Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
Janez Trdina Bajke in povesti o Gorjancih IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
501 Volkodlak| škodo divje zveri, njene črede se pa ni nobena polotila. 502 PeterPav | denite sveto olje v tole črepinjo. Kadar se vrne, se bo pomazal 503 PeterPav | se dolgo ni nič ganil in črhnil ni besedice, ga je pogledala 504 Razodetje| prebira od prve do zadnje črke, mične članke in dopise 505 PeterPav | so jima konji popadali in crknili. Notburga je dala precej 506 KresnaNoc| da zalagajo mesto pečenke crkovino in meso najgrših živali: 507 KresnaNoc| zdravega mesa, kar je za nohtom črnega. Gnetem in ožemam jih do 508 Cvetnik | pripravljal za srečno smrt. Med črnim pečevjem sredi trnja, osata 509 GluhaLoza| onadva na desno, nazaj proti Črnomlju. ~Iz Štreklovcev sem se 510 Jutrovica| dovolj čudovito dražestnih črt in oblik, da se domisli 511 PeterPav | nič verjeti. Nas gospode črte, da bi nas podavili precej 512 DokPrezir| ponočni strah in notranji črv sta ji razjedala nežno truplo. 513 DivjiMoz | brigajo toliko kakor moj cucek. Ker govore hostniki in 514 Jutrovica| so ga imenovali sosedje: cuckovec, cviček, žvižgalec, zelnica, 515 Cvetnik | prepozno. Sam Bog je storil čudež in nama podaril toliko jakosti, 516 BratovGom| Abdulova, da je bleknila čudne besede: "Meni je jako žal 517 PeterPav | vlogo, kar pa ni bilo nič čudnega, kajti je znal bajko o njem 518 PeterPav | v gradu, pa so po nekem čudnem naključju to noč kar nanagloma 519 DivjiMoz | daleč in se veseliti spotoma čudnih podob, katere je ustvarila 520 PticaZlat| poštenosti in bistroumnosti. Čudodelno zlato pero se nahaja še 521 DokPrezir| prvikrat, ni zapazil precej čudovite njegove bistroumnosti in 522 DivjiMoz | ognjenih in reznih čutov in čudovitih predrznih skokov, samobitno, 523 GospodVed| modro o vremenu in svoji čuhi; ko se upijani, pa da zgrabi 524 KresnaNoc| je prijela tudi drugih. Čuj, kaj sem storila, da jih 525 GospodVed| Najprej se je oglasil nad njim čuk. Tudi na bližnjih drevesih 526 PeterPav | Dolenjske slive so sladke kakor cuker, pa ni čudo, da grof ni 527 GospodVed| Korliček je držal v roki culico, v kateri je bila vreča. 528 Velikani | so zamakali z ogromnimi curki vina. Ali njihovo vino je 529 BratovGom| turške zverine? Jezik in čustva te razodevajo, da moraš 530 Velikani | dihati. Poleg njega je stala čutara vina, ki jo je bil prinesel 531 Gospodic | postarala in le predobro čutim, da bom nevarno zbolela." ~ 532 Razodetje| glasom in tako preverljivim čutom, da mu je moral poslušalec 533 DivjiMoz | strasti, ognjenih in reznih čutov in čudovitih predrznih skokov, 534 BratovGom| ali srebrnine. Mrliči so čuvali in stražili grofov zaklad 535 PeterPav | zlata turška kola in zvesti čuvar njenega poštenja, junaški 536 BratovGom| Tolsti vrh. Staremu Blagnetu, čuvarju zakrakovskega broda, pa 537 Razodetje| sita tega zaljubljenega čvekanja, naj jo pusti na miru. Bilo 538 KresnaNoc| prežlahtno rožico, ki ne cvete na vsakem vrtu. Privlekla 539 RajskaPti| dišalo v tem gaju vse: trava, cvetice in celo listje na drevju. 540 KresnaNoc| iz trdega kamna prelepa cvetlica tolažnik, ki je šepetala 541 NardodnaB| posevka. Kdor bo hotel gojiti cvetlice, bo moral plačati od slednje 542 BratovGom| vsakovrstnega žlahtnega cvetličja in gosto vrsto hostnega 543 Razodetje| polepšavali drevoredi in cvetniki, brez lipovih in kostanjevih 544 Cvetnik | povest o tem gorjanskem cvetniku, ki mu ne najdemo para pod 545 Jutrovica| prepletena z žitnim poljem, cvetnimi lokami, košatimi vrti, prijaznimi 546 Razodetje| društvo, v mnogih pa tudi cvetoče tovarne, ki so jih vodili 547 Jutrovica| imenovali sosedje: cuckovec, cviček, žvižgalec, zelnica, nedolžna 548 Velikani | vino je moralo biti precej cvičkasto kajti držali so se strašno 549 DivjiMoz | pol leta se vrne zdrava, čvrsta in cvetoča; tako lepa še 550 Volkodlak| bi bila mogla imeti tako čvrstega sina, kakor sem ga rodila 551 KresnaNoc| dvignile tri copmice na čvrstih fantih, katerim so bile 552 KresnaNoc| druge ostudne žabe pa za cvrtje! Mesto vrtne solate so bile 553 Jutrovica| hiše. Ako dobi kak dar, ne dado mu ga iz dobrega srca, ampak 554 Vila | vojne vrnivših se junakov. Dajale so jim piti vodo planinskih 555 PticaZlat| Rekel mu je: "Na, sin, tu ti dajem tvojo srečo ali nesrečo, 556 Cvetnik | želiš niti ne potrebuješ. Dajeva ti boljše povračilo; za 557 KresnaNoc| kresni večer. Vesta kaj? Dajmo vadljati, čigav bo dedec, 558 Razodetje| je dovajal mestu vodo iz daleke Kolpe, po drugem vodovodu 559 BratovGom| po strmini navzdol in iz daljave se je slišalo čez nekaj 560 PeterPav | se je prikazal zvečer v dalji, mu ni mogel skaliti dušnega 561 BratovGom| skrivali v brlogih ali bežali v daljne kraje, junaki pa se zatekali 562 DokPrezir| opominja, naj se pripravim za daljno pot." Ribič je pozneje pripovedoval, 563 Vila | je po njem pritekla. Po daljšem pomenku je začel Petrovič 564 Razodetje| razlikoval v marsičem od današnjih šol tega imena. Vsi predmeti 565 Razodetje| neprijetno in po nepotrebnem današnjo pismeno ruščino. "Po slavjansko" 566 NardodnaB| gospostva, sužnosti in pogube. Dani torej niso bili zato, da 567 PeterPav | zgodaj, ko se je začelo komaj daniti. Stari fant je bil bistre 568 PeterPav | njega oba tudi denarjev. Ta darežljivost je izpodbujala na posnemanje: 569 Zaklad | rojake, drugo tretjino je daroval cerkvam za pobožne namene, 570 PeterPav | strastno po vseh dobrih darovih matere prirode, se ne moremo 571 KresnaNoc| vsako leto namesto drugih davščin od grunta samo po osem goldinarjev. 