| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasno 2 javno 1 jaz 49 je 1679 jece 2 jeci 2 jecmen 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 1679 je 1419 in 878 v 820 se | Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances je |
Part
1001 13 | nevesto." ~Z milim očesom je pogledal Mirko svojega prijatelja. 1002 13 | svojega prijatelja. Ta pogled je izražal najsrčnejšo zahvalo 1003 13 | božje zapovedi. Sam bog me je združil z mojo ženo. A kar 1004 13 | oblasti. Zalino življenje je v božjih rokah. ~Vedi torej, 1005 13 | kar hočeš. Moje življenje je v tvojih rokah." ~Z zobmi 1006 13 | tvojih rokah." ~Z zobmi je škripal turški poveljnik. 1007 13 | same togote in tresel se je od jeze nad Mirkovimi odločnimi 1008 13 | odvedli v ječo. Tresoglav pa je odgrnil platneni zastor 1009 13 | ne gane." ~"Razjezil me je ta pes s svojo predrznostjo. 1010 13 | veseli in zadovoljni. Vsak si je ta dan sam poplačal svoj 1011 13 | tridnevno pomanjkanje. ~Naravno je tedaj, da so turški vojaki, 1012 13 | službo. Kako tudi ne? Saj je bila kristjanska posadka 1013 13 | zaprti v kleteh. ~Kmalu se je približal večer, prišla 1014 13 | približal večer, prišla je temna noč, in na Gradišču 1015 13 | temna noč, in na Gradišču se je vlegel trudni sovražnik 1016 13 | sovražnik k počitku. ~Nocoj je bila prva noč, ko so Turki 1017 13 | mirovali brez strahu. Zatorej je tudi marsikateri stražnik 1018 13 | si malo odpočije. ~To vse je opazil junaški mladenič 1019 13 | preži. Žalnikov Vinko jim je bil srečno odnesel pete, 1020 13 | Nocojšnjo priložnost se je odločil naš ujetnik porabiti, 1021 13 | in tako izve vse, kar se je godilo v turškem taboru. ~ 1022 13 | v turškem taboru. ~Groza je spreletela mladeniču život, 1023 13 | spreletela mladeniču život, ko je čul, da hoče poveljnik drugi 1024 13 | glavne voditelje. Slišal je tudi govoriti o prijatelju 1025 14 | Štirinajsto poglavje ~Preden je dotekla ura polnoči, je 1026 14 | je dotekla ura polnoči, je že klical Davorin iz prepada 1027 14 | Rožco očeta Serajnika. Ta ga je po glasu spoznal in mu dovolil, 1028 14 | votlini. ~Prestrašil se je sprva sivolasi mož turško 1029 14 | mladeniča. Ko pa vidi, da je zares tisti Davorin, ki 1030 14 | njem že vsi mislili, da je mrtev, se ga oklene okoli 1031 14 | prijatelj!" ~Mladenič se je komaj iztrgal iz starčevih 1032 14 | odgovoril ves pobit: ~"Vse je izgubljeno, vse je proč. 1033 14 | Vse je izgubljeno, vse je proč. Gradišče je v turških 1034 14 | izgubljeno, vse je proč. Gradišče je v turških rokah. Kje je 1035 14 | je v turških rokah. Kje je Zalika, Mirkova nevesta 1036 14 | teh strašnih besed. Hotel je govoriti in vprašati po 1037 14 | svojem sinu, ali beseda mu je zastala v grlu. Omahnil 1038 14 | zastala v grlu. Omahnil je na tla. Davorin ga je ujel 1039 14 | Omahnil je na tla. Davorin ga je ujel in položil v svoje 1040 14 | naročje. ~V skalnati votlini je začula Zalika znane glasove. 