| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasno 2 javno 1 jaz 49 je 1679 jece 2 jeci 2 jecmen 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 1679 je 1419 in 878 v 820 se | Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances je |
Part
501 7 | ji je oko zažarelo, dekle je vstalo in vzkliknilo kakor 502 7 | Zala mora umreti. Potem je Mirko zopet moj!" ~Skrivnostna 503 7 | moj!" ~Skrivnostna tišina je nastala v sobi po teh strašnih 504 7 | morilni naklepi. Groza ga je sprele tela po vsem životu. 505 7 | životu. Po dolgem molku je odvrnil s tresočim glasom: ~" 506 7 | vzgojili v drugi veri, kakor je vaša in vaših očetov? ~To 507 7 | boljše življenje, kakor je vaše. Izbrisati ste hoteli 508 7 | odgovoril na te besede. V tla je zrl, glavo z dlanjo podpirajoč. 509 7 | z dlanjo podpirajoč. Kaj je tudi hotel odgovoriti hčeri, 510 7 | svojega maščevanja. Saj je dobro vedel, da ne more 511 7 | Po daljšem premišljanju je šele odvrnil Tresoglav: ~" 512 7 | drugega nikogar ne maram!" ~To je bil lek za Almirino dušo. 513 7 | sedanjo nevesto. Tedaj pa je obenem ure sničen tudi moj 514 7 | skrivni načrt..." ~Mesec je bil že priplaval visoko 515 7 | izdajalsko posvetovanje. Ura je odbila polnoči. ~Nato sta 516 7 | lesketale na nebu in luna je razlivala bledo luč po mirni 517 7 | Gradi šču. ~Prelepa tišina je kraljevala nad spečo zemljo. 518 7 | zemljo. Le listje in trava je včasih zašumela pod nogami 519 7 | odvrne naglo Almira. "Mirko je vesten vodja in bo vse dobro 520 7 | zapirala vhod. ~"Kdo ti je pokazal to tajno pot?" vpraša 521 7 | Tresoglav. ~"To skrivnost mi je razodel Mirko sam!" ~"Kdo? 522 7 | dajala moči in poguma. Almira je potegnila nagloma ključ 523 7 | obadva sta odbežala, preden je čuvaj, kmet Strelec, prišel 524 8 | poglavje ~Drugi dan, bila je nedelja, je potrkal na vse 525 8 | Drugi dan, bila je nedelja, je potrkal na vse zgodaj zjutraj 526 8 | vrata v Svetnah. Ravno se je začelo daniti. Od vzhoda 527 8 | začelo daniti. Od vzhoda sem je že zlatila jutrnja zora 528 8 | južnih gora. Priroda se je jela vzbujati. Ptiči so 529 8 | domačina še ni bilo pokonci, ko je došel jezdec do hiše Serajnikove. 530 8 | Serajnikove. Gosta, siva megla je krila Rožno dolino in še 531 8 | dnevno svetlobo. Zdelo se je, kakor da se ne more izdaniti. ~ 532 8 | v Mirkovo sobo. ~Štefan je bil sin kmeta Mačka, premožnega 533 8 | posestnika v Podgradu. Bil je pogumen in čvrst mladenič. 534 8 | še druge tri tovariše si je bil izbral Mirko, da opazujejo 535 8 | sovražnika. ~Poslal jih je bil na prežo proti Turkom. ~" 536 8 | vso noč jezdil. Sapo mi je jemalo, tako me je nesel 537 8 | Sapo mi je jemalo, tako me je nesel moj vranec." Izgovorivši 538 8 | Kokovemu in Trbižu. Ondi je bilo zbranih kakih tri tisoč 539 8 | zaveznikov. Saj veš, to je tista "kmetska zveza", ki 540 8 | tista "kmetska zveza", ki jo je letos oživil znani Peter 541 8 | turške čete. Sovražnik se je ustavil pred kmetskim taborom. 542 8 | kmetskim taborom. Videlo se je, da se hoče danes, v nedeljo, 543 8 | kmetje zbali. Pogum jim je začel upadati, da, celo 544 8 | vodja, Matjaž po imenu, je postal figamož. Ni se ustavljal 545 8 | strahopetcem. Vdal se jim je in vsi kmetje so pobegnili. ~ 546 8 | pobegnili. ~Od treh tisoč jih je ostalo komaj štiri sto. 547 8 | kmetje zapustili svoj tabor, je bilo treba tudi nam odločiti 548 8 | stvari: ~"No, Mirko! Kaj pa je s tvojo ženitvijo? Preden 549 8 | me boš imel za druga. Ali je že bila gostija, ali pa 550 8 | v ponedeljek, kakor se je bilo to sprva določilo?" ~" 551 8 | bodo starešina in svatov je čez trideset. Pripravili 552 8 | Pripravili smo tudi že vse. Treba je le, da nas sovražnik ne 553 8 | gotovo še ne bo. ~Kaj pa je s tistim dekletom, Mirko? 