572 Zaklad | klančku, ob vsakem le količkaj debelem kamnu. Pozneje je zatrdil 573 PeterPav | imel pet kratkih, ali sila debelih vrvi z vozli na koncih. 574 PeterPav | zdravje. Zaradi ogromne debelosti ni mogel hoditi peš. Prejšnje 575 PticaZlat| videti. Okoli velikanskega debla se je ovijala od tal do 576 GospodVed| zemljo ali pa ob veje in deblo. Tisto noč je divjala nevihta 577 Razodetje| ure pri vražjih kvartah. Dečaki so se dobrovoljili v prostih 578 DokPrezir| svetega pisma. Mnogim ubogim dečakom je dobil kosilo v samostanu. 579 GospodVed| videla, da je prišel kakov deček in mu stisnil v roke pisemce. 580 PeterPav | v ustih. Precej zaprosi dečka, ki ga je spekel, naj pride 581 Razodetje| nepokvarjen in jako čeden dečko. Zdel se ji je resda močno 582 NardodnaB| krvniki sive starce in drobno deco, device in žene naše pa 583 PeterPav | se in preklinjaje besnega dedca in nesrečo svojo, je bežala 584 BratovGom| zijalo deset grdogledih dedcev, ki so držali nože v rokah. 585 NardodnaB| boste pa tudi moj edini dedič. Moja oprava ni vredna ničesar, 586 Velikani | pošasti ne bi zavohale in dejale na raženj morda tudi njega. 587 PeterPav | je bil poklican v grad, dejan v klado in tepen, da se 588 PeterPav | služabnike, velikega svojega dejanja ni hotel oskruniti z nepotrebno 589 DokPrezir| poredkoma, da bi pozabile dejati nase svoje dragotine. ~Ljubljanska 590 GospodVed| med zadnjimi tod domov. Dejavši ga v vrečo, bosta zažvižgala 591 PeterPav | zaničeval niti kmetiških deklic. Tudi v zakonu je gledal 592 DivjiMoz | prosili graščaka dve lepi deklici, Kresetova Katra in njena 593 DokPrezir| Ljubljani lepo in obenem bogato deklico, s katero se je želel poročiti. 594 PeterPav | in se zakadila vanjo. Za deklino je bila velika sreča, da 595 DokPrezir| Luna sije" jo domišlja dekliških let, vesele njene mladosti, 596 BratovGom| vrhunec Bratovske gomile, delaje prijazno hladnico. Tu je 597 Volkodlak| drobnico. Drugim pastirjem so delale nadlego in škodo divje zveri, 598 DivjiMoz | izpregovoriti. Težave mi to ne bode delalo, ker so mi po naključju 599 PeterPav | potem pa je šel v hosto delat, ker v Gabrju ni navada, 600 Jutrovica| škofijah; ravno tako si delata dobičke po širokem svetu 601 PeterPav | hruškove, kostanjeve itd. Delavci so se najbolj bali trnove, 602 KresnaNoc| v Novem mestu, ali jako delavne podružnice so bile tudi 603 Razodetje| tovarne in premnoge ine delavnice so naklonile vsem stanovom 604 Razodetje| slastno. Jedli so meso še ob delavnikih, ob nedeljah pa se je natovorilo 605 GospodVed| zdi prestroga in krivična. Delavnikov je v letu desetkrat več 606 PeterPav | polje in vinograde na enake dele med siromake, ki niso imeli 607 Zaklad | in pravičen v vseh svojih delih. Naredila sva že dostikrat 608 PeterPav | menoj. Kdor me bo spremil in delil usodo mojo, bom skrbel po 609 Razodetje| meja. Take prijazne seči so delile često tudi njivo od njive, 610 NardodnaB| srebrniki ali pa z žlahmimi demanti, ki so sijali tako živo 611 DivjiMoz | postaren, ali jako blag in tudi denaren. Katra je pojedla pri njem 612 DokPrezir| kak majhen nameček tudi v denarjih." Tako je pomogel pridnemu 613 Razodetje| gospodarji ne le marljivi in denarni, ampak tudi nravni in rodoljubni 614 PeterPav | To nič ne škodi. Prosim, denite sveto olje v tole črepinjo. 615 NardodnaB| ostanke njegovih krdel v deroči Savi. Po slavno končani 616 GluhaLoza| gotovo zgodilo, mi boš dal desetak. Navlekli smo se ga; čas 617 PeterPav | prebudi jako kasno, šele okoli desete ure. Zapazivši na sebi gosposko 618 Razodetje| ta Janko moj sorodnik v desetem ali dvanajstem kolenu in 619 KresnaNoc| ali kdo mi povrne lepe desetice in goldinarčke, katere sem 620 Razodetje| gorice in ravnice. Devet desetin so ga prodali trgovcem, 621 NardodnaB| četrtino. Na trgih se bo jemala desetina od vsega blaga, ki se bo 622 DivjiMoz | pokončuje, ali še pred tremi desetki let je bil košat, temen 623 Razodetje| mu ustavi plač, brezbožna desnica seže po samokresu. Ta usodni 624 Razodetje| menihom pokoren kakor malo dete za brižno materjo. Vodnik 625 Razodetje| očaran kakor za svojega detinstva po Ljubljani, ko je videl 626 GospodVed| uro