Part

   1 1     |                    Prvo poglavje~Bil je dan sv. Petra in Pavla leta
   2 1     |            Rožni dolini na Koroškem, je bila ta dan lepo okrašena. ~
   3 1     |            več drugih župnij in vasi je bilo došlo mnogo vernega
   4 1     |           sveti maši. Tudi na ta dan je pri podružnici sv. Petra
   5 1     |             umetno zložene. Jopa jim je bila bogato s srebrom in
   6 1     |             šapelj. ~Kaj lepo se jim je podajala ta obleka. Zlasti
   7 1     |             obleka. Zlasti pa se jim je vse prav dobro prilegalo,
   8 1     |             onih starih časih, ko si je moral sam, z lastno roko
   9 1     |            drugih davkov, temveč jim je moral tudi brez ugovora
  10 1     |           zidati gradove in povrh se je še moral vojskovati za nje. ~
  11 1     |          vojskovati za nje. ~A kadar je prišla velika nevarnost
  12 1     |            njegovo družino, tedaj se je zaklenil v svoj dobro utrjen
  13 1     |          dobro utrjen grad, kmeta pa je pustil brez pomoči zunaj
  14 1     |            njegovi borni koči. In če je došel potem sovražnik, moral
  15 1     |         došel potem sovražnik, moral je ubogi kmet zapustiti dvor
  16 1     |      zapustiti dvor in dom; pobegnil je visoko gori v planine in
  17 1     |              življenje. Sovražnik mu je pa požgal brez ovire in
  18 1     |            skedenj, vzel mu vse, kar je našel, in odpeljal s seboj,
  19 1     |              mestu uničiti. ~Tako se je godilo v 15. in 16. stoletju
  20 1     |       prednikom na Slovenskem. Tedaj je namreč razsajal, požigal
  21 1     |            razvaline. ~Močno zidovje je obdajalo ves grič. Sredi
  22 1     |              dvorane z dvorano. ~Vse je kazalo, da je bil to nekdaj
  23 1     |          dvorano. ~Vse je kazalo, da je bil to nekdaj velik in močan
  24 1     |              vitezi Rasi, po katerih je krasna Rožna dolina dobila
  25 1     |               V začetku 14. stoletja je bila ta plemenita rodbina
  26 1     |             rodbina že izumrla. Grad je jel razpadati. Pred štirimi
  27 1     |             razvaline. Pozneje pa se je zidovje popolnoma razrušilo
  28 1     |         zbrali naši kmetje. Bilo jih je blizu trideset, prav odličnih
  29 1     |              po Rožni dolini. ~Sonce je ravno jelo zlatiti sivo
  30 1     |            zastarelega gradu. Enkrat je še pozdravilo bele glave
  31 1     |         gorami. Od cerkve sv. Jakoba je zazvonilo v tem trenutku "
  32 1     |       angelsko češčenje". Ta glas pa je bil v tedanjih časih zna
  33 1     |              jeli iskreno moliti, ko je zadonel mili glas zvonov.
  34 1     |        odvrne kugo in lakoto; če jim je pa usojena nagla smrt, tedaj
  35 1     |            zbrani možje. ~Po molitvi je nastala čarobna tihota.
  36 1     |         Zvonovi so utihnili. Mrak se je ulegel polagoma na utrujeno
  37 1     |             zemljo in vsa priroda se je spravljala k mirnemu počitku.
  38 1     |           med seboj. Prvi izmed njih je izpregovoril kmet Strelec. ~"
  39 1     |            bil popoldne pri njem, mi je pravil z žalostnim glasom,
  40 1     |           slišal; zakaj oče Serajnik je bil ravnokar stopil med
  41 1     |            roke v pozdrav. ~Serajnik je bil sivolas mož. Štel je
  42 1     |             je bil sivolas mož. Štel je blizu osemdeset let, bil
  43 1     |          blizu osemdeset let, bil pa je še precej krepak in čvrst.
  44 1     |             krepak in čvrst. Izkusil je seveda mnogo hudega na svetu.
  45 1     |           mnogo hudega na svetu. Bil je večkrat v krvavih bojih
  46 1     |         proti Turkom in Ogrom ter se je mnogokrat vojskoval za domače
  47 1     |               Pa tudi v gospodarstvu je bil dobro izkušen. Njegova
  48 1     |             izkušen. Njegova kmetija je bila največja in najboljša
  49 1     |           izkušnje v gospodarstvu pa je rad obračal na korist svojim
  50 1     |             dobrega svéta. Mnogokrat je trdil svojim tovarišem : "
  51 1     |           tako delam tudi sam. In to je najboljše. Le verjemite
  52 1     |              ravnali tako, kakor jim je svetoval. Le ena beseda
  53 1     |             očeta Serajnika, in bilo je dovolj. Brez pomisleka so
  54 1     |             njegovim nasvetom. ~Tako je bil tudi na dan sv. Petra
  55 1     |             Serajnikovo besedo. ~Vse je v zboru utihnilo, ko je
  56 1     |              je v zboru utihnilo, ko je stopil sivolasi mož med
  57 1     |            Po stari slovenski navadi je podal vsakemu desnico v
  58 1     |        morijo in požigajo. Deset let je preteklo, odkar so bili
  59 1     |         letos, to pa sam Bog vé. Vse je v božjih rokah!" ~Globoko
  60 1     |             na smrtni postelji. Zdaj je že petdeset let preteklo
  61 1     |             sivi lasje. Rožna dolina je rodovitna in ostane tudi
  62 1     |             naj ta nadaljuje. ~Mirko je bil mož, star kakih trideset
  63 1     |             krepke postave. Na glavi je imel širok klobuk z velikim
  64 1     |       divjega petelina. Iz žameti mu je bil kratek "pruštof". Rdeč
  65 1     |          debelimi srebrnimi gumbi mu je pokrival široke, močne prsi.