554 8 | nekekrati prijazno govori." ~"To je res, Mirko. Ali jaz se bojim 555 8 | strastne ženske. Almira je laške krvi. Bog ve, kaj 556 8 | na svetlo, Tresoglav pa je odšel po kupčiji." ~"Ali 557 8 | radovedno svojega tovariša, ki je očito kazal, da mu ni ljubo 558 8 | poprašuješ po njem? Mar ti je toliko do tega tujca!" ~" 559 8 | Štefan. "Ali to pa vem, da je bil ta žid sinoči ali včeraj 560 8 | potu proti Beljaku. Sedel je v haljo zavit na ličnem 561 8 | mogel natanko videti, ker si je bil lice zakril mimo mene 562 8 | dobro po znam." ~Z ramami je pomajal Mirko, saj ni mogel 563 8 | tovariševim besedam. Zatorej mu je še enkrat zagotovil, da 564 8 | Tresoglava doma; Štefana je najbrž zmotil pogled v nočni 565 8 | prav spoznal. ~Naš znanec je svojega prijatelja še dalje 566 8 | ni govoril resnice. Tajil je, da bi mu bila zažugala 567 8 | bila zažugala s prstom, ko je zadnjič govoril z njo, vendar 568 8 | govoril z njo, vendar pa se je bal deklice. Neka notranja 569 8 | Neka notranja slutnja ga je vedno mučila. Mirko se ni 570 8 | Med temi besedami se je Mirko globoko zamislil. 571 8 | Mirko globoko zamislil. Bil je prepričan, da utegne Almira 572 8 | izbiti iz glave; vendar pa je hotel zagovarjati tujko 573 8 | sumničenjem. Toda v tem hipu je stopil oče Serajnik v sobo. ~" 574 8 | izkušeni starček, ko mu je bil naznanil Štefan vse, 575 8 | naznanil Štefan vse, kar je videl in vedel. "Odlagati 576 8 | mnogo opravka." ~Ta dan je bil sicer praznik, ali delo 577 8 | praznik, ali delo v sili je dovoljeno. Od blizu in daleč 578 8 | Jakoba. Tudi živino, kolikor je še ni bilo na planini, so 579 8 | gore. Marsikatera babica je zakopala na vrtu ali na 580 8 | Turki. Vsaka hiša v Svetnah je spravila bodisi hrano ali 581 8 | bližnjih sosedov. Zakaj le tako je moglo dekle odvrniti vsak 582 8 | svojega očeta. Almira si je pač mislila: ~"Vse dragocenosti 583 8 | pridno gibali roke. Vse je delalo, kolikor je moglo. 584 8 | Vse je delalo, kolikor je moglo. Na večer pa so se 585 8 | koče. Cerkev sv. Jakoba je bila polna ljudi. Vso noč 586 8 | turške sužnosti. ~Nemirna je bila ta noč. Vse se je plašilo, 587 8 | Nemirna je bila ta noč. Vse se je plašilo, če so tudi vedeli, 588 8 | domov. Tudi oče Serajnik se je spravil na svoj dom in v 589 8 | svoj dom in v njegovi hiši je prenočila tudi Zalika z 590 8 | materjo vred. ~Mirko pa je ostal na Gradišču, da tolaži 591 8 | preplašeni. ~Šele o polnoči je potihnil šum in nemir med 592 8 | da gori. ~In res, nebo je bilo rdeče, kakor žareč 593 8 | žareč plamen. Proti večeru je bilo videti, kakor da bi 594 8 | vzhajala jutrnja zora. ~"Kaj je to?" vzkliknejo vsi. "Turki 595 8 | oklepale svojih mož. ~Vse je bilo obupano. Le Mirko in 596 8 | ostali mirni. Vedeli so, da je to le znamenje, da Turki 597 8 | nič pomagale. Množica se je vse bolj plašila videč, 598 8 | stokanje. Stražnik na obzidju je namreč naznanil, da se nekdo 599 8 | junaškega mladeniča Andreja, ki je bil prejšnje dni s Štefanom 600 8 | Turkom v bran. Bilo jih je končno že blizu šest sto. 601 8 | kmete za hrbtom. Hipoma se je polastil sovražnik kmetskega 602 8 | vdalo. Le nekaj kmetov se je rešilo. Mnogo so jih ujeli, 603 8 | ujeli, največ pa se jih je borilo do zadnjega vzdiha. ~ 604 8 | pride pod roko. ~Naposled se je utaboril Turek v dolini 605 8 | v Rožno dolino. Ta okraj je preveč oddaljen od glavne 606 8 | preplašene duhove. Ker pa je bilo prepozno, da bi šli 607 8 | silnega truda. ~Nad njimi pa je čuvalo nebo in neštevilne 608 8 | zvezdice. Mesečna krogla je plavala po širnem nebesnem 609 8 | skrije za obleke, katere je gonil lahen vetrič, a kmalu 610 8 | nagne in leže na tla. Najbrž je sanjala, da se bliža kruti 611 8 | bliža kruti sovražnik; ko pa je videla vse mirno okoli sebe, 612 8 | vse mirno okoli sebe, se je zazibala zno va v blagodejno 613 8 | najti miru in počitka. Šel je v stolp. Ondi je gledal 614 8 | počitka. Šel je v stolp. Ondi je gledal iz line na svoj in 615 8 | Miklov dom v Svetnah. Mislil je na svojo nevesto Zaliko, 616 8 | urah pred oltar. Zaupno je zrl v svojo bodočnost in 617 8 | Almirina podoba pred oči. Bila je ravno taka, kakor tisti 618 8 | kakor tisti večer, ko se je pozno v noči zaklela proti 619 8 | znebiti; šele proti jutru je rahlo zaspal. ~ 620 9 | Deveto poglavje ~Ko se je jelo daniti, vstajala je 621 9 | je jelo daniti, vstajala je že množica in zapuščala 622 9 | koroških gora. ~Le Mirko je še spal. Odhajajoči tovariši 623 9 | spanja, dobro vedoč, da je njih vodja utrujen. Šele 624 9 | njih vodja utrujen. Šele ko je prisijalo sonce skozi lino 625 9 | lino na njegovo lice, se je vzdramil naš prijatelj. 