je preverila, da je ostal
 32 DivjiMoz |        ustopil za Logarjevo hišo in jih jel s tako silo krepeliti
 33 DivjiMoz |          prikazal Logarjevim, da bi jih spremljal skozi gozd ali
 34 DivjiMoz |            Imen je bilo še več, ali jih nisem dobro razločil. Ne
 35 DivjiMoz |        zajcev in kljunačev, nego so jih njene vrstnice videle. Ob
 36 DivjiMoz |           grozne in razžaljive, ker jih je izustil s sladkim smehom
 37 DivjiMoz |              srca in življenja. Ker jih jé tako v slast, ni dvombe,
 38 DivjiMoz |             slast, ni dvombe, da mu jih zna žena izvrstno kuhati
 39 DivjiMoz |             kuhati in beliti. Ko mu jih prinese na mizo ne prisede
 40 DivjiMoz |           sem dobil odgovor: "Morda jih, ali najljubši je bržkone
 41 Jutrovica|             smejo pri njej, kolikor jih je volja, peti, gosti in
 42 Jutrovica|            vsem stanovom. Ljudje so jih sprejemali mrzlo in zaničljivo;
 43 Jutrovica|             na Dolenjsko. Kmetje se jih niti tam niso obveselili.
 44 Jutrovica|            stanove. Po krščansko so jih sprejeli in pogostili samo
 45 Jutrovica|            prav v srce in vabili so jih k sebi od prvega do poslednjega.
 46 Jutrovica|         kralji so šli k županu, ker jih je bil prvi zagledal in
 47 Jutrovica|          tudi o slabih letinah, ker jih uči skušnja, da se vivodinska
 48 KresnaNoc|            hudomušne babe." Opoldne jih je povabil baron na gosposko
 49 KresnaNoc|         posamezni, tam jatoma. Bilo jih je brez števila, vsakega
 50 KresnaNoc|           tem oblast do njih, da so jih smele obrzdati in zasesti.
 51 KresnaNoc|             koristnega, ali odgajam jih zdušno za podle, preponižne
 52 KresnaNoc|  razgovarjajo po slovensko. Pokorim jih s šibo, zaporom, postom,
 53 KresnaNoc|           hrbet 'lesenega osla', da jih lahko vse mesto vidi in
 54 KresnaNoc|           rokami in nogami, trebalo jih je čvrsto pritisniti. Ali
 55 KresnaNoc|          čvrsto pritisniti. Ali smo jih tepli, bičali, postili,
 56 KresnaNoc|          Šele to leto sem zmogel in jih ukrotil. Ali nagajivo naključje
 57 KresnaNoc|            sami smrti krivi: kaznil jih je Bog zaradi grešnega puntanja.
 58 KresnaNoc|       kljune?" ~"Bedak, zakaj pa si jih?" se oglasi vaša gnada,
 59 KresnaNoc|            črnega. Gnetem in ožemam jih do zadnje kaplje. Dokaz,
 60 KresnaNoc|           naš narod zanimivi, da bi jih trebalo zabeležiti. O tej
 61 KresnaNoc|          ali doumnne in take, kakor jih od hudobnih in porednih
 62 KresnaNoc|          strašno čudno zdelo: zakaj jih lepo samo od zadaj in nič
 63 KresnaNoc|            in nič po trebuhu; če bi jih od spredaj, mislim, da bi
 64 KresnaNoc|           od spredaj, mislim, da bi jih tudi kaj bolelo ali kali.
 65 KresnaNoc|            ti, ali ni res čudno, da jih ne mažejo tudi od spredaj?"
 66 KresnaNoc|           ne bom razkladala, ker se jih je nabralo toliko, da bi
 67 KresnaNoc|             moral čuditi, koliko so jih nekatere vasi premogle.
 68 KresnaNoc|   gospodinje razen ene. Sila veliko jih je dala tudi ajdovška srenja,
 69 KresnaNoc|    pričakujem kupcev in priliko, da jih ociganim. Ker mi cerkev
 70 KresnaNoc|           vince dala bom..." Smejoč jih vpraša: "Kako pa to, da