  66 1     |          močne prsi. Kakor vsi drugi je nosil tudi on kratke irhaste
  67 1     |          visokimi golenicami. ~Mirko je še edini živel izmed štirih
  68 1     |             ni imel nobene, in tedaj je bil sam tolažba in pomoč
  69 1     |             ne oženjen. Oče Serajnik je še sam gospodaril na veliki
  70 1     |          omenjenega Gradišča. Sin pa je očetu pridno pomagal pri
  71 1     |       kratkem prevzeti kmetijo. ~Ker je bil stari Serajnik daleč
  72 1     |             okolici na dobrem glasu, je spoštovala in čislala vsa
  73 1     |          Vpliv Serajnikov med sosedi je bil tedaj sinu pridobil
  74 1     |            pred drugimi fanti. ~Tako je smel z očetom zahajati tudi
  75 1     |              dovoljeno. ~Tudi ta dan je bil Mirko prišel s svojim
  76 1     |              kmetski zbor, v katerem je bil on edini, ki še ni bil
  77 1     |      gospodar. Na današnjem shodu pa je imel Mirko važno besedo.
  78 1     |          Mirko važno besedo. Zatorej je na očetovo opomnjo krepko
  79 1     |             živinski kupčiji. Prišlo je bilo mnogo kupcev od vseh
  80 1     |              vseh strani. Največ jih je bilo seveda z Laškega. Živino
  81 1     |         laških kupcev. Med njimi jih je bilo nekaj iz Benetk in
  82 1     |          Zlasti pod goro Rožco, kjer je prelaz na Kranjsko, je bilo
  83 1     |          kjer je prelaz na Kranjsko, je bilo več votlin in jam v
  84 1     |          kristjani. ~Pozno v noči se je končalo posvetovanje. Hude
  85 2     |      Gradišče. Krasno zvezdnato nebo je razsvetljevalo sivo zidovje.
  86 2     |              v nebo. Čudovita tihota je zavladala na Gradišču. Le
  87 2     |              na Gradišču. Le sova se je oglašala sovi in netopirji
  88 2     |         nočne hrane. Zdaj pa zdaj se je odkrušil kamenček od starih
  89 2     |          dvorano; človeškemu srcu se je dozdevalo, kakor da raznašajo
  90 2     |            moške prikazni. Sprva jih je hodilo več skupaj. Po malem
  91 2     |             drug od drugega; vsak jo je zavil po stranskem potu
  92 2     |              svojemu domu. ~Slednjič je ostal oče Serajnik sam s
  93 2     |           sadnim drevjem. V tej vasi je bil dom najbogatejšega kmeta
  94 2     |            očeta Serajnika. ~Veselje je navdajalo starega moža,
  95 2     |           navdajalo starega moža, ko je stopal med žitnim poljem.
  96 2     |              med žitnim poljem. Strn je bila tako visoka, da je
  97 2     |              je bila tako visoka, da je videl komaj iz nje. ~Dospevši
  98 2     |              Dospevši do vasi, pa se je Serajnik ustavil. Z bistrim
  99 2     |            ustavil. Z bistrim očesom je po gledal na Gradišče in
 100 2     |            lakote... ~Že lansko leto je bila huda pri nas; kobilice
 101 2     |             blago." ~Pri teh besedah je starec globoko vzdihnil,
 102 2     |               in še nekaj drugega mu je težilo srce. Davno je že
 103 2     |             mu je težilo srce. Davno je že namreč nameraval s sinom
 104 2     |            Najlepša priložnost se mu je ponudila zdaj, tu na polju;
 105 2     |           zdaj, tu na polju; zatorej je nadaljeval: ~"Za naš kraj
 106 2     |            nadaljeval: ~"Za naš kraj je pač oni tujec na Knezovem
 107 2     |       posestvu prava nesreča. Prišel je pred nekimi leti v našo
 108 2     |           začrnelo deklino. ~Najprej je kramaril v Podgradu ob nedeljah
 109 2     |            nedeljah pri cerkvi. Nato je jel kmetom posojevati denar
 110 2     |         dolgov plačevati v gotovini, je od njih namesto denarja
 111 2     |           mejaša in prijatelja Kneza je spravil ob hišo in kmetijo.
 112 2     |             ob hišo in kmetijo. Tako je postal naš sosed, o katerem
 113 2     |              katerem pa ne vemo, ali je žid ali kristjan. V cerkev
 114 2     |             nagloma v stran. Rdečica je zalila sinu lice, srce mu
 115 2     |            zalila sinu lice, srce mu je jelo hitreje bíti; hud strah
 116 2     |           hitreje bíti; hud strah ga je obšel, meneč, da oče že
 117 2     |              mirno in razločno: ~"Ko je ta tujec dospel v Podgrad,
 118 2     |               kako se piše in od kod je. Prideli so mu ime Tresoglav.
 119 2     |            priimek. ~Pravo svoje ime je zamolčal. Gotovo se boji,
 120 2     |         toliko sem mogel zvedeti, da je prišel iz Benetk in da baje
 121 2     |            ni naše vere. Iz kramarja je postal véliki kupec. Zdaj
 122 2     |          večidel zdoma, a naselil se je vendar v našem kraju. Jaz
 123 2     |              drugega. Pozneje se nam je jel približevati. Jako prijazen
 124 2     |      približevati. Jako prijazen mož je, ali odkritosrčen ni. Govori
 125 2     |           dela jako prijaznega, a to je le gola hlimba. Koristil
 126 2     |             Tudi tebi, moj Mirko, se je že prikupil ta Lah. Zdi
 127 2     |             Almire!" ~Kakor okamenel je stal Mirko pred očetom.
