Part

 1 1     |    velik in močan grad. In res, tu so gospodovali v 12. in
 2 1     |        niso prišli do Gradiške. Tu so se ustavili in oblegajo
 3 2     |    travniki, gozdi in paš niki. Tu raste tudi bujno žito, pšenica,
 4 2     |         se mu je ponudila zdaj, tu na polju; zatorej je nadaljeval: ~"
 5 2     |    najboljša dota vsakemu dekle tu. ~Dalje je treba tudi pomisliti,
 6 2     |       skozi sadni vrt do hleva. Tu kreneta proti hiši, in glej,
 7 4     |  zaklenjene svoje dragocenosti. Tu poišče nekaj dobro ovitega,
 8 4     |  prisede zopet k naši družbi. ~"Tu imaš, Zalika, srebrno svetinjo
 9 4     |        gonili razvneti v tabor. Tu pa se sovražnik ustavi in
10 5     |       šla ven v prosto prirodo. Tu se je sprehajala nekaj časa
11 5     |       mogočen grad na Gradišču. Tu bo vladala kakor kraljica
12 6     |    hodijo prek nje na Kranjsko. Tu je izdolbena v pečino velika
13 6     |         kdor bi se približeval. Tu bi se bili lahko vsi Rožanje
14 7     |         vedel za njeno morilko? Tu ni mogla vsa ženska bistroumnost
15 7     |   izpodgrize sočne koreninice. ~Tu, oče, tu v prsih me peče;
16 7     |     sočne koreninice. ~Tu, oče, tu v prsih me peče; tu gori
17 7     |        oče, tu v prsih me peče; tu gori v mojem srcu kakor
18 7     |    pripeljite Turke v naš kraj! Tu bo mnogo plena in krasnih
19 7     |        in njen oče na Gradišču. Tu sta si ogledala vse zidovje,
20 8     |        Turki gredo. Turki so že tu!" ~Žene in otroci so popadali
21 8     |   sovražnik kmetskega tabora in tu so pomorili vse, kar se
22 8     |  množico. Izmed nje se vzdiguje tu pa tam kodrava glavica. ~
23 9     |    ženina. ~Mirko stopi v sobo. Tu najde Zaliko, sedečo zraven
24 9     |      glavni stan turške vojske. Tu so imele počivati sovražne
25 9     |    spečimi vojaki. Le včasih je tu pa tam zahrzal turški konj,
26 10    |        Bežimo, bežimo! Turki so tu!" ~Almiri se je odvalil
27 10    |        je nihče ne zapazi na vr tu. Zakaj vsa vas je bila naenkrat
28 10    |     besedah je stopil v sobo, a tu se je zgrudil na tla. Lice
29 11    |        sem odšel na svoj dom in tu sem iskal oni ključ, ki
30 11    |   mnogim roke in potrgalo noge. Tu so zopet vlivali vrelo smolo
31 11    |        in druge hrane ni dobiti tu za moje ljudi. Ako ne poskrbiš,
32 11    |       temno brezno pod seboj: ~"Tu je najgloblji prepad. Semkaj
33 11    |        ki vodi v skalnati dom. ~Tu pa ustavi obe in prikuje
34 11    |       izpodletel strašni načrt. Tu je slonela vsa obupana.
35 11    |      strmini navzdol v prepad. ~Tu so stokali ranjeni Turki
36 13    |      četam, bom pa takoj umoril tu na Gradišču." ~Izgovorivši
37 13    |  združil z mojo ženo. A kar Bog tu na zemlji zveže, ne sme
38 13    |         druži nepoznan stražam. Tu posluša pogovore med stražniki,
39 14    |        v nebesih, kar je zvezal tu na zemlji." In obrnjena
40 14    | spravila po stopnicah v klet, a tu je bil tisti zid razkopan,
41 14    |           in zdaj smo vsi trije tu pred teboj. Usmili se me!
42 15    |      poizkus je bil zaman. Tudi tu so se naši vrli Rožanje
43 15    |      bila tudi Zala in Davorin. Tu je bil jok in stok, vpitje
44 15    |   nevesto Zaliko. Ali žalibože, tu je moral prehitro spoznati,
45 15    |         stanovanje na Gradišču. Tu so si zamašili dvorane,
46 15    |      vodijo v podzemski hodnik. Tu je bil sedaj tisti ključ,
47 15    |        prihajala svetloba, češ, tu naj umrje od gladu zaradi
48 16    |      kakor nekdaj shajala na vr tu. ~Nekateri so že menili,
49 16    |      trpljenja. In tako je bilo tu di z nesrečno Zaliko. ~Ni
50 17    |        tam je moj Mirko doma!" ~Tu Zala umolkne. Solze ji zalijejo
51 17    |         zdaj je prišel naenkrat tu pred njo, kakor da bi bil
52 17    |       tajnih vežah in hodnikih. Tu odpre vrata in jih zopet
53 17    |        gozd v deželi bolgarski. Tu sta se hotela skriti. A
54 17    |       nesrečna človeka? Bežita: tu so tolovaji doma. Ravnokar
55 17    |       da so govorili pesjani: ~"Tu je bla, tu je ni... ~krščanski
56 17    |  govorili pesjani: ~"Tu je bla, tu je ni... ~krščanski duh
57 18    |        o srečni nevesti Almiri; tu pa tam je tudi še slišala
58 18    |    dotakne, tudi ti ne, Almira! Tu sem jaz gospodar!" ~Te zapovedujoče
59 18    |         je rešila živ ljenje!" ~Tu je prenehala beračica. Vsi
60 ZgoDod|       poseben vojaški zavod. In tu je krščanska deca pozabila
61 ZgoDod|     izročilu narodovem pa se je tu ohranil napad iz leta 1478. ~
62 ZgoDod|     tedaj prihruli neverniki in tu so se takrat godile vse
63 ZgoDod|         prilomastili Turki zdaj tu, zdaj tam v naše dežele,