potrebuje komaj kak devetdesetleten starec ali kak hromak. Jaz 627 KresnaNoc| zvrnejo name vsi grehi proti deveti božji zapovedi.' To je bil 628 Razodetje| potolažilo. Zamaknil se je iz devetnajstega v naše dvaindvajseto stoletje 629 Razodetje| zlasti slovenskega kmeta v devetnajstem stoletju. Ivan je poslušal 630 Razodetje| nazaj v viharno in pusto devetnajsto stoletje. Čile noge ga prineso 631 BratovGom| devetindevetdeset najlepših slovenskih devic za nadomestilo grdobe Metke. ~ 632 NardodnaB| sive starce in drobno deco, device in žene naše pa sramotili 633 Zaklad | vseh rečeh nepokvarjena in deviška do svojega štiridesetega 634 PeterPav | kamna. Takrat je začel iti dež. Midva stopiva pod košato 635 Razodetje| bilo je kazno, da so jih deželani preložili poleg potrebe 636 BratovGom| dostojanstvo so mu naklonili deželna gospoda iz usmiljenja, da 637 BratovGom| ni vode ni brodniških in deželskih običajev naših. Neizmerne 638 GospodVed| varuje hosta za silo tudi dežja. Kamorkoli se ozrem, vidim 639 Zaklad | Perman dene pod pazduho dežnik in gre k nji. Prosi jo, 640 GospodVed| cerkvijo. Če nimam s sabo dežnika, me varuje hosta za silo 641 Jutrovica| nedolžnih nravov, ki so dičili in osrečili staro Mrakovico. 642 DokPrezir| zdelo se ji je, da niti ne diha. Spreletel jo je strah, 643 Zaklad | truden in zdelan, da je komaj dihal in gibal. Vendar se je premagal, 644 DokPrezir| je tako slabo, da komaj diham." V posteljo so jo morali 645 KresnaNoc| srečuje povsod te krščene dihurje.' Tepec mi začne nekaj kvasiti 646 GluhaLoza| poslušal lepe pesmi slovenskih dijakov, še radostneje pa čisto 647 Razodetje| izvrstno založena knjižnica in dijaška čitalnica, v kateri je ležalo 648 Razodetje| šolskem poslopju, polnem dijaške lahkomiselnosti, nego v 649 PeterPav | je imenoval oduševljeno diko in ponos dežele slovenske, 650 BratovGom| prvi zvon, sta zdrknila dimnikar in sod po strmini navzdol 651 BratovGom| tanek mož, opravljen po dimnikarsko, z metlo na plečih, in je 652 Velikani | tobak in zdajci zapuhajo z dimom vse Gorjance, kakor da bi 653 Zaklad | je videl svojo hišo vso v dimu in plamenu. Brž prenese 654 PeterPav | dogotovila. Po bliskovo sta dirjala po nji grofica in Žandelj 655 Volkodlak| Zajcev in druge drobne divjačine ji je nanosil mož, da je 656 BratovGom| zakadili brez strahu na divjajočega Turčina. Udrihali, klestili 657 DivjiMoz | bi se skrili. ~Ko se je divjak naveličal tudi metanja, 658 Zaklad | pljuska in batina, kar pa divjaka ni nič spametovalo, nego 659 PeterPav | so svoje kmete za surove divjake, ki nimajo nobenega višjega 660 BratovGom| Brez zapreke so prihrumeli divjaki v grad Tolsti vrh in zgrabili 661 GospodVed| veje in deblo. Tisto noč je divjala nevihta tudi v Novem mestu. 662 DivjiMoz | temi pravo pot izgrešila. O divjem možu je pravila, da jo je 663 DivjiMoz | nikoli ni čula: da zahaja k divjemu možu in da ni več sama. 664 DivjiMoz | spoznale navade in razvade divjih mož bolj natanko, je treba 665 DivjiMoz | razvalinami, jamami, strahovi in divjimi možmi. Najlepše stanovanje 666 DivjiMoz | DIVJl MOŽ, HOSTNI MOŽ, HOSTNIK~ 667 PeterPav | avstrijskega sadja zaradi njene divne lepote, sočnosti, dobrote 668 RajskaPti| obenem pa kratkočasi z rajsko divnim petjem zlatokljune ptice. 669 RajskaPti| dišeče kadilo; prelepo je dišalo v tem gaju vse: trava, cvetice 670 Cvetnik | zamaknila in prevzela krasota in dišava rožic tako neskončno, da 671 PeterPav | lepote, sočnosti, dobrote in dišave. Denarjev je potrošil seveda 672 KresnaNoc| podgorska baronovka, s kako dišečo rožico pa me boš ti razveselila?" 673 DokPrezir| prositi: takim je stisnil v dlan kar celo dvajsetico pa tudi 674 BratovGom| obema rokama in izpraznil do dna, preden bi bil odmolil kdo 675 Zaklad | pripeljal domov eno uro pred dnem, truden in zdelan, da je 676 BratovGom| ki je trajala komaj pol dneva. Hudolina pa se je polastila 677 PeterPav | bližnjega. Ustni grajski "Dnevnik" je uredovala neprekosno 678 GluhaLoza| le pomislite, po belem dnevu, katerega, pravijo, da se 679 PeterPav | ne, tem capinom vidim v dno duše pa vem, da so vsi sleparji 680 Vila | vojaki so umirali od teh dob tudi za neznatnimi ranami. 681 NardodnaB| in izgubo, mu je rastel dobiček in se mu množil imetek od 682 KresnaNoc| valjajo po vseh kotih; brez dobička mi noben dan ne preide. 683 Jutrovica| škofijah; ravno tako si delata dobičke po širokem svetu gorenjski 684 GluhaLoza| jaz. Stava velja! Če jo dobim, kar se bo gotovo zgodilo, 685 PeterPav | uljnjaka. Grof je hotel dobiti s tem zvestega in stalnega 686 PeterPav | zasmejali. ~"Vice" so se dobivale sem in tja nekdaj po več 687 PeterPav | je smejal bedakom, ki so dobivali svinje in svinjsko meso 688 Razodetje| Kolpe, po drugem vodovodu je dobivalo iz hribov bistro studenčino. 