1041 14 | glasove. Prišedši k izhodu je spoznala Davorinov glas. 1042 14 | Davorinov glas. Težkega srca se je približala mestu, kjer sta 1043 14 | mladenič in starček. A ko je zagledala Serajnika, omedlelega 1044 14 | Davorinovem naročju, se je zgrudila nanj, objela svojega 1045 14 | njegovih prsih. Slutila je nesrečo ter že čutila v 1046 14 | duši, kako strašno novico je prinesel nočni prišlec. ~ 1047 14 | vpraša s tresočim glasom: ~"Je li Mirko mrtev? Ali še živi? 1048 14 | ubogemu grešniku!" ~In starec je sklenil roke in molil k 1049 14 | vsemogočnemu v zahvalo, da mu je rešil edinega sina. ~Hrup 1050 14 | šum pred skalnato votlino je hitro privabil Mirkovo in 1051 14 | milo nebo. Tudi Almira se je približala, radovedno od 1052 14 | Davorin. ~Naznanilo Davorinovo je kar pretresalo Mirkovo ženo. 1053 14 | Mirkovo ženo. Strah in obup se je boril v njenem srcu. V duhu 1054 14 | boril v njenem srcu. V duhu je že videla pred seboj Mirka 1055 14 | Mirka mrtvega. Nesrečna Zala je bila vsa obupana in zbegana. 1056 14 | in zbegana. A naposled se je ohrabrila in opogumila. 1057 14 | in opogumila. Pamet se ji je vrnila zopet v glavo. Njeno 1058 14 | zopet v glavo. Njeno srce se je pomirilo. ~Ta strašna nezgoda 1059 14 | strašna nezgoda Mirkova je storila Zaliko neobčutno 1060 14 | vzdihovala. Z mirnimi očmi je pogledala proseče proti 1061 14 | podobo Matere božje, katero je bil pobožni menih Kapistran 1062 14 | njenemu ranjkemu očetu. Nato je pokleknila na tla in molila 1063 14 | držeč. Iskrena molitev pa ji je vdahnila nov pogum in odločnost 1064 14 | odločnost v srce. V njeni duši je bil sklep storjen. ~Po molitvi 1065 14 | sklep storjen. ~Po molitvi je rekla tedaj Zala mirno in 1066 14 | mirno in odločno: ~"Ako je torej res mogoče, da morem 1067 14 | otrok kakor Mirko. Bolje je, da eden živi, kakor pa 1068 14 | v svojih rokah? Kdo nam je porok za to?! ~Boljše je 1069 14 | je porok za to?! ~Boljše je res, da eden živi, kakor 1070 14 | svojega Mirka!" ~Smrtna tišina je nastala po teh odločnih, 1071 14 | nepričakovanih besedah. Vse se je kar strme spogledovalo. ~ 1072 14 | njegovega sina; ali zdaj je moral verovati njenim besedam, 1073 14 | žrtvovati svoje življenje. ~Zala je kar okamenela na mestu. 1074 14 | mestu. Osramočena pred vsemi je stala kakor neobčutna marmorna 1075 14 | sosedinj. Najblažji njen čut je bil razžaljen. Ona, nevesta 1076 14 | In pri teh mislih se ji je dozdevalo, da že dvomi ves 1077 14 | Almirine besede, tako jo je bolelo v srcu njeno sumničenje. 1078 14 | sumničenje. Vsa potrta se je naslonila svoji materi na 1079 14 | in jela ihteti. Jokaje pa je tožila tiho: ~"Tukaj v srcu 1080 14 | srcu me boli, mati. Meni je, kakor da bi mi trgal kdo 1081 14 | ljubim nad vse. Sam Bog je naju združil." ~"Pokaži 1082 14 | bomo videli, katera naju je vrednejša Mirkove roke ti 1083 14 | Mirkove roke ti ali jaz!" ~To je bilo občutljivi in nežni 1084 14 | ženi preveč. Zalino srce je vzkipelo do vrhunca. Obrnila 1085 14 | vzkipelo do vrhunca. Obrnila se je proti Almiri in rekla s 1086 14 | videli, katera ljubezen je močnejša, tvoja ali moja. 1087 14 | dejanju naj se pokaže, kolika je ljubezen zakonske žene!" ~ 1088 14 | razvezati v nebesih, kar je zvezal tu na zemlji." In 1089 14 | Gradišču. ~Nočna potnika je opazovala, na skalnatem 1090 14 | v temno haljo. Govorila je sama s seboj. ~"Zdaj je 1091 14 | je sama s seboj. ~"Zdaj je v mojih rokah. Ravno je 1092 14 | je v mojih rokah. Ravno je došla v globoki prepad. 