 128 2     |             Mirko pred očetom. Vedel je, da imajo oče prav; sam
 129 2     |               da imajo oče prav; sam je dobro čutil, da ga je tuje
 130 2     |            sam je dobro čutil, da ga je tuje dekle malodane že ujelo
 131 2     |         nastavljene mreže... ~Sin se je začel nato opravičevati,
 132 2     |              občevanja z Almiro. Saj je videl danes oče sam, kako
 133 2     |         videl danes oče sam, kako se je Mirko poslovil od deklice,
 134 2     |          poslovil od deklice, preden je šel na Gradišče. Pa tudi
 135 2     |             Gradišče. Pa tudi poprej je bil Serajnik že večkrat
 136 2     |           nastopijo hudi časi. Treba je krepke roke pri go spodarstvu.
 137 2     |        poiskati si moraš družico, ki je tvojega stanu in naše vere.
 138 2     |             vsakemu dekle tu. ~Dalje je treba tudi pomisliti, Mirko,
 139 2     |              oče; notranja žalost ga je hudo prevzela. Svetla solza
 140 2     |        nebesih. Vsemogočni v višavah je uslišal mo litev bogaboječega
 141 2     |           ganile očetove besede. ~Ko je namreč videl, kako je oče
 142 2     |             Ko je namreč videl, kako je oče milo in zaupno gledal
 143 2     |            zaupno gledal proti nebu, je pristopil k njemu, ga prijel
 144 2     |             dobri oče! Vaša želja mi je bila in mi bo vedno sveta.
 145 2     |              sina; težak kamen se mu je odvalil od srca. Nato položi
 146 2     |             proti hiši, in glej, luč je še svetila v materini sobi.
 147 2     |             okoli njiju, kakor da mu je žal, da niže od daleč spoznal
 148 3     |            na svojem domu. Mislil si je, da bodo že vsi spali, ko
 149 3     |          spali, ko dojde domov. Imel je namreč dobro kmetsko navado,
 150 3     |        svitom vred vstajali. Zatorej je bila zvečer malokdaj družba
 151 3     |              bo predolg čas. ~Zalika je bila hči Serajnikovega soseda
 152 3     |              srednjim kmetom. Bil pa je svoboden gospodar. In to
 153 3     |             svoboden gospodar. In to je bilo velike važnosti v tedanjem
 154 3     |             belo zidana hiša Miklova je bila le par streljajev od
 155 3     |               visoko sadno drevje jo je obdajalo. ~Zalika je bila
 156 3     |              jo je obdajalo. ~Zalika je bila edini otrok pri Miklovih.
 157 3     |              otrok pri Miklovih. Oče je imel veliko veselje s svojo
 158 3     |           Dve leti po njenem rojstvu je gnalo njega in njegovega
 159 3     |             Serajnik, Mirkov oče, ki je bil tudi šel z njima, je
 160 3     |             je bil tudi šel z njima, je prišel srečno domov, prinesel
 161 3     |             tovarišev. ~Miklova žena je ostala vdova. Njena edina
 162 3     |         Njena edina sreča in veselje je bila odslej Zalika. Njo
 163 3     |              bila odslej Zalika. Njo je redila in odgojevala, kakor
 164 3     |            in odgojevala, kakor koli je mogla in znala. Serajnik,
 165 3     |         znala. Serajnik, njen sosed, je bil odslej tako rekoč desna
 166 3     |        podpora Miklovi hiši. Pomagal je svoji sosedi s svetom in
 167 3     |              svetom in dejanjem. Bil je tudi Zaliki krstni kum (
 168 3     |           njen varuh. Zaradi tega se je še bolj poganjal za Miklovo
 169 3     |             Rekli bi torej lahko, da je Serajnik gospodaril na dveh
 170 3     |            potekala. Posebno veselje je bilo gledati, kako sta rastla
 171 3     |          Miklova Zala. Veliko radost je imel Serajnik s svojim sinom,
 172 3     |       varovanko, Zaliko. Dekletce se je lepo razvijalo in postalo
 173 3     |         istega imena. ~Zalina lepota je zaslula daleč na okrog po
 174 3     |              po Rožni dolini. Prešla je celo v pregovor. Kdor je
 175 3     |             je celo v pregovor. Kdor je namreč hotel lepo žensko
 176 3     |           označiti z besedami, rekel je le: Lepa je kakor Miklova
 177 3     |          besedami, rekel je le: Lepa je kakor Miklova Zala, in to
 178 3     |            kakor Miklova Zala, in to je bilo največje priznanje. ~
 179 3     |             s svojim zakladom. Dobro je vedela, da je zunanja lepota
 180 3     |        zakladom. Dobro je vedela, da je zunanja lepota minljiva
 181 3     |             svojo pravo vrednost. To je znala tudi naša Zalika.
 182 3     |           tudi naša Zalika. In če ji je katera tovarišica zavidala
 183 3     |            zavidala njeno zunanjost, je vselej odgovorila: ženska
 184 3     |            odgovorila: ženska lepota je podobna cvetoči, nežni rožici,
 185 3     |              čez noč pogubi. ~Zalika je bila ponižno dekle in je
 186 3     |             je bila ponižno dekle in je živela le za dom in za svojo
 187 3     |            laskala ljudem. Kazala se je bolj trdega kakor mehkega
 188 3     |             spoštovali; mar sikateri je tudi gojil skrivno prijateljstvo
 189 3     |           ker so dobro vedeli, da jo je oče Serajnik izvolil svojemu
 190 3     |            bilo tudi zastonj; Zalika je od nekdaj že rada videla
 191 3     |        prijatelja v mladosti. Z njim je vzrastla, z njim se igrala,
 192 3     |              hude čase. Serajnika pa je imela za svojega, kakor
 193 3     |            njegovega očeta. Sploh se je imela za njegovo lastno
 194 3     |            lastno hčer. A tudi Mirko je rad videl svojo tovarišico.