689 Zaklad | bo veliko zalegla, kajti dobivam jako borno pokojnino." Starec 690 Razodetje| zahvalil Boga za rešenje in za dobljene tolažbe. Iz cerkve je tekel 691 PeterPav | kakor grom po dolini in dobravi. V bližnjih vaseh se ljudje 692 DokPrezir| minut. Kakor drugim, se je dobrikal kdaj tudi meni. Skrb me 693 Razodetje| dobrovoljili v prostih urah z dobrim berilom, duhovitim šahom, 694 BratovGom| izpod Gorjancev marsikateri dobrodejen stotak in tisočak v skromne 695 Razodetje| mize toliko vsakovrstnih dobrot, kakor da bi praznovali 696 DivjiMoz | gospodinji se ne sme ta dobrota zavidati, ker jo zasluži. 697 Jutrovica| in o neskončni slasti in dobroti njenega vina, kateremu ni 698 KresnaNoc| se je spomnil Martinek dobrotljivega konjederca in se napotil 699 NardodnaB| pozabil noben dan moliti za dobrotnike. Tako je beračil mnogo mnogo 700 Zaklad | rajši pa se je pomenkoval in dobrovoljil s kmeti, in to ne le z gospodarji, 701 Razodetje| vražjih kvartah. Dečaki so se dobrovoljili v prostih urah z dobrim 702 PeterPav | svoje in tuje pesmi. Takih dobrovoljnih gostov se Podgorec ne brani, 703 NardodnaB| zadovoljen. Zaradi vedne dobrovoljnosti so ga zvali ljudje: "Veseli 704 PeterPav | ji bo jako povečala, ako dodaš obilo smetane, jajc, orehov, 705 BratovGom| polju. ~Te spremembe so se dogajale tako brzo in natihoma, da 706 NardodnaB| izrezljani stebri, katerim sem dogledal komaj do vrha. Zloženi so 707 PeterPav | Dve ali tri leta po ti dogodbi sva naredila poroko in svatbo. 708 GluhaLoza| starec mi je povedal to dogodbo takole: ~"Mislil sem iti 709 BratovGom| znanju mi je odkril vse svoje dogodke, misli in namere. Nekoč 710 KresnaNoc| Ko pa je opolnoči kres dogorel, je odkrilo in pokazalo 711 PeterPav | cesta v štirinajstih dneh dogotovila. Po bliskovo sta dirjala 712 Zaklad | bile vse potrebne priprave dogotovljene. Zadnje dni pred božičem 713 PeterPav | ukrepe. Ko je bilo pisanje dogotovljeno, so se podpisali uradniki 714 KresnaNoc| po osem goldinarjev. Ta dogovor je bil poguba za grad pa 715 PeterPav | doživel. Dáne se je bil dogovoril z Vlahi, da so planili opolnoči 716 BratovGom| krasotico med rojakinjami. Dogovorila sta se, da se bosta poročila 717 GospodVed| da se morajo maščevati. Dogovorili so se, da ga bodo čakali 718 Volkodlak| kakor volk, ali pamet mu je dohajala tako počasi kakor drugim 719 PeterPav | rac in labodov, ki so mu dohajali iz njenih valov na mizo. 720 DokPrezir| Najbolj pogostoma pa je dohajalo vendar s Šanc, s tiste nekoliko 721 DokPrezir| tem in, kar je gotovo še dokaj bolj čudno, niti na onem 722 KresnaNoc| odpravila. Če nič drugega, sem dokazala vsaj to, da sem vredna plemenite 723 NardodnaB| kakor sebe in bodo s tem dokazali, da so vredni svoje sreče 724 DivjiMoz | drugega, ne vem, to pa je dokazano, da so žganci njegova vsakdanja 725 DokPrezir| Resnico njenih besed je dokazoval tudi gospenji prstan. ~Neža 726 DivjiMoz | je ta zgodba resnična, bi dokazovala, da je imel nepokvarjeno 727 Razodetje| je zapazil in čul, mu je dokazovalo prediven razvoj in podvig 728 BratovGom| ljubezni in slogi do smrti. To dokazuje, da je bil on ne le junak, 729 Razodetje| Semeniča. "Spomini" njegovi dokazujejo, da je došel poslušat baš 730 Razodetje| svoji obupnosti je sedel, dokončal svoje "Spomine" ter jih 731 KresnaNoc| komisarje, da bi pravdo dokončali. Komisarji so bili pravični 732 KresnaNoc| zdaj močno krdelo jezičnih doktoric. Svoj glavni tabor so imele 733 KresnaNoc| na konec." ~Kakor jezične doktorice so se poklonile satanu skupno 734 GospodVed| beseda. Izvedeli so, da so doktorji veliki gospodje in učenjaki, 735 GospodVed| bil vaša gnada, drugo pa doktorju Rozini. Dandanes doktorjev 736 GluhaLoza| črne pečine; v sredini dolca pa je rasla cvetoča lipa. 737 Jutrovica| kaže zdaj mesto prijaznih dolcev blatne jarke, mesto ljubkih, 738 DivjiMoz | MOŽ, HOSTNIK~Po gričih, dolcih in jarkih, na katere se 739 PeterPav | domorodci", ki so razvpili Dolenjce za najslabše kmete v cesarstvu 740 PeterPav | prepevali. Ker je zabavljanje Dolenjcu menda prirojeno, se je glasil 741 Zaklad | krsta samo pri Jeričku v Dolenji Straži. Perman jim je verjel, 742 Jutrovica| stanove blagoslovil. Če se dolenjskemu oskrbniku ne ljubi več služiti, 743 Razodetje| ovaduha. Drugi steber je doletel nekega Florijana Čičerko 744 DivjiMoz | stal na glavi. Bil je tak dolgan, da je trkal z opetnicami 745 KresnaNoc| meni ljudem tudi zato ni dolgčas, ker me dobra volja nikoli 746 Razodetje| drugih 1876 in tako dalje. Po dolgem potovanju prideta do vrat, 747 BratovGom| je zahvalil Slovence z dolgim govorom, ki se je zdel poslušalcem 748 GospodVed| Kórliček. Grgič je bil silen dolgin in strašno surov in nesramen 749 BratovGom| izkopal kolikor toliko iz dolgov, v katerih je tičal do grla. 750 GospodVed| je bila plačana ali še na dolgu. Tudi meščani so se bahali 751 Cvetnik | bila zanj, kakor za druge, dolina solz. Bela kapelica, ki 752 Zaklad | razpenjajo nad globokimi dolinami; ogledovala