1093 14 | proti taboru. Tudi zame je čas, da grem." ~In šla je. 1094 14 | je čas, da grem." ~In šla je. Oprezno se je splazila 1095 14 | In šla je. Oprezno se je splazila po strmini v globino 1096 14 | znancema proti Gradišču. Bila je od njiju vedno kakih petdeset 1097 14 | Zala in Davorin, počakala je tudi Almira; če sta se pa 1098 14 | onadva napotila naprej, šla je tudi Almira za njima. ~Četrt 1099 14 | ši vhod na grad. Očetu ga je bil izročil Strelec sam, 1100 14 | in tudi oče ne vedo, kje je. Za torej ne vem, kako prideva 1101 14 | stopata tiho dalje in Zalika je medpotoma stiskala majhno 1102 14 | Strelčevega doma, sledila pa jima je oprezno Almira, kolikor 1103 14 | hiši ni bilo nikogar. Vse je bilo mrtvo in zapuščeno. 1104 14 | po stopnicah v klet, a tu je bil tisti zid razkopan, 1105 14 | bil tisti zid razkopan, ki je prej zakrival že lezna vrata. ~" 1106 14 | izdihne svojo dušo. ~Zaliko je seveda obšla groza pri tem 1107 14 | tem prizoru, toda kmalu se je opogumila ter korakala z 1108 14 | hodniku na grad. A naenkrat se je zopet ustavila, rekoč: ~" 1109 14 | Davorin posluša, a vse je bilo tiho kakor v grobu. ~ 1110 14 | od same radosti. ~"Zdaj je vse v mojih rokah," si misli 1111 14 | misli nesrečno dekle. "Mirko je moj. Zala je v kletki kakor 1112 14 | dekle. "Mirko je moj. Zala je v kletki kakor ptiček." 1113 14 | nagloma turški straži, ki je čuvala ječo, kjer so bili 1114 14 | tovariši zaprti. ~Davorin je že mislil odpreti vrata, 1115 14 | presedalo Almiri. Zmagovito je nosila glavo pokonci. Neprestrašeno 1116 14 | glavo pokonci. Neprestrašeno je zrla stražnikom v oči. ~ 1117 14 | stražnikom v oči. ~Kmalu je stopil tudi poveljnik turške 1118 14 | čete v šotor. A kako se je zavzel nad lepoto mlade 1119 14 | Mirkove žene! Kar obstal je pred njeno veliko, častito 1120 14 | častito postavo. Dolgo ji je gledal v oči in obraz, ka 1121 14 | visokega čela. ~Globok vtis je naredila ta izredna prikazen 1122 14 | dušo. Prej besen in divji je postal sedaj krotek in miren. 1123 14 | miren. Blagi Zalin pogled ga je očaral; ukrotila je neusmiljenega 1124 14 | pogled ga je očaral; ukrotila je neusmiljenega Turka. ~"Resnico 1125 14 | neusmiljenega Turka. ~"Resnico je govoril Tresoglav," si je 1126 14 | je govoril Tresoglav," si je mislil poveljnik. "To je 1127 14 | je mislil poveljnik. "To je zlato darilo za mojega gospodarja. 1128 14 | svojimi sužnicami lepše, kakor je tale pred menoj." ~"Odkod 1129 14 | imela jezika. Njeno srce je okamenelo. Zala je že videla 1130 14 | srce je okamenelo. Zala je že videla v duhu vso svojo 1131 14 | vso svojo nesrečo, slutila je že v srcu strašno svojo 1132 14 | strašno svojo uosdo. Vedela je, da je postala sužnja turškega 1133 14 | svojo uosdo. Vedela je, da je postala sužnja turškega 1134 14 | Almira namesto Zalike: ~"To je žena Mirkova, katero želiš, 1135 14 | ujel na poti v našo dolino, je vzel skrivši tvojim stražam 1136 14 | podzemeljskega vhoda. Z njimi je odprl Zali in sebi vhod 1137 14 | Zali in sebi vhod in ondi je ubil tudi tvojega stražnika. 