626 9 | naš prijatelj. Začudil se je, da je tako pozno vstal, 627 9 | prijatelj. Začudil se je, da je tako pozno vstal, a kesal 628 9 | a kesal se tega ni. Saj je bilo to sladko spanje, ki 629 9 | to sladko spanje, ki ga je šele proti jutru zazibalo 630 9 | kakor mislijo ljudje. ~Mirko je sanjal o svojem življenju, 631 9 | Almiri. A vse, kar se mu je sanjalo, je bilo res. Le 632 9 | vse, kar se mu je sanjalo, je bilo res. Le škoda, da je 633 9 | je bilo res. Le škoda, da je bil zjutraj potegnil roke 634 9 | in si mel oči, preden se je umil. Zakaj s tem je izbrisal 635 9 | se je umil. Zakaj s tem je izbrisal tudi sanje iz glave. 636 9 | žarki Mirku v lice in ta se je v sanjah prebudil. ~Na Serajnikovem 637 9 | bili že vsi pokonci, ko je došel Mirko z Gradišča. 638 9 | našo streho? Gotovo se ti je sanjalo kaj neljubega, da 639 9 | dejanje in nehanje človeško je sicer v božjih rokah, ali 640 9 | nadaljuje: ~"Sanjalo se mi je, da sem se poročila s svojim 641 9 | cerkve do ženinovega doma je bila tako dolga in trnjeva, 642 9 | Mirkovo dušo, ali on se je premagoval. Še enkrat je 643 9 | je premagoval. Še enkrat je prisegel nevesti ljubezen 644 9 | okoli cerkve sv. ~Jakoba se je trlo sila radovednega ljudstva. ~ 645 9 | radovednega ljudstva. ~Vse je gledalo, moški in ženske, 646 9 | sredi svojih svatov. Vse se je veselilo nad novima zakoncema 647 9 | zavidljivega očesa. ~V Svetnah je kraljevalo ta dan zgolj 648 9 | sama radost. Obhajala se je velika gostija pri Serajniku, 649 9 | Rožni dolini. Mnogo ljudi je bilo iz okolice. Še prostora 650 9 | nikomur. Vedeli so vsi, da je zdoma po kupčiji že več 651 9 | zakaj ni bilo Almire, to je znal le Mirko in slutila 652 9 | pripeli k Almirinemu domu, jim je rekla njena mati, da je 653 9 | je rekla njena mati, da je Almira bolna; naj ji tedaj 654 9 | nevesta, svatje in družice, se je utaboril na ravnem polju 655 9 | naokrog. ~Na vse strani je bil poveljnik odposlal svoje 656 9 | in ropajo. Njegov namen je bil, da si vojska pridobi 657 9 | ognjem in mečem. Največ mu je bilo seveda do srebrnih 658 9 | Vsak turški poveljnik si je pridobil pri cesarju najvišjo 659 9 | največ zaslug s tem, da mu je prišedši z ropa in plena, 660 9 | Najlepše izmed vseh si je vzel sultan v svojo last 661 9 | kot sužnice, manj zale pa je daroval dvornikom v znamenje 662 9 | naklonjenosti. ~Naravno je torej, da je turški poveljnik, 663 9 | naklonjenosti. ~Naravno je torej, da je turški poveljnik, prišedši 664 9 | širja cesta in sovražnik je tudi mislil, da ni mnogo 665 9 | in opustošili. V pepel se je tistikrat izpremenil Podklošter, 666 9 | okolici in Podjunski dolini je bilo pokončano in steptano. 667 9 | steptano. Le Rožna dolina je ostala nedotak njena. Ondotni 668 9 | očeta. ~Pozno zvečer, ko je bilo v turškem taboru že 669 9 | taboru že vse potihnilo, se je pritihotapila moška postava, 670 9 | poveljniku v glavni stan. ~Bil je Tresoglav. Dal se je nalašč 671 9 | Bil je Tresoglav. Dal se je nalašč ujeti ter zahteval 672 9 | zavoljo tega prizanesli, ker je znal malo po turško, dobro 673 9 | dobro pa laški govoriti. Vse je kazalo, da je tujec v tem 674 9 | govoriti. Vse je kazalo, da je tujec v tem kraju in kot 675 9 | Tudi drugih dragocenosti je veliko po katoliških cerkvah 676 9 | zalih kristjanskih devic je ondi, kamor jih misli peljati. 677 9 | daleč okrog. Pri teh besedah je Tresoglav seveda mislil 678 9 | gospodarju sultanu. ~"Ako je vse to resnica, kar govoriš," 679 9 | verjeti Tresoglavu. Šele ko mu je ta zastavil glavo za vse 680 9 | četo v Rožni dolini, ga je vzel za kažipota. Ali svojim 681 9 | kažipota. Ali svojim četnikom je ostro zaukazal, da ne smejo 682 9 | oprezno in premišljeno! ~Ura je odbila polnoči. Vse je počivalo 683 9 | Ura je odbila polnoči. Vse je počivalo v taboru, kar ni 684 9 | odšlo na plen. Mrtva tišina je vladala med spečimi vojaki. 