sta na Dunaju 753 GospodVed| Podgorce, Belokraojce, dolinarje, meščane, kmete, obrtnike 754 GluhaLoza| okroglo, prelepo zeleno dolinico. Okoli nje so štrlele visoke, 755 DokPrezir| prijaznega Rožnika, prelepe dolske župnije, kamor se je vozila 756 KresnaNoc| podložnika, ki se je ustil, da ni dolžan tlake delati, ker je niso 757 Razodetje| segalo v bodočnost, n. pr. dolžna pisma. Za takove spise se 758 Razodetje| dve sto in petdeset tisoč domačih prebivalcev. Razen dve sto 759 Cvetnik | zamere poravnal, je pustil domačijo in se preselil na Gorjance, 760 PticaZlat| pameti. Našel si je med domačimi dekleti drugo ženo, ki je 761 NardodnaB| popotnika, naj bo tujec ali domačin. Kdor ne bo imel groša, 762 Velikani | napolnijo s tobakom. Zdaj se pa domislijo, da nimajo ognja. Eden pravi: " 763 DokPrezir| drugega. Pesem "Luna sije" jo domišlja dekliških let, vesele njene 764 KresnaNoc| cele bukve mojih burk in domišljajev, katere so potem njegovi 765 NardodnaB| bistroumnimi ugankami in domišljaji. Sile ni trpel nobene. Kmetje 766 BratovGom| Miljutin Hrastnik je resničen domoljub in poštenjak, kakršnih živi 767 BratovGom| skrbi so pritiskale dušo domoljubnemu poštenjaku. Zaklel se je, 768 PeterPav | neumno kakor nekateri naši "domorodci", ki so razvpili Dolenjce 769 KresnaNoc| Petru in njegovemu krdelu domovinsko pravico na Kranjskem. Takrat 770 NardodnaB| zaplenil vsa zemljišča, domovja in poslopja. Ukazal jih 771 KresnaNoc| razbojnika. Ti grdi besedi sta mi doneli na ušesa, kjerkoli sem se 772 Razodetje| domovine in slavjanskega sveta. Dopis iz Ljubljane mu je naznanil, 773 Razodetje| politehniška. Iz nekega drugega dopisa je povzel Slobodin, da je 774 Razodetje| zadnje črke, mične članke in dopise še po dvakrat. Ker ve, da 775 Razodetje| služil našim zatiralcem za dopisnika, vohuna In ovaduha. Drugi 776 BratovGom| edini Grilmajer. Blagne mu doprinese dobrodošlico. Pograbil jo 777 KresnaNoc| maloletni paglavci, komaj dorasli za pastirje, košate gospe 778 KresnaNoc| katerem je ostal, dokler ni dorastel. Kaj se je pozneje zgodilo, 779 PeterPav | In tako je grof popolnoma dosegel svoj namen; te vasi so se 780 PeterPav | zavetja, kjer nas ne bo dosegla sovražna roka. Pred odhodom 781 Razodetje| obča pravica in z njo se je doselil na zemljo stalen mir, ki 782 PeterPav | bojevali spredniki naši, dosežemo lahko brez punta in sile, 783 PticaZlat| začne plezati osmikrat in dospe brez truda do zaželenega 784 KresnaNoc| zapovedniku in ženinu. ~Ko so dospeli na shodišče vsi coprniki 785 BratovGom| šumit~Gvadalkivir . . ." ~Dospevši pod hribom na pisano loko, 786 PeterPav | veseliti novega svojega dostojanstva. Posteljo zapusti precej 787 DokPrezir| sadje, lesnik pa se niti ne dotaknejo. Drugim pivcem nihče nič 788 DivjiMoz | hotel tujega blaga niti dotakniti. Brez nejevolje je gledal, 789 NardodnaB| Kadar ti bode življenje doteklo, daj palico, komur ti bo 790 BratovGom| več dragocenih tednov vse dotlej, da so se mogli zbrati dolenjski 791 KresnaNoc| strupene in malopridne, ali doumnne in take, kakor jih od hudobnih 792 Razodetje| nevarnosti. Velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo iz daleke Kolpe, 793 PeterPav | udarec. Čez nekaj dni se dovoli zopet pasti, toda samo Maloselcem. 794 Zaklad | prebil, je tožil s Hrovatovim dovoljenjem nesramnega Rosina cesarskemu 795 Razodetje| bilo torej politikovanje dovoljeno, kar se je zdelo Slobodinu 796 PeterPav | česar ne more storiti sam, dovoljuje rad svojim mladim gostom." ~ 797 PeterPav | Ko je bil ta glavni posel dovršen, so šli nemški gospodje 798 KresnaNoc| obraz! ~Ko se pozdravljanje dovrši, mu začno pripovedovati 799 NardodnaB| Svojo dolgo pripovedko je dovršil berač Miha s hripavim in 800 PeterPav | potrdil, da se je vršila in dovršila ta reč popolnoma tako, kakor 801 DivjiMoz | kar se hoče. Tudi nam se dozdeva, da ne bi bila brez 'divjega 802 GospodVed| Zbeganemu Korličku se je dozdevalo, da se je omajal ves svet 803 Vila | je groza. Jelo se mu je dozdevati, da je ta deklica gorska 804 PeterPav | kapljica, zlasti tista, ki dozoreva v Gadovi peči, Drenovcih, 805 Jutrovica| žitih in sadežih, ki v njej dozorevajo, in o neskončni slasti in 806 PticaZlat| nikdar usahnilo in grozdje je dozorevalo na nji brez razločka letne 807 Razodetje| njegovi dokazujejo, da je došel poslušat baš nocojšnjo našo 808 KresnaNoc| sem bila zadovoljna. Tudi drag ni bil prehudo. Prosila 809 GospodVed| krčmarji, mesarji in kuharice. Draginja ni presilna: za pol goldinarja 810 Razodetje| Moški in ženske so nosili dragocene surke, sosebno lepo so pristojale 811 Zaklad | orgle, lepše oltarje in dragocenejšo cerkveno in mašno opravo, 812 BratovGom| Zadrževala je sovražnike več dragocenih tednov vse dotlej, da so 813 NardodnaB| nekoliko peščic teh tajnih dragocenosti. Kar je popadalo z vrha 814 UkletiGr | osupnjen in omamljen po tolikih dragocenostih