 71 KresnaNoc|            če vprašaš te pivce, kaj jih je napotilo k meni, poreče
 72 KresnaNoc|             napotilo k meni, poreče jih izmed deset najmanj osem,
 73 KresnaNoc|            Čuj, kaj sem storila, da jih razvedrim! Imela sem takrat
 74 KresnaNoc|          znane v vsaki hiši, molijo jih oratarji na polju, gorniki
 75 KresnaNoc|           nespodobne in zverske, da jih sramežljive oči Martinkove
 76 KresnaNoc|         Martinek brez števila in si jih dobro zapomnil. Mnoge zeli,
 77 KresnaNoc|         Hudoklinov Tonček in koliko jih bodo pojedli kmetje, koliko
 78 KresnaNoc|             po dveh nogah hodijo in jih imenujejo ljudje v mladosti
 79 KresnaNoc|              v katerih boleznih naj jih rabi. Ta dar je prinesel
 80 KresnaNoc|       popadali mrtvi na tla in voda jih tako zgrudi in razje, da
 81 KresnaNoc|            tako zgrudi in razje, da jih ni trebalo niti zakopati.
 82 KresnaNoc|             in zlatov ni štel, nego jih je meril na vagane. Da mu
 83 KresnaNoc|           je meril na vagane. Da mu jih je kdo vzel kak polič, ne
 84 PeterPav |           Mnogi so komaj čakali, da jih lopne, kajti dobro so vedeli,
 85 PeterPav |        ogrske gosi. Trdil je, da se jih človek nikoli ne naveliča,
 86 PeterPav |       človek nikoli ne naveliča, če jih jé tudi trikrat v tednu.
 87 PeterPav |           zdeli rumeni velikani, ki jih je pralo šumeče slapovje
 88 PeterPav |      skrivnosti grajske gospode ter jih potem poročala, seveda dobro
 89 PeterPav |   najčistejše kvakarske krvi. Rabil jih je za pisarje, sodnike,
 90 PeterPav |            storila največ krivic in jih dala največkrat pretepati.
 91 PeterPav |           Manj nego petindvajset se jih ni odštelo nobenemu grešniku,
 92 PeterPav |             še tele!" in naložil mu jih je pet ali šest s svojo
 93 PeterPav |            grof svoje biče. Slonela jih je v "vicah" cela zbirka.
 94 PeterPav |        udarili nanj skupno. Trebalo jih je torej razdeliti, razkačiti
 95 PeterPav |            se zamešali med fante in jih dražili in hujskali proti
 96 PeterPav |     nabijali, kolikor so hoteli. Če jih je prišel tožit, se je zadrl
 97 PeterPav |            vzel. Ker so se branili, jih je dal bičati, dokler so
 98 PeterPav |   Maloselcem so jeli očitati, da so jih grofu počrnili, ker bi se
 99 PeterPav |             besede so ostale, kakor jih je zložil Kolba. Kmalu je
100 PeterPav |        podložnikom in uradnikom, da jih izpolnijo. Vsak dan ima
101 PeterPav |           mi morajo zanaprej, kadar jih srečam, poljubiti roko.
102 PeterPav |            kažejo osle drugim, meni jih, bogme, ne bodo. Hodi mi
103 PeterPav |             po štrukljih. Jedel sem jih že dostikrat, ali prav do
104 PeterPav |       sitega še nikoli. Danes bi se jih rad naužil. Skuhaj jih torej
105 PeterPav |           se jih rad naužil. Skuhaj jih torej danes kar cel kotel;
106 PeterPav |          cel kotel; veliko, vem, da jih ne bo ostalo. Čudovito dober
107 PeterPav |       utegneta biti premalo. Pa naj jih bo deset! Mar je grofu,
108 PeterPav |         zabavljivo povpraševati, če jih bo kaj kmalu osvobodil tlake,
109 PeterPav |            kričače in zabavljače in jih polože na klop. Morali so