 195 3     |         otročja vdanost do nje pa se je izpremenila pozneje v mladeniško
 196 3     |             in moško ljubezen. In ta je ostala dolgo časa trdna
 197 3     |               Iskro njegove ljubezni je netila in vzdrževala Zalina
 198 3     |          deviška čednost. ~Prišel pa je dan izkušnjave za Mirka. ~
 199 3     |          Mirka. ~Pred petimi leti se je bil v šentjakobski župniji
 200 3     |            naselil neki tujec, kakor je že prej omenil oče Serajnik.
 201 3     |        omenil oče Serajnik. Pri sebi je imel precej starikavo žensko
 202 3     |             prihranjeni vinar. Sreča je bila za tisto župnijo in
 203 3     |              od žive duše. V stiskah je bil torej laški in židovski
 204 3     |            pomočnik. Toda pri tem se je tisti, ki je izposojeval,
 205 3     |              pri tem se je tisti, ki je izposojeval, bogatil ob
 206 3     |             trn v peti. Čestokrat se je celo prigodilo, da so kmetje
 207 3     |         kmeta. Da, v poznejših časih je prišel celo od deželne gosposke
 208 3     |             težkoče in neprijetnosti je poznal tudi Lah Tresoglav.
 209 3     |           tudi Lah Tresoglav. Slutil je, kaj se mu utegne pripetiti,
 210 3     |       domovinske pravice. Zatorej si je prilastil Knezovo kmetijo
 211 3     |             nepremičnega posestva pa je lahko dobil od gosposke
 212 3     |            stalno se naseliti, če se je tudi oče Serajnik na vso
 213 3     |              protivil temu. ~Naravno je torej, da Serajnik in Tresoglav
 214 3     |           roko. ~Šele tekoče leto se je jel Tresoglav očetu Serajniku
 215 3     |               pa tudi Tresoglavka se je izkušala prikupiti svoji
 216 3     |               Ugibal in premišljeval je večkrat, kaj pomeni njuna
 217 3     |           Tresoglavovo prijateljstvo je imelo poseben namen. V zadnjih
 218 3     |            namen. V zadnjih letih se je bila Tresoglavova hči Almira
 219 3     |         Almira lepo razvila. Dekletu je kaj dobro ugajalo življenje
 220 3     |             Rožni dolini. Kakor roža je rastla in se razcvetala.
 221 3     |             razcvetala. Kazala pa se je v njej prava Italijanka. ~
 222 3     |         prava Italijanka. ~Medtem ko je bila Zalika velike postave,
 223 3     |          rasti in ravna kakor sveča, je bila Almira manjša, a vendar
 224 3     |             skladnosti na njej. Bila je gibčna, šaljiva in šegava;
 225 3     |      častitljiva in dostojna. Zaliki je dajalo visoko čelo nekaj
 226 3     |              Njeno veliko mo dro oko je gledalo mirno in zaupno.
 227 3     |             S svojim nežnim pogledom je očaralo Miklovo dekle človeka.
 228 3     |            zlatolasi kiti, in vse se je čudilo njenim, kakor svila
 229 3     |            tankim in lepim lasem. Če je Zalika v nedeljo ali praznik
 230 3     |              velike modre oči: tedaj je bila res kras vseh deklet
 231 3     |         dolini. ~Posebno vrednost pa je dajala Zalini lepoti njena
 232 3     |          svoje lepote. Tembolj pa jo je kazala Almira in se ob vsaki
 233 3     |    črnikastemu obrazu, ali v vsem se je kazala neka lahkoživost
 234 3     |              presenetili. Prevzel te je prvi pogled v njeno črno,
 235 3     |           črno, veliko oko. Iz njega je iskrila laška ognjevitost.
 236 3     |      odmakniti svoj pogled. Strah te je obšel in stresel si se pred
 237 3     |           Almirinih očeh, a ravno to je blažilo in povzdigovalo
 238 3     |              dekleta sploh vedela se je tudi Almira mnogim prikupiti.
 239 3     |         mnogim prikupiti. Preslepila je enega za drugim. Videl jo
 240 3     |            enega za drugim. Videl jo je sicer marsikateri rad, a
 241 3     |         marsikateri rad, a obenem se je je tudi bal. Za ženo pa
 242 3     |      marsikateri rad, a obenem se je je tudi bal. Za ženo pa si
 243 3     |              tudi bal. Za ženo pa si je ni hotel noben mladenič
 244 3     |         dekle neznano in Almira sama je najbolj prežala nanj. Pa
 245 3     |            nanj. Pa tudi Almirin oče je želel to zvezo; zakaj Mirko
 246 3     |          želel to zvezo; zakaj Mirko je bil sin bogatega gospodarja.
 247 3     |             gospodarja. Tresoglav si je namreč domišljal, da mu
 248 3     |       kmetije v okolici. Naposled si je še mislil sezidati grad
 249 3     |              visokoleteči načrti. To je bil tudi vzrok njegovi prijaznosti
 250 3     |       njegovega sina Mir ka. ~Almira je skušala s sladkimi besedami
 251 3     |            slutil nič hudega. Stopil je torej rad k Almiri na vrt
 252 3     |          odmeva v Mirkovem srcu, kar je tudi deklica hitro spoznala.