ni mogel nič govoriti in 815 NardodnaB| in razdejali, od morja do Drave, od Kolpe do Triglava ne 816 NardodnaB| bodo šli veselega srca na dražbo in si kupili vse graščine 817 KresnaNoc| gibka in voljna je bila ta dražestna čarovnica, obenem pa kako 818 DokPrezir| njim za hrbtom ali pa tudi dražijo v obraz. S pravim imenom 819 Zaklad | dalje. Rosin ga je potem dražil še z mnogimi drugimi prisekljaji 820 KresnaNoc| tercijalk in klepetulj. Dražila je župljane celo proti vrli 821 PeterPav | morajo zabavljice naučiti in dražiti z njo z drugimi fanti vred 822 PeterPav | ErgerBerger nad hujskači in dražljivci. V enega (konopljenega) 823 UkletiGr | sile. Moja uboga gospa pa dremlje na postelji. Po glavi ji 824 Razodetje| noge in se ga poloti težka dremota. Legel je na mehko trato 825 PeterPav | tičala brezova šibica, tenka drenova palica, "štaberl", s kakršnim 826 PeterPav | dozoreva v Gadovi peči, Drenovcih, Grčevju, v obeh Trških 827 GospodVed| njim čuk. Tudi na bližnjih drevesih so vpili čuki in sove. Teh 828 DivjiMoz | kosmatin, kakor da bi me bil za drevesom čakal, in me spremi tja 829 BratovGom| vrsto hostnega in vrtnega drevja. Ta brežuljek je dobil ime " 830 GluhaLoza| korakati potem naprej med drevjem po stari stezi. Lahko si 831 RajskaPti| cvetice in celo listje na drevju. In če je grof pogledal 832 Razodetje| nego na plano, v košat drevored, ki je šel ob gladki cesti 833 Razodetje| Vse trge so polepšavali drevoredi in cvetniki, brez lipovih 834 BratovGom| Neudržno so se valile turške drhali proti Kolpi in Savi. Abdul 835 DivjiMoz | in jarkih, na katere se drobe Gorjanci, padaje polagoma 836 Zaklad | in črčkal vmes po svoji drobni knjižici. Tudi s krčmarjem 837 PeterPav | ovsenega kruha niti suhih drobnic niti zdrave gorjanske studenčine.' 838 DivjiMoz | spremi tja do lastovške drobnice. Tako je spremljal že veliko 839 KresnaNoc| trdno, da ni padel na tla z drobtinami. ~Ubogi pregnanec je šel 840 KresnaNoc| pridno s starim, sladnim droževčkom. Novic ti nisem prinesla 841 KresnaNoc| namerila, in šine nazaj gor med drugarice, katerim se je mudilo, pa 842 DokPrezir| Prežir si je moral iskati drugje kruha. Meni se prav zdi, 843 KresnaNoc| niti doktor ne bo zapisal!" Druščina se je tako razvnela, da 844 GospodVed| Pri vseh odrih, v vseh druščinah so se razlegale pesmi, zdravice, 845 PeterPav | hotela nikogar več, fantovske druščine se je bala in skrbno ogibala. 846 DokPrezir| in zabave si je iskal v druščini, ki ni bila vselej dobro 847 Zaklad | pijačo kolikor za prijetno druščino. Pri Permanu so se zbirali 848 DivjiMoz | grabljivim "Švabam" sovražnih društvih. Divji mož je hotel pokazati, 849 Zaklad | gospod, se ni hotel nič družiti z gosposkim svetom. Tem 850 KresnaNoc| spalil lahko cel seženj drv, da ti ne bo nihče branil." 851 BratovGom| razbojniki niso bili tako drzoviti kakor dandanes. Najhujši 852 Razodetje| nikjer žalila ni tujčeva drzovitost ni birokratska okornost 853 PeterPav | ugajala samo ušesom, ki so se držala kvakarske gospode. Naši 854 DokPrezir| kaka mačka. ~Prstana se je držalo tudi to čudno svojstvo, 855 PeterPav | vlakna. Drugi so imeli na držalu privezan dolg jermen in 856 Razodetje| razkladal poslušalcem ustroj države in državljanske pravice 857 Razodetje| poslušalcem ustroj države in državljanske pravice in dolžnosti. Odraslim 858 Razodetje| izprehodi na deželo itd. Učitelj državoslovja je razkladal poslušalcem 859 Razodetje| in v višjih razredih za državoslovje. Glasba je bila zapovedan 860 KresnaNoc| je oblizoval desno roko, držečo beraško palico. Ko palico 861 KresnaNoc| razume. Tega pravila se držim stanovito, odkar me je grajska 862 Razodetje| lahko in lično, ali trdno in držno, večinoma železno. Lesene 863 Razodetje| ga pokara: "Ne žali sv. Duha, vir milosti božje je neizčrpen." 864 KresnaNoc| zeli tolažnika. Moral jo je duhati dobrih pet trenutkov, dokler 865 UkletiGr | učil sv. pisma še noben duhoven razen edinega papeža. Zdaj 866 PeterPav | gotovo pametna, dasi ne baš duhovita. Lovci so morali poskrbeti, 867 Jutrovica| vzrok, da dobiš gorenjskega duhovna po vsem Kranjskem pa tudi 868 KresnaNoc| razširile daleč čez meje naše duhovnije. Nekatere zrele jagode, 869 Zaklad | ljubljanskim bogoslovcem in duhovnikom. Od tod je dobila ime "Ljubljančanka", 870 KresnaNoc| župljane celo proti vrli duhovščini. Ponosno je stopila pred 871 Razodetje| nebeških vzorih hrepenečemu duhu. Po službi božji, ki je 872 Zaklad | odvezla tudi vsak mesec na Dunaj. Sebenjica Reza je vprašala 873 KresnaNoc| in morda pod vso oblastjo dunajskega cesarja. Moj sosed, sv. 874 GluhaLoza| preumetno zvoneče glasove v dunajskih in monakovskih cerkvah. 875 Zaklad | dolinami; ogledovala sta na Dunaju cesarjevo stanovanje in 876 NardodnaB| odljudnih brlogih, smradnih duplinah in podzemeljskih jazbinah. 