1138 14 | stražnika. V svoji zbeganosti pa je pustil ključ v vratih in 1139 14 | Tresoglava." ~Poveljnik pa ji je odgovoril mirno in krotko: ~" 1140 14 | celem životu: zraven njega je stala Almira, zavita v črno 1141 14 | očesom ptička, katerega je zavratno ugrabil v travi 1142 14 | tako zmagovito in ponosno je zrla zdaj Almira na vklenjenega 1143 14 | vklenjenega Mirka. ~In on se je zares zbal tega pogleda. 1144 14 | pogleda. Strašna slutnja mu je pre tresla dušo. Nehote 1145 14 | pre tresla dušo. Nehote mu je prišla na misel tista usodepolna 1146 14 | usodepolna noč, ko se mu je bilo dekle zaklelo v strašno 1147 14 | strašno maščevanje. Mirko je spoznal, da se je sedaj 1148 14 | Mirko je spoznal, da se je sedaj uresničilo Almirino 1149 14 | Almirino žuganje. Uvidel je, da je izdala njega in vse 1150 14 | Almirino žuganje. Uvidel je, da je izdala njega in vse njegove 1151 14 | prijateljica! Ves žalosten in potrt je povesil tedaj glavo in oči 1152 14 | imenovali. ~Toda moje srce se je danes omečilo, moja želja 1153 14 | smrti rešeni. ~Otela vas je tale deklica, znana vam 1154 14 | res, ni res!" ~Mladeniču je zdi ta glas znan. V srce 1155 14 | hoče skočiti tja, od koder je prišel ta klic, ali straža 1156 14 | kakor mrtva na tleh. Bila je izdana in uničena. ~ 1157 15 | Še istega dne popoldne je došlo iz glavnega turškega 1158 15 | Podjunski dolini. ~Zatorej se je v turškem šotorišču jelo 1159 15 | pripravljati na odhod. Prej pa se je še hotel poveljnik polastiti 1160 15 | Jakoba v Podgradu. ~Zdaj, ko je bilo Gradišče v njegovih 1161 15 | Gradišče v njegovih rokah, je imel Turek več vojakov na 1162 15 | razpolaganje. Z vso močjo se je odločil tedaj napasti dobro 1163 15 | cerkev. Toda vsak poizkus je bil zaman. Tudi tu so se 1164 15 | pogum, ko so izvedeli, da je prišlo močno zavarovano 1165 15 | meč ali v sužnost. Zatorej je bilo našim kmetom kaj po 1166 15 | ponudi mir. Vsakemu kristjanu je obljubil prostost in življenje. 1167 15 | pogodba sklenila. Ali kakor je Turek teptal božje zapovedi 1168 15 | kakor divjo zverino, tako je prelomil tudi to pogodbo. ~ 1169 15 | sovražnik kristjanom, temveč je dal vse pomoriti, kar mu 1170 15 | dal vse pomoriti, kar mu je prišlo v pest. Kdor pa ni 1171 15 | njegovim bridkim mečem, je prišel v sužnost. Naposled 1172 15 | vasi na daleč okrog in nebo je krvavo žarelo noč in dan. 1173 15 | bivala Almira in Mirko, to je hiša Serajnikova in Tresoglavova. ~ 1174 15 | moških in deklet. Kdor pa je bil preslab, da ni mogel 1175 15 | turške nečlovečnosti. ~To je bila najhujša turška vojska, 1176 15 | leto 1478. ~Ali Bog, ki je vsem pravičen sodnik, je 1177 15 | je vsem pravičen sodnik, je poplačal tudi Turkom njih 1178 15 | srpana imenovanega leta je dospela glavna turška vojska 1179 15 | Pri vasi Mohljiče se ji je pridružila še četa, ki je 1180 15 | je pridružila še četa, ki je plenila po Rožni dolini. 1181 15 | tisoč kristjanskih ujetnikov je bilo sedaj v turški vojski. 