 253 3     |       deklica hitro spoznala. Vedela je, da ljubi Zaliko in da mu
 254 3     |             ljubi Zaliko in da mu jo je oče že odločil za ženo.
 255 3     |          odločil za ženo. Zategadelj je sovražila svojo sosedo:
 256 3     |             Mirkovem srcu. Ali znano je, da se človek prej nagiblje
 257 3     |            Tej občečloveški slabosti je bil tudi Mirko podvržen.
 258 3     |              podvržen. Tudi njemu se je naposled bolj priljubila
 259 3     |     življenje ponižne Zalike. ~Mirko je jel tedaj Zalikino hladno
 260 3     |         mrzli ljubezni. Domišljal si je, da Zalika ne ljubi iskreno,
 261 3     |  prijateljstva do njega. Zdelo se mu je celo, da se Zalika le nalašč
 262 3     |       bogatega posestnika. ~Povrh jo je Almira še obrekovala, češ,
 263 3     |              njeno pobožno obnašanje je le navidezno ter ne izvira
 264 3     |              v Mirkovem srcu. Nehote je jel dvomiti nad Zalikino
 265 3     |            zvesto vdanostjo. Večkrat je sam svojo prijateljico povprašal
 266 3     |              povprašal o tem. Terjal je od nje, naj se opraviči.
 267 3     |              široko, temveč rekla mu je kar na kratko, da izpričuje
 268 3     |            krivo in napačno. Pri tem je milo in zaupno pogledala
 269 3     |            Mirka; svetla solza se ji je utrnila iz nedolžnega očesa
 270 3     |         nedolžnega očesa in v solzah je zagotavljala zvestobo svojega
 271 3     |        zvestobo svojega srca. ~Mirko je rad verjel njenim nedolžnim
 272 3     |           pogledom in besedam. Ko pa je prišel v Almirino druščino,
 273 3     |             Almirino druščino, se mu je zopet vzbujal prejšnji dvom
 274 3     |           njegove ljubezni do Zalike je jela umirati. ~Te izpremembe
 275 3     |               Te izpremembe na Mirku je Zalika že dolgo časa opazovala.
 276 3     |     opazovala. Tudi oče Serajnik sam je že zasledil, da zahaja njegov
 277 3     |            Tresoglavu v vas. Večkrat je celo videl, da se Mirko
 278 3     |          Almiro na vrtu. In Serajnik je kmalu vse spletke izpregledal
 279 3     |        njenega očeta. ~Zatorej se mu je zdelo potrebno, da svojemu
 280 3     |            krvoločni Turek v deželo, je moral skrbeti za to, da
 281 3     |            ali me ubijejo Turki," si je mislil večkrat Serajnik, "
 282 3     |           Rožno dolino." ~Zatorej se je bil Serajnik še bolj zbal
 283 3     |              v deželo, in zategadelj je tako nocoj, prišedši z Gradišča,
 284 4     |         Serajnik in Mirko v sobo, se je hotela Zalika z materjo
 285 4     |       pogledati v oči. Pregloboko ji je rezalo v srce neljubo spoznanje,
 286 4     |           bolj po Almiri. Tudi danes je videla, kako se je nežno
 287 4     |             danes je videla, kako se je nežno in ljubko poslavljal
 288 4     |              od nje. Pri tem pogledu je krvavelo Zaliki srce. ~Serajnik
 289 4     |      krvavelo Zaliki srce. ~Serajnik je spoznal dekličino dušno
 290 4     |           bližajo, dragi moji. Treba je, da se pogovorimo, kaj bo
 291 4     |           nepremično v tla. Skrivala je svoje lice pred Serajnikovim
 292 4     |              še nato spomni, kako se je danes Mirko šalil z Almiro
 293 4     |              Almiro na vrtu, kako ji je pri slovesu stiskal roko
 294 4     |             hudo razjoče. ~V srce se je smililo ubogo dekle Serajniku;
 295 4     |           ubogo dekle Serajniku; saj je vedel, zakaj žaluje, in
 296 4     |       bolečino. Z lepimi besedami jo je skušal potolažiti, a zastonj.
 297 4     |         Zatorej ni opazila, da se ji je bil medtem približal Mirko.
 298 4     |              danes v svojem srcu, me je jelo zapuščati. Izgubila
 299 4     |         človeškega srca." ~Te besede je govorila Zalika milo in
 300 4     |      mladeniču srce, Zalikina žalost je pretresla Mirka. V njegovi
 301 4     |      pretresla Mirka. V njegovi duši je zasvetila iskra prejšnje
 302 4     |       prejšnje ljubezni, in Mirko ji je odgovoril: ~"Ali mi še moreš,
 303 4     |              v očeh so govorile, kaj je Mirko njenemu srcu. V tem
 304 4     |        veselja solze v očeh. ~"Danes je zame najsrečnejši dan v
 305 4     |           stiskah in nadlogah, kakor je pomagala in še pomaga meni
 306 4     |             vam pa tudi moram, da se je izpolnila danes prisega,
 307 4     |             molče v drugo sobo, kjer je imel v omari zaklenjene
 308 4     |           tebi v roke. Tvojega očeta je. Velika moč je skrita v
 309 4     |         Tvojega očeta je. Velika moč je skrita v tej podobi. Hrani
 310 4     |             naj ji pove, kdaj in kje je dobil ta sveti zaklad iz
 311 4     |         pripovedovati takole: ~"Bilo je spomladi leta 1456. V naš
 312 4     |       spomladi leta 1456. V naš kraj je bil prišel pobožen in sivolas
 313 4     |      Podgradu pri cerkvi sv. ~Jakoba je pridigoval. Tako ognjevito
 314 4     |             Tako ognjevito in goreče je govoril sveti mož, da bi
 315 4     |            poslušali. Navduševal nas je za boj proti Turkom. ~Tedaj
 316 4     |        beseda meniha Kapi strana nas je bila tako navdušila za boj
 317 4     |          ženo in otroke. Tvoj oče se je poslovil od svoje Zalike
 318 4     |       desetletnega Marka. Tvoja mati je žalovala, moja žena točila
 319 4     |              Ali čuj, Zalika, kaj se je zgodilo! ~Turki so oblegali
 320 4     |            mesto Beli grad. Bilo jih je kakor listja in trave. Kristjani
 321 4     |       kolikor so mogli. Nevarnost pa je prihajala zanje vedno večja.