110 PeterPav |           polože na klop. Morali so jih mazati z debelimi palicami
111 PeterPav |         zverske surovosti, s katero jih je mrcvaril pretekli dan.
112 PeterPav |           na nemške oblastnike, ker jih je poučila bridka skušnja,
113 PeterPav |           je tudi kdo ovadil, ne bi jih bila nič brigala, ker je
114 PeterPav |            staro grajsko pravico pa jih razbij! Vzemi potem gorščine
115 PeterPav |              da dobe gospodarja, ki jih bo znal gotovo bolj kratkočasiti
116 PeterPav |         priti kar precej v grad, da jih bom opomnil z ostro besedo
117 PeterPav |      ustvarjeni za bič in jarem. Če jih privežeš k polnim jaslim,
118 PeterPav |              Vsi so pričakovali, da jih bo osorno ozmerjal in morebiti
119 PeterPav |             in prijatelja Pavla. On jih prisrčno pozdravi in jim
120 PeterPav |           cesarski gosposki. Hotela jih je vreči nazaj pod svojo
121 BratovGom|            vinom in z jedili, ki so jih prinesli s sabo ali pa jih
122 BratovGom|          jih prinesli s sabo ali pa jih dobili na gori. Proti večeru
123 BratovGom|       pomoli polno pest slaščic, ki jih je kupil pri Sv. Roku. Miška
124 BratovGom|          druge so polovili Turki in jih gnali s sabo v kruto, dosmrtno
125 BratovGom|          Blagnetov so vzeli s sabo, jih položili v železne krste
126 BratovGom|              Ker je bil uverjen, da jih s silo ne premaga, nakanil
127 BratovGom|            silo ne premaga, nakanil jih je ugonobiti z denarjem
128 BratovGom|             zlate še isti dan. Doma jih ni hotel spraviti v strahu,
129 BratovGom|         hotel spraviti v strahu, da jih ne zasledi kako nezvesto
130 BratovGom|            nezvesto družinče. Dejal jih je v tri kotle in zaril
131 BratovGom|          vodnika, se je nadejal, da jih razbije in razkropi o prvem
132 BratovGom|        prihodnike prav presrčno ter jih odvede pod ogromen šotor,
133 BratovGom|            pod ogromen šotor, da bi jih pogostil. Nalil je velikansko
134 BratovGom|        brambovci enega za drugim in jih pometali v globoko Krko.
135 BratovGom|      Poročila in prijave njegove so jih zadovoljile popolnoma, zlasti
136 BratovGom|            je vzel turški denar, pa jih prevaril, da so poginili
137 BratovGom|           in potrojili bogastvo, če jih da iz hvaležnosti tudi celo
138 BratovGom|            nego tri stoletja. Morda jih bodo ogrenili izvrstni Miljutinovi
139 GospodVed|           si je pripridil več, nego jih ima zdaj vse Novo mesto
140 GospodVed|         rojakom, da so Slovenci, in jih poučil, kake pravice jim
141 GospodVed|        deželske. Sam Bog ve, kdo mu jih je razodeval. Nekateri so
142 GospodVed|        ljudi pisana poročila, da bi jih priobčil v časniku. Tudi
143 GospodVed|             utegnili misliti, da se jih bojimo.' Samopašna drhal
144 GospodVed|           niti besede, v časniku pa jih je potem baje prav pošteno
145 NardodnaB|            je imel še kaj denarcev, jih je varoval, da si kupi v
146 NardodnaB|             se precej odprla, ko se jih je dotaknil z brojanicami.
147 NardodnaB|            kmetom prodati zemljo in jih prisiliti zopet na tlako