685 9 | spečimi vojaki. Le včasih je tu pa tam zahrzal turški 686 9 | prikazni. Zdaj pa zdaj se je zasvetilo orožje v bledi 687 9 | orožje v bledi mesečini. Bila je turška četa, katero je vodil 688 9 | Bila je turška četa, katero je vodil Tresoglav na plen 689 10 | veselja in radosti. Vse je bilo židane volje od jutra 690 10 | večera. Pravo veselje pa se je šele začelo pozno v noči. 691 10 | iz Serajnikove kleti jim je ogrevalo srce. ~V tej radosti 692 10 | nezgode. ~Pozabili so, da je Turek že na gornjem Koroškem, 693 10 | nežne neveste. Le on si je zdaj pa zdaj pogladil nagubano 694 10 | pogladil nagubano čelo. Če ga je pa Zalika vprašala, kaj 695 10 | kaj tako premišlja, se je nalašč izognil njenim besedam, 696 10 | gibčnimi plesalci. Tako je skušal zadušiti svojo notranjo 697 10 | Godci so godli, mladina je pa plesala. Daleč tja po 698 10 | Daleč tja po Svetnah se je razlegal trušč in hrušč 699 10 | deklic. ~Na klopici v vrtu je sedela Almira. Nepremično 700 10 | sedela Almira. Nepremično je zrla na nebo, ki je bilo 701 10 | Nepremično je zrla na nebo, ki je bilo posuto z zlatimi zvezdami. 702 10 | z zlatimi zvezdami. Noč je bila krasna. Luna in zvezde 703 10 | obsevale zemljo. ~Čaroben je bil ta pogled v nočno prirodo. 704 10 | zvezdic na nebu. Tako jo je bila prevzela strast in 705 10 | maščevanje. ~Njena duša se je tem bolj razburjala, čim 706 10 | bolj razburjala, čim dlje je trajala radost in ples pri 707 10 | Turki so tu!" ~Almiri se je odvalil v tem trenutku težek 708 10 | težek kamen od srca. Kar je škodoželjno pričakovala, 709 10 | škodoželjno pričakovala, to je bilo sedaj res. Vsa vesela 710 10 | vesela in zadovoljna se je odpravila nato v hišo, da 711 10 | odpravila nato v hišo, da je nihče ne zapazi na vr tu. 712 10 | na vr tu. Zakaj vsa vas je bila naenkrat polna ljudi. ~ 713 10 | Ves zasopihan in obnemogel je pridirjal mladenič do Serajnikove 714 10 | Serajnikove hiše. Sapo mu je jemalo od hitre ježe. Zato 715 10 | gredo!" ~Po teh besedah je stopil v sobo, a tu se je 716 10 | je stopil v sobo, a tu se je zgrudil na tla. Lice mu 717 10 | zgrudil na tla. Lice mu je bilo krvavo. Huda rana mu 718 10 | bilo krvavo. Huda rana mu je zevala na glavi. ~Zalika 719 10 | polagoma govoriti. ~"Štefan je pustil mene in Davorina 720 10 | utaborili. ~Proti večeru je sovražnik na vse strani 721 10 | daleč drug od drugega. ~Bilo je pozno v noči. Malo me je 722 10 | je pozno v noči. Malo me je že posilil spanec, a kar 723 10 | po glavi. ~Devet sonc mi je pri tem udarcu zasvetilo 724 10 | zasvetilo v očeh. Vse se mi je zavrtelo v glavi. Le toliko 725 10 | sovražniku v prsi, in ta se je zgrudil na tla. ~Kakor bi 726 10 | on, le on, moj pram, me je rešil nagle smrti. ~Za seboj 727 10 | tja po dolini. ~Zalika se je oklenila svojega ženina. 728 10 | z železnimi verigami se je držala mlada žena svojega 729 10 | svojega moža. Vsa v solzah je milo prosila: ~"Moj Mirko, 730 10 | Rožanov. Tvoja dolžnost je, da greš in pomagaš rešiti 731 10 | slišala teh besed. Šele ko jih je bil sivolasi oče izgovoril, 732 10 | sivolasi oče izgovoril, se je zavedela uboga nevesta. ~ 733 10 | zavedela uboga nevesta. ~Mirko je milo pogledal svoji ženi 734 10 | srce iz trupla, tako ga je peklo in bolelo v prsih, 735 10 | peklo in bolelo v prsih, ko je pomislil, da mora zapustiti 736 10 | svojo nevesto. Zdelo se mu je, da se ločuje na veke od 737 10 | siloma iz njenih rok. In ko je potem z drugimi možmi vred 738 10 | stopal na Gradišče, se mu je zdelo, kakor da so mu izruvali 739 10 | izruvali srce iz prsi in da je izgubil v teh trenutkih 740 10 | krvoločnimi Turki. ~Zdaj pa je vrelo ljudstvo vkup od vseh 741 10 | vkup od vseh strani. Vsak je pograbil, kar je mogel, 742 10 | strani. Vsak je pograbil, kar je mogel, in šel na Gradišče 743 10 | cerkvi sv. Ja koba. ~Vse je bilo v tej strašni noči 744 10 | Serajnik ni miroval, odkar ga je Mirko zapustil. Kar je še 745 10 | ga je Mirko zapustil. Kar je še imel dragocenosti v hiši, 746 10 | imel dragocenosti v hiši, je vzel s seboj. S svojo ženo 747 10 | ženo in nevesto Zaliko se je napotil v pečine pod goro 748 10 | pod goro Rožco, kjer se je bilo medtem tudi že nabralo 749 10 | Tresoglavovega doma pa se je starček zmislil še Almire 750 10 | njene matere. Tudi njiju je hotel vzeti s seboj. ~Pozabil 751 10 | vzeti s seboj. ~Pozabil je v tej nesreči ono notranje 752 10 | notranje sovraštvo, ki ga je obhajalo do te brezbožne, 753 11 | Enajsto poglavje ~Žalostno je drugo jutro vzhajalo sonce. 