Part

 1 1     |          v logu so bili že odpeli svojo večerno molitev in si poiskali
 2 3     |          je imel veliko veselje s svojo hčerko. Ali te radosti ni
 3 3     |        svojim sinom, a še večjo s svojo varovanko, Zaliko. Dekletce
 4 3     |         druži z lepoto, zadobi ta svojo pravo vrednost. To je znala
 5 3     |         je živela le za dom in za svojo mater. Nikdar se ni laskala
 6 3     |           tudi Mirko je rad videl svojo tovarišico. Njegova otročja
 7 3     |           Zategadelj je sovražila svojo sosedo: češ, le ona ji zastavlja
 8 3     |         vdanostjo. Večkrat je sam svojo prijateljico povprašal o
 9 4     |       storjeno obljubo in izvršil svojo prisego. Velika radost navdaja
10 4     |      bodočnost. Danes sem dovršil svojo nalogo, odslej pričakujem
11 4     |         se je vračal z Ogrskega v svojo domovino. ~"Po dolgih in
12 5     |         upanjem je gledal Mirko v svojo prihodnost in zakonsko srečo.
13 5     |         ki ne pozna drugega kakor svojo žrtev. Ta čut pa je kakor
14 6     | najimenitnejši del, ki določuje s svojo pametjo, kaj naj počenjajo
15 7     |   premišljala, kako bi uresničila svojo grožnjo in maščevanje. ~"
16 7     |     posedala na vrtu, premišljala svojo usodo in ugibala, kako bi
17 7     |         Oče, pomagajte mi! Rešite svojo Almiro strašne muke, ki
18 7     |         izgubite lastnega otroka, svojo Almiro!" odgovori dekle
19 7     |         nočete storiti ničesar za svojo Almiro?" ~Oče ni odgovoril
20 8     |           v Svetnah. Mislil je na svojo nevesto Zaliko, ki jo popelje
21 8     |       pred oltar. Zaupno je zrl v svojo bodočnost in si v duši slikal
22 9     |           Prisrčno pozdravi ženin svojo nevesto in jo vpraša, rekoč: ~"
23 9     |          vseh si je vzel sultan v svojo last kot sužnice, manj zale
24 9     |          kažipota v Rožno dolino. Svojo glavo zastavi in življe
25 10    |           Tako je skušal zadušiti svojo notranjo slutnjo in strah
26 10    |         toliko vem, da sem zagnal svojo sulico sovražniku v prsi,
27 10    |           velikih rok dobiš nazaj svojo Zaliko." ~Nesrečna žena
28 10    |       pomislil, da mora zapustiti svojo nevesto. Zdelo se mu je,
29 10    |          hiši, je vzel s seboj. S svojo ženo in nevesto Zaliko se
30 11    |        očesa. Objokavala je vedno svojo žalostno usodo. Molila je
31 11    |      Zaliko; saj so videli v njej svojo rešiteljico. ~Almira ni
32 12    |         se obotavlja izpolniti mu svojo obljubo. ~"Poslušaj me,
33 12    |      Naposled je vzdramila Almira svojo tovarišico, rekoč: ~"Za
34 12    |           dobili Turki Gradišče v svojo oblast. Tedaj pa so kristjani
35 12    |           rovu in pričakoval ondi svojo hčer. ~Kmalu je prilezla
36 12    |        najodličnejše kmete žive v svojo oblast. Z žuganjem jih lahko
37 13    |      popoldne so praznovali Turki svojo zmago nad nesrečnimi kristjani.
38 13    |              Izvrstno si izpolnil svojo obljubo," jame poveljnik
39 13    |       Zakaj Mirko je mislil le na svojo mlado ženo Zaliko in sivolasega
40 13    |         mož. Ti nam lahko izročiš svojo ženo in nevesto. Le njena
41 13    |          kristjan, naj ti izročim svojo ženo, da rešim sebe in svoje
42 13    |           Razjezil me je ta pes s svojo predrznostjo. Zato pa bom
43 14    |            pogleda z milim očesom svojo snaho in ponavlja s tihim
44 14    |      združil." ~"Pokaži v dejanju svojo ljubezen, Zala!" pristavi
45 14    |       posrečilo, Zala," ohrabruje svojo spremljevalko Davorin. "
46 14    |         in turški častnik izdihne svojo dušo. ~Zaliko je seveda
47 14    |         Zalika sta pisano gledala svojo izdajalko, zakaj spoznala
48 14    |           je že videla v duhu vso svojo nesrečo, slutila je že v
49 14    |      slutila je že v srcu strašno svojo uosdo. Vedela je, da je
50 14    |           s seboj, da ti izpričam svojo vdanost in uslugo. ~A ravno
51 14    |          Danes sem hotel izvršiti svojo grožnjo. Pokazati sem vam
52 14    |        radosten, ozre na nekdanjo svojo prijateljico. Milo in hvaležno
53 15    |           meneč, da še najde ondi svojo drago ženo in nevesto Zaliko.
54 15    |           po očetovsko skrbela za svojo okolico. ~V prvi sili in
55 16    |      njegov sin, odkar je izgubil svojo nevesto in ženo Zaliko. ~
56 16    |          Tudi Mirko je pozabil na svojo nevesto in ženo. Imel jo
57 16    |           okrevati in pozabiti na svojo vero, na svoj dom in na
58 16    |          prenašati grozno smrt za svojo vero. ~V teh ponočnih molitvah
59 16    |      presrčna želja, videti zopet svojo domovino ter počivati v
60 17    |      Rešite me, blagi mož!" konča svojo pripovest. "Vas je poslal
61 17    |        dete. Ljubil sem te, kakor svojo kri, kakor svoje telo. ~
62 17    |       dete. Za te hočem žrtvovati svojo kri. Poskusil bom, da te
63 17    |      želja je bila sedaj, da reši svojo ljubo Zaliko sužnosti in
64 17    |      nesreči ti utegne koristiti. Svojo prejšnjo obleko pa poskrij
65 17    |          psi, dokler ga ne dobe v svojo pest. Njim ube žati je bilo
66 17    |         njenemu izviru, dospeta v svojo domovino!" ~S srebrom in
67 17    |         bila skoro in obupala nad svojo rešitvijo. A v vseh nezgodah
68 17    |         in junaško branil sebe in svojo spre mljevalko, ali pesjani
69 18    |      žival ter lajajoč naznanjala svojo radost. ~Svatje se zavzamejo
70 18    |     svojega Mirka, tam je gledala svojo izdajalko. ~Zdaj se je poloti
71 18    |       konec sveta, da bi le našel svojo nesrečno, prvo nevesto." ~
72 18    |      imela en sam viden spomin na svojo zakonsko zvezo, namreč sliko
73 ZgoDod|        krščanska deca pozabila na svojo vero in domovino ter se
74 ZgoDod|         sedaj poturčeni, napadali svojo lastno domovino in morili
75 ZgoDod|        nevarnem potovanju domov v svojo domovino. Dobro še znajo
76 ZgoDod|  najsvetejše svetinje, za vero in svojo domovino. Zatorej gre vam,