1182 15 | tudi Zala in Davorin. Tu je bil jok in stok, vpitje 1183 15 | krik! ~Zaradi hudega dežja je bila takrat Drava visoko 1184 15 | Drava visoko narastla. Težko je bilo priti preko globoke 1185 15 | stopili tudi sami. ~A teža je bila prevelika. Deroča voda 1186 15 | bila prevelika. Deroča voda je preplavila nekaj ladij in 1187 15 | brodov. Velika množica Turkov je utonila, a še več kristjanov 1188 15 | utonila, a še več kristjanov je našlo hladni grob v penečih 1189 15 | majhno število ujetnikov se je rešilo iz mogočne vode. 1190 15 | mogočne vode. Med njimi je bil tudi Davorin. ~Ali nesrečne 1191 15 | valovih turške sužnosti. Bila je v spremstvu glavnega poveljnika, 1192 15 | glavnega poveljnika, in ta je čuval mlado ženo kakor zenico 1193 15 | Junaški mladenič Davorin se je dolgo boril z divjimi valovi 1194 15 | reke Drave. Naposled ga je vrgla voda živega na suho. ~ 1195 15 | potrt, uničen in omamljen se je napotil naš junak polagoma 1196 15 | so ga komaj nosile. ~Tako je bila oslabljena njegova 1197 15 | vklenjen v železne verige je moral stradati v turški 1198 15 | lakote umrl. ~Tudi njegov duh je bil otemnel in meglen. Vsak 1199 15 | kruti turški vojaki, ko je bil ujet, z mučno smrtjo. 1200 15 | teh mukah in bolestih pa je bil, čemur se ni čuditi, 1201 15 | spomin. ~Le nekako temno se je še pozneje spominjal, da 1202 15 | še pozneje spominjal, da je hotel z Zaliko vred rešiti 1203 15 | in njegove tovariše, a da je bila vse to preprečila Almira. 1204 15 | vedel več. Ali kadarkoli je zagledal Almiro, se je vselej 1205 15 | kadarkoli je zagledal Almiro, se je vselej stresel na vsem životu. 1206 15 | životu. Strah in groza ga je obdajala pred njo. Nje se 1207 15 | obdajala pred njo. Nje se je izogibal kakor hudodelke, 1208 15 | na duši. ~Na potu domov je prišla Davorinu majhna četa 1209 15 | oboroženih kmetov naproti. Bil je Mirko s svojimi tovariši 1210 15 | njegove tovariše. Ves obupan je hitel mladi mož potem v 1211 15 | Zaliko. Ali žalibože, tu je moral prehitro spoznati, 1212 15 | moral prehitro spoznati, da je bil to res Zalin glas, katerega 1213 15 | res Zalin glas, katerega je slišal ono strašno ju tro 1214 15 | deklico Almiro, češ, ona sama je rešila Mirka in najodličnejše 1215 15 | može v vsej okolici. Ona je tvegala zanje svoje življenje. 1216 15 | svoje življenje. Vse se je čudilo, ko je Almira pripovedovala, 1217 15 | življenje. Vse se je čudilo, ko je Almira pripovedovala, kako 1218 15 | Almira pripovedovala, kako je šla tisto usodepolno noč 1219 15 | poveljniku v šotor: kako ga je ondi kleče prosila, naj 1220 15 | sužnosti. A ravno tedaj, ko je bila pri njem, je privedla 1221 15 | tedaj, ko je bila pri njem, je privedla ponočna straža 1222 15 | podzemeljskem hodniku, kamor jo je zvabil nesrečni in predrzni 1223 15 | mladenič Davorin. Poveljnik je nato njeno iskreno prošnjo 1224 15 | odvedel v sužnost. ~Tako je govorila izdajalka Almira 1225 15 | njen pogum. Le oče Serajnik je majal z glavo, toda rekel 1226 15 | malo da ni zblaznel, ko je izvedel, da je ujeta njegova 1227 15 | zblaznel, ko je izvedel, da je ujeta njegova Zalika. Hipoma 1228 15 | ujeta njegova Zalika. Hipoma je sklenil, da jo mora rešiti. 1229 15 | mora rešiti. Zatorej se je napotil preko Rožce na Gorenjsko. 