 322 4     |     prihajala zanje vedno večja. Vse je kazalo, da vzame mesto v
 323 4     |           vsi kristjani, kolikor jih je bilo v njem, storiti strašno
 324 4     |            storiti strašno smrt. ~To je zvedel tudi naš vodja in
 325 4     |            menih Kapistran. Bilo nas je čez tisoč. Vsi navdušeni
 326 4     |           vrste. In res, skrajni čas je bil, da smo prišli na pomoč.
 327 4     |        sovražnika. ~In božja moč nam je pomagala. S čudovito hrabrostjo
 328 4     |            da se zgrudi na tla. Tako je rešil oče pobožnemu možu
 329 4     |            življenje. ~Za to rešitev je podal menih kar na mestu,
 330 4     |             očetu v dar. Dobil pa jo je menih, kakor je pravil,
 331 4     |          Dobil pa jo je menih, kakor je pravil, v Rimu od sv. očeta
 332 4     |          Turki; šele nočna tmina nas je ustavila. ~Pozno v noč smo
 333 4     |          zbirali v taboru. Mnogo jih je manjkalo. Tudi našega tovariša
 334 4     |             ne duha o Marku. ~Gotovo je zašel ponoči, ko smo dirjali
 335 4     |            iz oči. Globoko v srce mu je segal spomin na nekdanjega
 336 4     |         zaprosi, naj ji pove, kaj se je zgodilo potem z njenim očetom. ~"
 337 4     |            užival hvale in slave, da je bil otel pobožnemu menihu
 338 4     |             življenje. Čez nekaj dni je nastal hud legar v na šem
 339 4     |             na šem taboru. Mnogo jih je ta nesrečna kuga pobrala.
 340 4     |          nesrečna kuga pobrala. Umrl je slavni junak Hunjadi v naročju
 341 4     |             tvojo desnico z Mirkovo, je umrl tvoj oče. Strašno težka
 342 4     |              tvoj oče. Strašno težka je bila smrt njegova. Ni se
 343 4     |         mogel ločiti od sveta. Želel je še videti prej tvojo mater
 344 4     |           Zaliko. Strašno kesanje se je polotilo njegove duše. ~
 345 4     |             njegove duše. ~Obžaloval je, da se je bil vdal mojim
 346 4     |           duše. ~Obžaloval je, da se je bil vdal mojim besedam in
 347 4     |           vedno na jeziku; le o tebi je govoril. Hotel sem mu olajšati
 348 4     |          njegova Zalika moja hči, to je žena mojega Mirka. ~Po tej
 349 4     |            Mirka. ~Po tej obljubi mi je podal tvoj oče tole svetinjo,
 350 4     |             v zakonu. To izgovorivši je mirno v Gospodu zaspal." ~
 351 4     |              zaspal." ~Smrtna tišina je nastala po teh besedah v
 352 4     |             Moj prijatelj, tvoj oče, je gotovo v nebesih in prosi
 353 4     |             poljubi. Solza, ki se mu je zasvetila v očeh, je bila
 354 4     |              mu je zasvetila v očeh, je bila solza očetove sreče
 355 4     |              naši družbi. Med drugim je Serajnik tudi pripovedoval,
 356 4     |           tudi pripovedoval, kako se je vračal z Ogrskega v svojo
 357 4     |              iz Belega grada domov," je sklenil naposled starec. "
 358 4     |              srebrne svetinje, ki ga je, kakor so sploh trdili,
 359 4     |           dni po Miklovem pogrebu se je lotila tudi njega taborska
 360 4     |             ves utrujen in pobit, ji je hitro podlegel. Njegove
 361 5     |                 Peto poglavje ~Pozno je že bilo, ko sta se Zalika
 362 5     |          Serajnikovih. Veselega srca je želela nevesta tastu in
 363 5     |               Lahko noč! ~Tudi Mirko je bil ves spremenjen. Hvalil
 364 5     |           bil ves spremenjen. Hvalil je Boga, da se je vse tako
 365 5     |    spremenjen. Hvalil je Boga, da se je vse tako dobro razrešilo
 366 5     |             življenje. Posebno pa mu je bilo lahko pri srcu, ker
 367 5     |             bilo lahko pri srcu, ker je vedel, da je s to zvezo
 368 5     |           pri srcu, ker je vedel, da je s to zvezo odvzel veliko
 369 5     |             očetu; zakaj izpolnil mu je najsrečnejšo željo, ki jo
 370 5     |            najsrečnejšo željo, ki jo je gojila njegova duša. ~Z
 371 5     |            nado in največjim upanjem je gledal Mirko v svojo prihodnost
 372 5     |             Kakor jelen čil in vesel je stopil nato k deklici, se
 373 5     |          domov. ~Pot do Miklove hiše je vodila mimo Almirinega doma.