754 11 | vzhajalo sonce. Megla se je bila ob reki Dravi vlegla 755 11 | na Rožno dolino. Zavila je tudi Gradišče in Podgrad 756 11 | Podgrad v siv plašč. Jutro je bilo vlažno in temno. Marsikdo 757 11 | vlažno in temno. Marsikdo je še mogel tedaj ob prvem 758 11 | ugasnili in skrivnostna tihota je vladala po dolini. ~Mirko 759 11 | vladala po dolini. ~Mirko je noter do jutra s svojimi 760 11 | vhod na Gradišče. Hotel je sam videti, kdo vse pride 761 11 | povelje v tabor. Vestno je pogledal vsakemu v obraz, 762 11 | vsakemu v obraz, kdor se je približal vratom. Le zanesljive 763 11 | vratom. Le zanesljive ljudi je spuščal v tabor. ~"Hvala 764 11 | tabor. ~"Hvala Bogu, da je jutro megleno," spregovori 765 11 | sosed Strelec naznani, da je šla Almira z očetom Serajnikom 766 11 | pomirita Mirko in Štefan. ~"Ali je Tresoglav tudi v taboru 767 11 | ga nima. ~V soboto zvečer je še bil v ključavnici. Ali 768 11 | govoriti v kleti in nekdo je imenoval celo tvoje ime." ~" 769 11 | trenutku pribeži četa, ki je bila na straži ob cesti, 770 11 | strani. A ves njih trud je bil zastonj. Rožanje so 771 11 | odbijali. Mnogo Turkov se je smrtno zadetih zgrudilo 772 11 | ni bilo miru. Sovražnik je skušal na vso moč polastiti 773 11 | kratkem Gradišča. Pobiti je hotel posadko ter si prisvojiti 774 11 | grad. Toda na vseh krajih je bilo toliko oboroženih kmetov 775 11 | debelo tramovje na Turka, da je zlomilo mnogim roke in potrgalo 776 11 | taborov. ~Pobito in žalostno je hodil poveljnik turške čete 777 11 | zvečer po taboru. Hudoval se je nad Tresoglavom, da ga je 778 11 | je nad Tresoglavom, da ga je zvodil v Rožno dolino. Zatorej 779 11 | sluha ne duha. ~Ljudstvo se je zavarovalo v močne tabore 780 11 | tabore in poskrilo vse, kar je za plen. Da, še celo živine 781 11 | ga shranjuje ondi. Dohod je sicer težak, ali tabor ni 782 11 | polnoči lahko izvesti. Uspeh je gotov..." ~Viharnemu dnevu 783 11 | gotov..." ~Viharnemu dnevu je sledila temna noč. Črni 784 11 | na njem. Velika tema se je vlegla na kristjanski in 785 11 | kristjanski in turški tabor ter je pozno v noči končala boj 786 11 | boj s sovražnikom. Tišina je zavladala daleč naokrog. 787 11 | daleč naokrog. Proti polnoči je začel blagodejni, toliko 788 11 | potrebni dež padati in nato je deževalo vso noč in ves 789 11 | naslednji dan. Božja previdnost je poslala dežja ubogim kristjanom 790 11 | dnevih. ~V temi in plohi je zapustila četa, ki je štela 791 11 | plohi je zapustila četa, ki je štela blizu petdeset turških 792 11 | polnoči. Mirno in tiho se je pomikala proti Rožci. ~V 793 11 | Rožci. ~V taboru pod Rožco je vodil in urejeval vse oče 794 11 | urejeval vse oče Serajnik. Bil je glavni steber ondotnim kristjanom. 795 11 | ondotnim kristjanom. Vsako noč je določeval straže, ki so 796 11 | deklica. Z očetom Serajnikom je bila navadno njegova snaha 797 11 | pogumnost in odločnost med vsemi je kazala nesrečna Zalika. 798 11 | kazala nesrečna Zalika. Bila je očetu Serajniku in vsem 799 11 | zatisnila očesa. Objokavala je vedno svojo žalostno usodo. 800 11 | svojo žalostno usodo. Molila je k Bogu, naj pomaga revnim 801 11 | stiske in nadloge; zlasti ga je prosila, da ob varuje njenega 802 11 | pogube. ~Z resnimi očmi se je Zalika ozirala tja na Gradišče, 803 11 | tja na Gradišče, kjer se je bojeval njen mož. Nobenega 804 11 | o njem. Ali še živi, ali je že mrtev? Kdo ji more odgovoriti 805 11 | V takih žalostnih mislih je začela nesrečna žena tiho 806 11 | za njegovo dušo. ~Dež, ki je jel proti ponoči padati, 807 11 | jel proti ponoči padati, je vzdramil Zaliko iz njene 808 11 | iskrene molitve. Zdaj se je obrnila proti očetu Serajniku 809 11 | in mu rekla: ~"Deževati je jelo. Idite pod streho v 810 11 | očmi pred seboj." ~Almira je z veseljem ustregla Serajnikovi 811 11 | Serajnikovi prošnji. Težko je namreč že čakala priložnosti, 812 11 | srd in sovraštvo. ~Najprej je izpregovorila Zala, rekoč: ~" 813 11 | Nič ne vem, kje so," je srdito odgovorila deklica 814 11 | vprašanje. Almirin život je obšla pri tem mrzla groza. 