877 Razodetje| Vodnik koraka z njim v skalno duplino in ga dovede po položnih 878 GluhaLoza| more biti niti pogubljenim dušam v peklu. Pridvignil sem 879 BratovGom| bratov vsi po vrsti in to v dušek, kakor zahteva vaša junaška 880 Razodetje| meščani brez razločka stanu na duševne in telesne zabave. Razen 881 GluhaLoza| lipo, pa so me stiskale in dušile, da mi je kar sapo jemalo. 882 KresnaNoc| tja pa je ostalo še dosti duškov in oken -- ali kaj za to! 883 PeterPav | dalji, mu ni mogel skaliti dušnega miru in srčne veselosti, 884 Razodetje| je preselil iz sončnega dvaindvajsetega nazaj v viharno in pusto 885 Razodetje| iz devetnajstega v naše dvaindvajseto stoletje in gledal blaženo 886 KresnaNoc| dohodkov. Zanjo bo to premalo, dvajseti dan v mesecu ne bo v žepu 887 Zaklad | mernik pšenice po štiri dvajsetice, vedro najboljšega grčevca 888 DokPrezir| stisnil v dlan kar celo dvajsetico pa tudi goldinar. Sestra, 889 Razodetje| mične članke in dopise še po dvakrat. Ker ve, da je bodočnost 890 Zaklad | se je res, ali od megle, dvigajoče se iz bližnje Krke. Skoro 891 Zaklad | hrščale in pokale, ko jih je dvigal in silil kvišku, izpodletelo 892 KresnaNoc| plesalk. Za plesiščem so se dvigali okrog in okrog visoki odri, 893 DivjiMoz | Zame je zadnji čas, da se dvignem; če vas je volja, pojdiva!" 894 KresnaNoc| metlah. Z Mokrega polja so se dvignile tri copmice na čvrstih fantih, 895 KresnaNoc| držeč z levo roko do rame dvignjeno krilo, s copato na desni 896 GospodVed| pokesala. Kako prijazno se dviguje bela cerkvica na zeleni 897 Jutrovica| Gorjanci, ali skloni se ji dvigujejo povsod tako polahkem, da 898 PeterPav | višnjevkaste in zelenkaste in, dvigujoč se do oblakov, oznanjevale 899 KresnaNoc| s šibo, zaporom, postom, dvojkami in trojkami. Kadar gredo 900 Razodetje| skoro zboljšajo. Ivana je ta dvojna bridkost tako zmešala, da 901 Razodetje| kleti, shrambe in suše. Po dvojnih stopnicah se je šlo na pokrit, 902 DivjiMoz | jih jé tako v slast, ni dvombe, da mu jih zna žena izvrstno 903 GluhaLoza| izgubljenec. Zdaj nisem mogel več dvomiti, da sem zablodil v Gluho 904 NardodnaB| svetlo, da se je razločila v dvoranah najmanjša stvarca lahko 905 Razodetje| ljubezni, ki je vzbudila v dvorani precej glasno veselost. 906 Jutrovica| polje in vrte, na hleve in dvore. Hranijo se lahko ne le 907 DivjiMoz | zaničljivo niti v gosposkih dvorih. Za romsko pesmijo je prišla 908 DivjiMoz | našel med Novim mestom in Dvorom. Da se bodo spoznale navade 909 PeterPav | nepremagani junak, grof Anastasius Eberhart Ferhtegot Erger-Berger. 910 GluhaLoza| radostneje pa čisto prepevanje edine deklice, ki me je na tem 911 UkletiGr | pisma še noben duhoven razen edinega papeža. Zdaj lahko sam presodiš, 912 Volkodlak| so jih kmalu ustrahovali. Edinemu Volkodlaku se nikakor ni 913 PeterPav | kmeti je izginil vsak sled edinosti in prijateljstva. Vsako 914 PeterPav | pa se široko nasmejal: "Ehe, zdaj ni moči več dvojiti, 915 Cvetnik | veliko nočjo in pred sv. Elijo je prišel k njemu sin in 916 Cvetnik | stanovanja." ~Pobožnemu Eliju se udero solze, ko sliši 917 DivjiMoz | pripeljal mošta. Ko odbije enajsta ura, velim: "Zame je zadnji 918 DokPrezir| vstala zdrava, ali ob pozni enajsti uri se je ponovila pesem 919 Razodetje| pisal s cirilico in ni bil enak nobenemu sedanjih slovanskih 920 Jutrovica| vina, kateremu ni najti enakega pod božjim soncem. Župan 921 KresnaNoc| katerih si nista ne dve enaki ni po blagu ni po barvi. 922 PeterPav | marsikatero tlačansko uho. Na enem pripletu je, visela svinčena 923 Razodetje| semeniški cerkvi oživil z enim samim kratkim stavkom mrtvo 924 DokPrezir| pripovedoval vse mirno in enolično, ne pa kakor nekateri govorniki, 925 PeterPav | opisoval v veliki družbi Erger-Bergerico in dejal, da ima ona tri 926 PeterPav | sladkosnedna gospa je bila sestra Erger-Bergerjeva. Vzel jo je k sebi, da mu 927 PeterPav | bile nedolžna igrača proti ErgerBergerjevim. V košku je tičala brezova 928 PeterPav | dan, dober dan! No'r gnon (Euer Gnaden), kako ste -- kako 929 PeterPav | Sluga ga pouči, da se zove Evzebija. Erger-Berger ni dal Pavlu 930 PeterPav | To rekši, mahne Pavel Evzebiji z roko, in to je pomenilo, 931 Razodetje| Zdel se ji je resda močno fantastičen, ali mladenke opraščajo 932 PeterPav | dražiti z njo z drugimi fanti vred vražje Moravčane. Izpremenil 933 KresnaNoc| dvignile tri copmice na čvrstih fantih, katerim so bile botre in 934 PeterPav | gostiti ni hotela nikogar več, fantovske druščine se je bala in skrbno 935 UkletiGr | angelsko oblačilo nedolžnosti. Fantu je rekla: "Prav rada bi 936 PeterPav | da bi bilo kolin za devet far. Ovadnik ga je slišal in 937 PeterPav | se zove zdaj: "Pri Treh farah". Proščenje, ki se vrši 938 PeterPav | namenom na proščenje k Trem faram. Tudi njemu se je zdel vlaški 939 DokPrezir| božjih, ne bodimo taki zlobni farizeji! Prežir ga je rad pil, kakor 940 KresnaNoc| sita.' To rekši, obrnem farju hrbet in pobegnem. Od takrat 941 KresnaNoc| katerem se je rodil sveti Feliks. Ali vso to lepoto je prekašala 942 DokPrezir| blagoslovu in o svetinjah sv. Feliksa je blebetala, da so toliko 943 PeterPav | grof Anastasius Eberhart Ferhtegot Erger-Berger. Vsak trenutek 944 PeterPav | Plumpbitel, Kalbšimel, Fermaledajterer. Čebelarstvo in ribištvo 945 KresnaNoc| na tem svetu moj psiček Fidelis, najgrša žival pa dolenjski 946 DokPrezir| in grdi pridevek: doktor Figa, zato, ker se je rad zabaval 947 KresnaNoc| vsej zemeljski ničemurnosti figo pa se spokoril in posvetil. 