 374 5     |             videti mesto, na katerem je skušala Almira uničiti srečo
 375 5     |          hiše; prav na glas in jezno je zalajal. Morda je izpodil
 376 5     |              jezno je zalajal. Morda je izpodil mačko iz bližnjega
 377 5     |            bližnjega grmovja, ali pa je v vrtnem zatišju zapazil
 378 5     |            Šele na Zalikino klicanje je priletel pes za družbo,
 379 5     |           priletel pes za družbo, ki je korakala veselo domov. ~
 380 5     |        veselo domov. ~Kastorjev glas je bil vzdramil Almiro. Deklica
 381 5     |              mirno počivati. Mislila je zmeraj le na Mirka. Preudarjala
 382 5     |             le na Mirka. Preudarjala je, kako bi ga mogla popolnoma
 383 5     |           svoje mreže. Posebno danes je bila za njo kar nemirna
 384 5     |           nemirna noč. Domišljala si je po današnjem pogovoru z
 385 5     |            jo izvoli za ženo. Menila je, da si je že mladeniča s
 386 5     |            za ženo. Menila je, da si je že mladeniča s trdnimi okovi
 387 5     |              In v teh srečnih mislih je vzkipela na novo njena kri. ~
 388 5     |           razvaline: s tako močjo se je vzbudila strast v Almirinem
 389 5     |              v Almirinem srcu in kri je stopila deklici v glavo.
 390 5     |         kakor svojo žrtev. Ta čut pa je kakor divji plamteči ogenj,
 391 5     |          vzdržati v postelji. Vstala je, se zavila v črno haljo
 392 5     |              v prosto prirodo. Tu se je sprehajala nekaj časa po
 393 5     |              rožnim grmičjem. ~Dolgo je zrla deklica v zvezdnato
 394 5     |              svoje sreče. Slikala si je v domišljiji prihodnje srečno
 395 5     |       Serajnikovem domu. V mislih si je že izračunala, kako bo s
 396 5     |              sanje o prihodnji sreči je zazibala Almiro pod milim
 397 5     |        domišljija. A kar naenkrat jo je vzdramil pasji glas. Spoznala
 398 5     |        vzdramil pasji glas. Spoznala je Miklovega Kastorja. Kakor
 399 5     |       korakata Mirko in Zalika. Zdaj je videla, da spremlja mladenič
 400 5     |               držeč jo za roko; zdaj je zopet čula, kako navdušena
 401 5     |        ljubezni do Mirka. ~Ta prizor je razburil Almiro. Vsa zdivjana
 402 5     |        razburil Almiro. Vsa zdivjana je hotela že skočiti za njima,
 403 5     |            vračati domov. ~V kratkem je prižvižgal od Miklovih sem
 404 5     |            polju vesel mladenič. Bil je Mirko. Almirine bistre oči
 405 5     |       zagledale že od da leč. ~In ko je prišel blizu lipe, je stopila
 406 5     |             ko je prišel blizu lipe, je stopila deklica pogumno
 407 5     |          zasadil strupene zobe, tako je v tem hipu odskočil mladenič,
 408 5     |     izpustivši Almirine roke. Kri mu je zastala, srce nehalo biti,
 409 5     |            srce nehalo biti, glas mu je obtičal v grlu. ~Tako je
 410 5     |             je obtičal v grlu. ~Tako je bila Mirka iznenadila ta
 411 5     |          iskre v temni noči, in roke je vila, kakor v smrtnem boju,
 412 5     |        zvestobo in srečo!" ~Mladenič je molčal, kakor da bi bil
 413 5     |            da bi bil nem. Spomnil se je, da je res govoril ta dan
 414 5     |           bil nem. Spomnil se je, da je res govoril ta dan z Almiro
 415 5     |             njeni zvestobi. Čutil se je krivega in molčal. ~Ona
 416 5     |         življenje? Ti molčiš! Ali ti je res začarala oči ona svetohlinka,
 417 5     |        glasom: ~"Govori, Almira! Kdo je ona svetohlinka? Kdo! Ti
 418 5     |           poštene deklice. ~Vedi, da je od danes Zalika moja nevesta
 419 5     |           postane moja žena. Tako mi je velelo srce, in to je bila
 420 5     |             mi je velelo srce, in to je bila tudi najsrčnejša želja
 421 5     |            resnico, se motiš. Almira je močnejša od tvoje neveste." ~
 422 5     |          hladni zamlji... ~Medtem se je pokrilo karavanško pogorje
 423 5     |             Sivo zidovje na Gradišču je bi lo zavito v grozno temoto.
 424 5     |              temoto. Po vsej prirodi je vladala smrtna tišina. Niti
 425 5     |              pod lipo, na trdih tleh je vzdihovala Almira in govorila
 426 5     |        šentjakobske cerkve sem pa se je raz legel zamolklo doneč
 427 5     |           uri, ko se shajajo duhovi, je prisegla Almira pod milim
 428 5     |              Zaliko. Na zemlji klečé je storila strašno obljubo
 429 6     |            so pomagali donašati, kar je bilo potrebno pri zgradbi.
 430 6     |           vhode in razpoke. Gradišče je bilo v kratkem toliko utrjeno,
 431 6     |            in tudi cerkev sv. Jakoba je obdajal močan zid. ~Medtem
 432 6     |          Kobaridu na Goriškem se jim je postavilo mnogo kri stjanov
 433 6     |         planine. ~Med vsemi poročili je kmete v Rožni dolini najbolj
 434 6     |       Koroške združili med seboj. To je bila ona glasovita "kmetska
 435 6     |     glasovita "kmetska zveza", ki si je hotela z lastno močjo in
 436 6     |            vse stare pravice, katere je nekdaj užival naš kmet na
 437 6     |       poganjati za svoje pravice, to je za staro pravdo, temveč
 438 6     |         krutega sovražnika. ~Zbranih je bilo okoli tri tisoč kmetov.