148 NardodnaB|          tako neusmiljene davke, da jih ne bodo zmagovali niti najskrbnejši
149 NardodnaB|         orožje in ponovi boj. Cesar jih bo poslušal in zbral črno
150 NardodnaB|         domovja in poslopja. Ukazal jih bo prodati, naj jih dobi
151 NardodnaB|          Ukazal jih bo prodati, naj jih dobi tisti, kdor bo zanja
152 NardodnaB|             naše pa sramotili in si jih vzeli za ljubice. Kdor bo
153 NardodnaB|       listja in trave, ali ne bo se jih niti bal niti se jim umikal.
154 NardodnaB|         umikal. Napadal in odganjal jih bo sedem let. Zadnji, poglavitni
155 NardodnaB|              Gorje tistemu, kdor bi jih tratil na razkoš in pregrešne
156 NardodnaB|        demantov in denarjev na tla, jih smem pobrati brez greha
157 NardodnaB|            smeje in pokaže kdaj, da jih malo podraži, polno rešeto
158 DokPrezir|            bežale iz hiše, kakor bi jih pritiskal za petami sam
159 DokPrezir|             bile vselej take, da bi jih smeli slišati otroci. Brat
160 DokPrezir|          imenitnost in bogastvo, in jih zaradi tega zovejo praznoglavci
161 DokPrezir|               No, France, koliko bi jih pa letos rad preskrbel z
162 DokPrezir|       nagovarjali roditelje, naj si jih vzamejo otrokom za hišne
163 DokPrezir|         pijanstvo, gospod Ravnik pa jih je ustavil in pošteno branil
164 DokPrezir|         kvartajo v kaki beznici, ko jih krčmar zapodi, gredo pa
165 DokPrezir|           vrišče in nagajajo. Tožil jih je ravnatelju, ali brez
166 DokPrezir|          zmerjati in strašiti, nego jih je prosil prav lepo, naj
167 DokPrezir|              v takem kraju, kjer bi jih mogla čuti tista bolehna
168 Zaklad   |            je na pod več otepov ter jih razvezal in se jel postavljati
169 Zaklad   |       strašno hrščale in pokale, ko jih je dvigal in silil kvišku,
170 Zaklad   |        naprodaj. Prosi jo, da bi mu jih vsaj pokazala. Storila mu
171 Zaklad   |  nagovarjati "Ljubljančanko", da bi jih zamenila za stare. Dekle
172 Zaklad   |           oče: "Ne bodi neumna, daj jih, tako dobro nisi še nikoli
173 Zaklad   |           grde prikazni, ali bal se jih ni, ker je imel s sabo v
174 Zaklad   |      srečevalo še mnogo, ali vselej jih je pregnala čarobna detelja,
175 Zaklad   |   sedemdeset sežnjev globoko, da bi jih ne bil nikoli videl. Najprej
176 Zaklad   |             zakopane novce, dasi se jih nahaja pod zemljo vse polno
177 Razodetje|        dokončal svoje "Spomine" ter jih zapečatil in dejal: "Ta
178 Razodetje|             knjižno slovenščino. On jih pozdravlja po naše, toda
179 Razodetje|         steze; bilo je kazno, da so jih deželani preložili poleg
180 Razodetje|         tudi cvetoče tovarne, ki so jih vodili spretno kmetje sami. ~
181 Razodetje|        opustili že tako zdavnaj, da jih v to dobo niso niti pomnili.
182 Razodetje|             nagledati krasot, ki mu jih je razkazovalo mesto malone
183 Razodetje|            se zvali akademije. Bilo jih je šest: zemljedelska, trgovska,
184 Razodetje|        kaznjenci v ječah, ali našel jih je prazne. V novinah je
185 Razodetje|             svojih niso šteli, nego jih merili na vagane. ~Najrajši
186 Razodetje|         radi preveselih poročil, ki jih je čul v Narodnem domu o