948 Razodetje| bilo odločenih računstvu, fiziki, prirodopisju in zemljepisu, 949 PeterPav | jedel v slast čudovito dobri fižol, ki raste po dolenjskih 950 Razodetje| steber je doletel nekega Florijana Čičerko zato, ker je mesto 951 PeterPav | potrošil seveda največ za draga francoska, španjolska in ogrska vina, 952 Razodetje| modrijani in razbrzdani francoski romanopisci. V svoji obupnosti 953 DokPrezir| Zvečer je zapazil, da mu je Franičin prstan počil. Nesel ga je 954 DokPrezir| Neža je imela sestrično Franico, ki je poznala mladega kovača. 955 KresnaNoc| katerim se je mudilo, pa so frčale z viharno silo in naglostjo 956 DivjiMoz | so se prebudili ptiči in frfetali preplašeni sem ter tja, 957 KresnaNoc| za graško tovarno gosp. Fridava. Martinek ni vedel, bi se 958 KresnaNoc| sedel in načrčkal dober funt pesmi. Ta dušna paša je 959 PeterPav | izročeno v skrb našemu rojaku g. Lenkarju. Ta mož je služil 960 GluhaLoza| je tu hrast, tam bukev, gaber, javor, klen, ali vsako 961 PeterPav | se je, da je poslal bolan Gabrčan po gospoda, naj bi ga dejali 962 PeterPav | Najrajši je nagajal Gungulić Gabrčanom. Rogal se je, da je poslal 963 Zaklad | levo in najde skoro sedem gabričev in med njimi tanko smrečico. 964 PeterPav | šel v hosto delat, ker v Gabrju ni navada, da bi bolnik 965 Zaklad | svoja strupena žela. Za gabrom pa je stal sam peklenski 966 KresnaNoc| bili močeradi, kuščarji, gadje in modrasi. Bukovo gobo 967 GluhaLoza| bill spleteni iz pisanih gadov! O tem pogledu je kar kri 968 PeterPav | postavil predse veliko majoliko gadovca, ki zori v Gadovi peči in 969 PeterPav | bojeval zmagovito z iskrenim gadovcem. Zaničljivo je porinil na 970 RajskaPti| prelepo je dišalo v tem gaju vse: trava, cvetice in celo 971 GluhaLoza| Mene dobro petje neizrečeno gane in prevzame. Nobena druga 972 GospodVed| nekaj časa ni mogel niti ganiti. Ali šibe niso bile največja 973 DokPrezir| izvoljenke ali pa opisuje tako ganljivo hrepenenje in bolečine svojega 974 Cvetnik | in korenine, žejo si pa gasil z mrzlo studenčino, izvirajočo 975 PeterPav | vladala tisti čas na vseh gaščinah, ali grof ji je dal tako 976 PeterPav | je sin Turnskega barona Gene, ki mu pravijo doktor, opisoval 977 PeterPav | najbolj dišala slavnemu generalu. Ta obedni izkaz nam spričuje, 978 Zaklad | zdelan, da je komaj dihal in gibal. Vendar se je premagal, 979 PeterPav | ranjeno srno, ki je komaj gibala, grof jo je pogodil in vsi 980 GluhaLoza| zagrnjeno nekaj belega, ki se je gibalo sem ter tja, kakor da se 981 KresnaNoc| na tem svetu mogoča. Kako gibka in voljna je bila ta dražestna 982 Zaklad | razodela detelja, da se gibljejo po tleh od vetra namesto 983 Razodetje| Krščanski nauk so se učili gimnazijci obširno in temeljito, ali 984 Razodetje| narodi starega sveta." V gimnaziji je bila nameščena izvrstno 985 Razodetje| pot v prvi mestni ulici v gimnaziju, ki se je razlikoval v marsičem 986 NardodnaB| natočil kupico. Veli mi z ginjenim glasom: 'Mene baš ne tare 987 BratovGom| je zdel poslušalcem tako ginljiv in krasen, da so mu vpili 988 NardodnaB| Iz hrama se je prišlo po gladkem, marmornatem hodniku v tri 989 Razodetje| košat drevored, ki je šel ob gladki cesti nizdol proti Beli 990 GluhaLoza| hodil, ni bilo čuti ne enega glasa. Bilo je mrtvo in tiho kakor 991 Razodetje| upotrebljaval velekoristno za glasbo, zdravoslovje in v višjih 992 PeterPav | Dolenjcu menda prirojeno, se je glasil brusniški maček v vsaki 993 DokPrezir| čudno je bilo to, da se ni glasilo vselej z istega kraja, nego 994 KresnaNoc| šepetala s tenkim, prijetnim glaskom: "Kdor me podiši, se iznebi 995 PeterPav | noč, dokler ga ne prebude glasne psovke in kletve tlačanov, 996 DokPrezir| enako; kdaj se je čulo več glasov, največkrat pa samo eden. 997 GluhaLoza| ubrane, preumetno zvoneče glasove v dunajskih in monakovskih 998 KresnaNoc| povem, da se je rodila ta glasovita coprnica pod semiškim zvonom 999 PeterPav | nesel vselej za njim hlapec glasovite grajske "vice". Te "vice" 1000 PeterPav | najme za veliko plačilo glasovitega kvartača Šinkenturna ter 1001 KresnaNoc| najvišjem vrhu Gorjancev, pri glasovitem Krvavem kamnu, pri studencu 1002 DivjiMoz | ledena skorja še o kresu. Glasoviti poštenjak in kmetiški modrec 1003 PeterPav | ki nam je dal že toliko glasovitih krasotic in umetelnic. Z