815 11 | tem mrzla groza. Vsa se je stresla. Treba ji je bilo 816 11 | se je stresla. Treba ji je bilo zakrivati notranjo 817 11 | notranjo nemirnost, zatorej je molčala. ~"Ali se ne bojiš, 818 11 | Glej, tudi mojega očeta je ugrabila smrt v vojaškem 819 11 | globoki Turčiji. Od tiste dobe je že dvajset let, a vendar 820 11 | nesrečno in zapuščeno, ko me je odtrgala ta nesrečna vojska 821 11 | ljubega Mirka. Zdelo se mi je, da me ne more nihče več 822 11 | vse človeško življenje je v božjih rokah. V jutru 823 11 | žene, temveč radovala se je nad njeno nemilo uso do. ~" 824 11 | temno brezno pod seboj: ~"Tu je najgloblji prepad. Semkaj 825 11 | pokažem tja na Gradišče, kjer je njen ne, moj Mirko. In gledala 826 11 | in vsem pa naznanim, da je hotela Zala v temni noči 827 11 | polnoči, a vse zastonj. Zala je šla, bom rekla, spodrsnila 828 11 | šla, bom rekla, spodrsnila je na vlažni, kameniti poti 829 11 | prepad." ~Tako brez hrupa se je olajšalo Almiri srce. Sklep 830 11 | Almiri srce. Sklep in načrt je bil srečno storjen. Oči 831 11 | so ji zažarele. Iz njih je odsevala krviželjnost in 832 11 | štrlečih vrhovih. ~Deklica je zavalila nato težek kamen 833 11 | kamen na tisti kraj, kjer je ravno stala, zato da ne 834 11 | mesta v temoti. ~Medtem je Zalika, sedeč pri vhodu 835 11 | molila. V strahu božjem se je vsakokrat prekrižala, ko 836 11 | vsakokrat prekrižala, ko je zablisknilo in jelo grmeti 837 11 | grmeti po gorah. V molitvi je našlo njeno srce sladko 838 11 | sladko tolažbo. Čutila se je za nekaj trenutkov spet 839 11 | zadovoljno in potolaženo. Saj ji je notranja slutnja pravila, 840 11 | vsake nezgode. ~Iz teh misli je vzdramila nesrečno ženo 841 11 | nesrečno ženo Almira, ki se ji je zopet približala. ~"Kje 842 11 | nočnega sovražnika. A le dež je škropil na skale in glasno 843 11 | škropil na skale in glasno se je čulo njegovo padanje. Iz 844 11 | njegovo padanje. Iz globočine je odmevalo šumenje hudournika, 845 11 | odmevalo šumenje hudournika, ki je bil ob nočni plohi mogočno 846 11 | mogočno narastel ter si je bobneč delal pot med ostrimi 847 11 | glava, moja glava!" ~Znan se je zdel Almiri in Zali ta glas. 848 11 | prestrašeni in začudeni, a vse je zopet utihnilo. Blisk je 849 11 | je zopet utihnilo. Blisk je razsvetljeval temno noč 850 11 | in vrtoglavi prepad. Grom je bobnel zamolklo med pečinami 851 11 | pečinami in vrhovi, da se je tresla zemlja in so se skale 852 11 | plazeče črne poša sti... Bil je sovražnik, divji Turek. 853 11 | divji Turek. Prvi med njimi je že klical: "Le za menoj, 854 11 | prepad... ~Krik in klic je vzdramil očeta Serajnika 855 11 | hudim dežjem zavetja. Šla je tja na rob, kjer ji je bil 856 11 | Šla je tja na rob, kjer ji je bil izpodletel strašni načrt. 857 11 | izpodletel strašni načrt. Tu je slonela vsa obupana. Gledala 858 11 | slonela vsa obupana. Gledala je, zbegana kakor morilka, 859 11 | morilka, v prepad. V srcu jo je peklo. Prsi so se ji stiskale. 860 11 | ji stiskale. Zdelo se ji je, kakor da bi ji kdo z žarečimi 861 11 | trgal drobovino. Preklinjala je neobčutni kamen, ki je zaprečil 862 11 | Preklinjala je neobčutni kamen, ki je zaprečil njen namen. Rotila 863 11 | zaprečil njen namen. Rotila se je proti mrtvi prirodi, da 864 11 | deklico zamolkli glas, ki je tožno udarjal iz prepada 865 11 | pomagaj!" ~Tak klic in stok se je slišal iz globočine. Deklici 866 11 | na vsem životu. Glas ji je bil znan, a vedela ni, kdo 867 11 | in klicali na pomoč. Temu je bila skala odbila nogo, 868 11 | odbila nogo, onemu roko. Ta je imel prebito glavo, drugi 869 11 | zopet prsi vdrte. Tukaj je eden ravnokar dušo izdihnil, 870 11 | drugi borili s smrtjo. Huda je bila žetev, katero je kosila 871 11 | Huda je bila žetev, katero je kosila kamenita kosa, a 872 11 | kosila kamenita kosa, a to je bila šiba božja za krutega 873 11 | nevernika. ~Med ranjenci pa je najbolj eden vzdihoval. 