 439 6     |          tisoč kmetov. Njih vodja se je imenoval Matjaž. ~Ta vest
 440 6     |            imenoval Matjaž. ~Ta vest je prebivalcem v Rožni dolini
 441 6     |          poguma in upanja. Mnogo jih je že hotelo opustiti dosedanje
 442 6     |          polju. Ali oče Serajnik jih je pregovoril in Rožanje niso
 443 6     |           hrano in živež in vse, kar je bilo treba skriti pred sovražnikom,
 444 6     |                Najboljše skrivališče je bilo v karavanških gorah
 445 6     |             prek nje na Kranjsko. Tu je izdolbena v pečino velika
 446 6     |        pečino velika votlina. Prihod je strm in samo od ene strani,
 447 6     |         drugim priti do nje. Kdor se je ondi skrival, temu niso
 448 6     |         mogli Turki do živega. Treba je bilo le pri votlini sprožiti
 449 6     |             in jo zagnati na pot, ki je vodila navzgor. Ta bi pobila
 450 6     |             da, a žalibože, prostora je bilo kvečjemu za sto ljudi. ~
 451 6     |             največji svoj zaklad, to je žene in otroke, sivolase
 452 6     |         živahnem in trudapolnem delu je prvih štirinajst dni kar
 453 6     |              star, moški ali ženska, je pomagal po svoje pri tem
 454 6     |           doline. ~Na tretjo nedeljo je povabil zopet oče Serajnik
 455 6     |          obilnem številu. Tudi Mirko je prišel s svojim očetom.
 456 6     |              na Gradišču. ~"Zdaj nam je pa še treba glavnega poveljnika,
 457 6     |             po volitvi Strelec. "Kar je človeško telo brez glave,
 458 6     |          truplo razne ude. Ali glava je in ostane vedno najimenitnejši
 459 6     |              trupla." ~"Oče Serajnik je in bo naš vodja, naš glavni
 460 6     |             prebrisanega moža, kakor je naš starosta Serajnik. On
 461 6     |            naš starosta Serajnik. On je iz kušen v gospodarstvu
 462 6     |             tom na Gradišču. Veselje je lesketalo možu na licu,
 463 6     |             one mladeniške moči, kje je oni mladostni ogenj?...
 464 6     |           oni mladostni ogenj?... Ni je več v mojih udih one čilosti
 465 6     |               niti one gibčnosti, ki je potrebna vodji. ~Zatorej
 466 6     |             Ta čast in tako zaupanje je navdušilo mladeniča. Danes
 467 6     |           navdušilo mladeniča. Danes je šele postal pravi mož. Čutil
 468 6     |           postal pravi mož. Čutil se je novorojenega. Z bistrim
 469 6     |              in povzdignjenim glasom je govoril nato kmetom, kako
 470 6     |              voditelju, ta pa se jim je zaklel in zarotil, da jih
 471 6     |           največji nevarnosti. ~Zdaj je zazvonilo sem od cerkve
 472 7     |                Sedmo poglavje ~Mirno je tekel potem dan za dnevom.
 473 7     |       slišati. Tudi ogleduhi, katere je odposlal Mirko na prežo,
 474 7     |          poročali ničesar. Vendar pa je vse prebivalce tlačila neka
 475 7     |             tranja slutnja. Bilo jim je, kakor če se pridrevijo
 476 7     |            nado ubogemu kmetu. ~Tako je bilo pri srcu našim seljanom.
 477 7     |            bi bilo to. ~Le Almira se je veselila nevihte, ki je
 478 7     |              je veselila nevihte, ki je pretila Rožni dolini. Težko
 479 7     |             dolini. Težko in nemirno je pričakovala trenutka, ko
 480 7     |            Mirka usodepolnega večera je vedno premišljala, kako
 481 7     |               Ali kaj mi pomaga," si je mislila dostikrat v svojih
 482 7     |           njeno srečo." ~Ta misel pa je bila kaj nevarna. Kako bi
 483 7     |           Almiri. ~S krvavečim srcem je gledala deklica, kako so
 484 7     |              same jeze in strasti se je izogibala podnevi ljudi,
 485 7     |           njegove neveste. V noči pa je posedala na vrtu, premišljala
 486 7     |        spanja in strašna slutnja, da je za vselej uničena njena
 487 7     |          uničena njena sreča: vse to je Almiro tako potrlo, da je
 488 7     |            je Almiro tako potrlo, da je v kratkem ovenela, kakor
 489 7     |            Rdečica z njenega lica se je umaknila mrtvaški bledobi.
 490 7     |             In ta rešilna roka se ji je tudi prikazala. Dva dni
 491 7     |              dni pred Mirkovo poroko je prišel Almirin oče Tresoglav.
 492 7     |            dni ga ni bilo domov. Šel je bil po kupčiji na gornje
 493 7     |             ni vedel, kako hude boje je medtem bojevala njegova
 494 7     |              njegova Almira. Osupnil je Tresoglav in strepetal,
 495 7     |           Tresoglav in strepetal, ko je zagledal hčerko. Skoro bi
 496 7     |            zagledal hčerko. Skoro bi je ne bil spoznal. Tako se
 497 7     |              ne bil spoznal. Tako se je bilo dekle v kratkem času
 498 7     |        dolgotrajna bolezen. ~"Kaj ti je, Almira, da tako blediš?"
 499 7     |              lečinam." ~Tako govoreč je stiskala Almira krčevito
 500 7     |       notranjo bolest. Hipo ma pa ji je oko zažarelo, dekle je vstalo