874 11 | najbolj eden vzdihoval. Ta je klical neprenehoma po Almiri, 875 11 | pride na pomoč. ~Deklica se je trepetaje približevala mestu, 876 11 | približevala mestu, od koder je prihajal obupni klic. Prišedši 877 11 | Prišedši do njega pa se je zgrudila na prsi svoje mu 878 11 | porinil oster nož v srce, jo je speklo v duši. Pomislivši, 879 11 | speklo v duši. Pomislivši, da je bil prvi tožni glas iz njegovega 880 11 | glas iz njegovega grla, je spoznala, da je sama s kamnom 881 11 | njegovega grla, je spoznala, da je sama s kamnom prebila glavo 882 11 | očetu. ~"Glej, Almira, to je plačilo mojemu početju!" 883 11 | naklonjena. Prvi kamen, ki je priletel s strmi ne, je 884 11 | je priletel s strmi ne, je zadel mene, in mnogim drugim 885 11 | zadel mene, in mnogim drugim je odbila nocoj zadnja ura. ~ 886 11 | Kdor ni ranjen ali ubit, pa je zbežal v turški tabor, pustivši 887 11 | krilom svoje obleke. Tako je vsaj ustavila kri, ki mu 888 11 | vsaj ustavila kri, ki mu je tekla iz glave. ~"Preden 889 11 | govorila nocoj z vami. Sicer je vse izgubljeno, jaz in vi." ~" 890 11 | izgubljeno, jaz in vi." ~"Vse je izgubljeno, ako mi ti ne 891 11 | sicer sem ob glavo. Tako mi je zažugal turški poveljnik." ~" 892 11 | podzemeljski vhod v Svetnah. Vse mi je povedal in pokazal Mirko 893 11 | pokazal Mirko takrat, ko mi je še bil vdan. Njegove lastne 894 11 | vrata." ~Po teh besedah je zapustila Almira naglo očeta. 895 11 | naglo očeta. Za skalo skrita je še opazovala, kaj počenjajo 896 11 | turškemu taboru. ~Sama pa je splezala skrivši na oni 897 11 | skrivši na oni rob, kjer je prej sedela, in se zopet 898 11 | misli in naklepe. ~Ko se je storil dan, jo je našla 899 11 | Ko se je storil dan, jo je našla Zala še na tistem 900 11 | slonečo ob skalo. Ali ta se je prestrašila te čudne prikazni: 901 11 | te čudne prikazni: Almira je bila bleda kakor stena; 902 11 | bleda kakor stena; tresla se je na vsem životu kakor šiba 903 11 | divje padali po licu. Almira je bila ka kor človek, kateremu 904 12 | poglavje ~Turškega poveljnika je razjezilo poročilo, da mu 905 12 | razjezilo poročilo, da mu je izpodletel nočni napad na 906 12 | sreče! Mnogo tvojih vojakov je res ubitih in ranjenih. 907 12 | prišel ob življenje. Toda to je bil pot, katerega nam je 908 12 | je bil pot, katerega nam je vaš prerok Mohamed sam pokazal. 909 12 | poveljnik!" ~Turški četnik se je zavzel nad tako odločnimi 910 12 | odločnimi besedami. Zatorej se je pomiril in rekel: ~"Govori, 911 12 | mojo obvezo na glavi! To je kos ženskega krila. Moja 912 12 | ženskega krila. Moja hči Almira je v onem nepristopnem taboru. 913 12 | nepristopnem taboru. Slišala je moj klic, prišla do mene 914 12 | katerega ona ljubi. Mirko se je sicer že oženil na dan vašega 915 12 | kristjanskem taboru. Mirko je tedaj premišljeno razpostavljal 916 12 | morajo vztrajati, in vse je rešeno. ~Kar je bilo krepkih 917 12 | in vse je rešeno. ~Kar je bilo krepkih in za boj odraslih 918 12 | mladeničev in mož, vse se je moralo za prihodnjo noč 919 12 | varovale podzemeljski vhod, je postavil Mirko za ozidje 920 12 | gradu. Le nekaj starih mož je pustil v kleti, da varujejo 921 12 | podzemeljski izhod na Gradišču je bil obleganim kristjanom 922 12 | turški sužnosti. Ta tajni pot je bil torej našim kmetom zadnji 923 12 | zadnja rešitev. ~Proti večeru je bilo na obeh straneh vse 924 12 | nanje udarijo, a so vražnik je zopet vestno čakal na pravo 925 12 | molčali zamišljeno. Naposled je vzdramila Almira svojo tovarišico, 926 12 | podzemeljski izhod." ~Zala je globoko vzdihnila pri teh 927 12 | besedah. Verjetno se ji je zdelo, kar je trdila Almira. 928 12 | Verjetno se ji je zdelo, kar je trdila Almira. A vendar 929 12 | trdila Almira. A vendar se je tolažila, rekoč: ~"Bog bo 930 12 | vzdržali na Gradišču. Ozidje je močno in visoko. Možje so 931 12 | pretresle Almiro. Kri ji je šinila v bledo lice, a mrak 932 12 | šinila v bledo lice, a mrak je tovarišici zakrival to spremembo. ~" 933 12 | v Svetnah, o katerem mi je često pravil Mirko." ~"Tega 934 12 | skrivni izhod." ~Nato se je storila trda noč. Na stražo 935 12 | storila trda noč. Na stražo je prišel oče Serajnik, ženski 936 12 | našla nocoj miru. Težko je pričakovala polnoči. O polnoči 937 12 | polnoči. O polnoči pa se je ukradla tajno iz skrivališča, 938 12 | globočino. ~Ravno v tem času pa je tudi korakala majhna straža 939 12 | straža proti Rožci. Z njo je bil Tresoglav. Prišedši 940 12 | do zaznamovanega mesta se je ustavilo oboroženo spremstvo. 941 12 | oboroženo spremstvo. Tresoglav je šel k rovu in pričakoval 942 12 | ondi svojo hčer. ~Kmalu je prilezla Almira do njega. 943 12 | pogovarjala oče in hči. Naposled je še pristavila deklica: ~" 944 12 | pristavila deklica: ~"Tale ključ je od tajnih vrat v Strelčevi 945 12 | Strelčevi kleti. Skrival ga je oče Serajnik. Zalika mi 946 12 | oče Serajnik. Zalika mi je, nič hudega sluteč, naznanila 947 12 | sluteč, naznanila mesto, kjer je bil skrit. ~Ali glejte, 948 12 | izročijo Mirkovo nevesto. A on je potem moj, in vse je v naših 949 12 | on je potem moj, in vse je v naših rokah!" ~Pol ure 950 12 | rokah!" ~Pol ure pozneje se je vnel po vseh krajih okoli 951 12 | Marsikateri kristjan se je že, smrtno zadet, zgrudil 952 12 | podkopali, in tam pa tam se je jelo udirati. A veliki pogum 953 12 | neustrašljiva hrabrost Mirkova je pognala zopet sovražnika 954 12 | Izdani smo. Sovražnik je prodrl skozi podzemeljski 955 12 | so posekali, a potem se je moralo vdati vse. Grad je 956 12 | je moralo vdati vse. Grad je v turških ro kah. Pojdite 957 12 | premagani; zakaj od vseh strani je prihrul zdaj sovražnik tudi 958 12 | Kdor se ni hotel vdati, je moral umreti takoj na mestu. ~ 959 12 | takoj na mestu. ~Mirko se je sprva divje branil s svojimi 960 12 | tovariši. Ali v kratkem jih je mnogo popadalo pod krutimi 961 12 | krutimi meči in naposled se je zgrudil tudi Mirko, naš 962 12 | Hud udarec po glavi ga je omamil. Ko pa vidijo kristjanski 963 12 | kristjanski boritelji, da je njih poveljnik zadet, jim 964 12 | Vdali so se... Na Gradišču je bil sedaj Turek gospodar. ~ 965 12 | Turek gospodar. ~Preden je jela jutranja zora žareti, 966 12 | jela jutranja zora žareti, je bila usoda kristjanov določena. 967 12 | Vse bogastvo na Gradišču je prišlo Turkom v pest. Ves 968 12 | skrite in zakopane po kleteh, je vzel sovražnik pre maganim 969 12 | pre maganim kmetom. Plen je bil velik. ~Ljudje so prišli 970 12 | vsi brez izjeme, kar jih je še ostalo živih, pod turško 971 12 | obleko raz prsi, a Turek je ostal kamenitega, nečloveškega 972 12 | kleti na Gradišču. Kdor se je le količkaj upiral stražnikom, 973 12 | količkaj upiral stražnikom, je storil brez milosti konec. 974 12 | odličnejše njegove tovariše je odločil poveljnik boljši 975 12 | poveljnik boljši usodi. Le njim je še od daleč svetila zvezda 976 13 | Pili in jedli so, kar jim je dopuščal želodec. Vinjeni 977 13 | smehovali pred seboj. Zverinsko je bilo to ravnanje. A Turek 978 13 | kristjanskimi dušami. ~Najbolj pa se je radoval poveljnik sam in 979 13 | nekaj mi še manjka. In to je ona krasotica, o kateri 980 13 | se ne ločim od tod. Mnogo je sicer mladih deklet in žen 981 13 | Tresoglav. "Tabor pod Rožco je nepristopen. To smo izkusili 982 13 | in zmagovalcu. ~Poveljnik je govoril v bosenskem, to 983 13 | govoril v bosenskem, to je hrvatskosrbskem jeziku. 984 13 | hrvatskosrbskem jeziku. Bil je iz Bosne doma. Mirko in 985 13 | orožjem. ~Strah in groza je obšla Mirkove tovariše. 986 13 | vihar privrši. Le Mirko je ostal neustrašen. Le njega 987 13 | poveljnika. Zakaj Mirko je mislil le na svojo mlado 988 13 | sivolasega očeta. V svojih prsih je čutil le ljubezen do svoje 989 13 | junak ni poznal. ~Zavzel se je turški poveljnik nad pogumnim 990 13 | neustrašnim možem. Občudoval je njegovo mirnost in odločnost. ~" 991 13 | nepremično v tla. Zdelo se mu je, kakor da se ves svet vrti 992 13 | okrog njega. Tema se mu je delala pred očmi. Groza 993 13 | delala pred očmi. Groza ga je obhajala, kakor da bi videl 994 13 | brezna proti sebi. Pri tem pa je postal bled kakor smrt. 995 13 | ne v obraz. Le tresel se je na vsem životu in vzdihoval. 996 13 | vzdihoval. Zdaj pa zdaj se mu je tudi svetla solza potočila 997 13 | licu. ~Strašna bolečina je prešinjala njegovo srce. 998 13 | V tvojih rokah, Mir ko, je usoda tvoja in tvojih tovarišev. 999 13 | na čelo in lice. Tako se je boril sam s seboj nesrečni 1000 13 | mladostni tovariš in prijatelj, je prvi spoznal Mirkovo srčno