1230 15 | Rožce na Gorenjsko. Ondi je prosil pri kmetih po moči, 1231 15 | moči, in res, marsikdo mu je sledil na Koroško. ~Nagloma 1232 15 | sledil na Koroško. ~Nagloma je bil nabral Mirko tudi v 1233 15 | dohiteli le Davorina, ki pa je bil že na potu proti domu. 1234 15 | potu proti domu. In ta jim je povedal, da se je turška 1235 15 | ta jim je povedal, da se je turška četa združila že 1236 15 | streho. Tudi nesrečni Davorin je zahajal k njima. Onadva 1237 15 | poljskih pridelkov. Zid se je bil udrl. Treba je bilo 1238 15 | Zid se je bil udrl. Treba je bilo razkopati grobljo in 1239 15 | so mrtvega človeka. Bil je Tresoglav. ~Vsi so se zavzeli 1240 15 | Toda nihče ni vedel, kako je prišel ta človek na Gradišče 1241 15 | vodijo v podzemski hodnik. Tu je bil sedaj tisti ključ, ki 1242 15 | bil sedaj tisti ključ, ki je izginil takrat iz vrat, 1243 15 | izginil takrat iz vrat, ko je čuval Strelec vhod na Gradišče. 1244 15 | Strelec vhod na Gradišče. To je bilo dokaza dovolj, da je 1245 15 | je bilo dokaza dovolj, da je bil Tresoglav tedaj v kleti 1246 15 | Tresoglav tedaj v kleti in da je on potegnil ključ iz vrat. 1247 15 | našli pri njem, o katerem je prej trdil Serajnik, da 1248 15 | prej trdil Serajnik, da ga je izgubil v taboru pod Rožco. ~ 1249 15 | pod Rožco. ~Strašen sum je spreletel sedaj očeta Serajnika 1250 15 | Mirka. Grozna slutnja jima je polnila dušo. Toda molčala 1251 15 | grešno dušo. ~Grozno smrt je storil Tresoglav. Bil je 1252 15 | je storil Tresoglav. Bil je žrtva svoje lakomnosti in 1253 15 | in izdajstva. ~Tresoglav je imel za plačilo prejeti 1254 15 | plena od Turkov. S tem se je delal na videz zadovoljnega. 1255 15 | v svoji lakomni duši se je kesal, da ni zahteval polovice 1256 15 | zahteval polovice od vsega. Saj je le on sam spravil Gradišče 1257 15 | sovražniku v roke. ~Zatorej je skušal skrivaj si prisvojiti 1258 15 | določili Turki. Natihoma je znašal ponoči v globoko 1259 15 | dragocene stvari. Hotel se je dobro okoristiti. A v njegovo 1260 15 | stražniki. Opravičeval se je sicer pred poveljnikom, 1261 15 | smrtjo. ~Ves obupan in potrt je taval potem Tresoglav po 1262 15 | mirovati. Vtihotapil se je nekega dne do turškega plena 1263 15 | zažge. Pa le majhen del je zgorel, vse drugo so rešili 1264 15 | požreš nosti. ~Sovražnik je bil odšel z Gradišča, Tresoglav 1265 15 | z Gradišča, Tresoglav pa je umiral v temni kleti. Glad 1266 15 | umiral v temni kleti. Glad je hud gospod. Nenasitni izdajalec 1267 15 | želodec. ~Z njegovega telesa je izginjalo meso. Postal je 1268 15 | je izginjalo meso. Postal je kost in koža. Naposled ga 1269 15 | kost in koža. Naposled ga je bila sama okostnica. Zadnje 1270 15 | okostnica. Zadnje svoje moči je še hotel uporabiti v to, 1271 15 | to, da se reši. ~V kleti je ležalo več brun in hlodov. 1272 15 | brun in hlodov. Z njimi je začel suvati in tolči v 1273 15 | v razpokano zidovje, ki je ločilo klet od kleti. Mislil 1274 15 | od kleti. Mislil in upal je, da ga bo kdo slišal. A 1275 15 | zaman. Le mrtvo zidovje se je usmililo njegove muke. ~ 1276 15 | usmililo njegove muke. ~Ko je namreč zid podrl, se je 1277 15 | je namreč zid podrl, se je udrla vsa stena in pokopala 1278 15 | Tresoglava na veke. ~Tako je Bog kaznoval požrešnika 1279 15 | izdajalca kristjanov. ~Almira je po turškem odhodu vsak dan 1280 15 | pričakovala svojega očeta. Menila je, da dojde domov, obložen 1281 15 | vesel. V svoji domišljiji si je že slikala bodoče življenje 1282 15 | zadovoljnosti. ~A kakor bi trenil, je bila ta nada uničena. Na 1283 15 | Vsa obupana in zbegana se je vrgla Almira mrliču na prsi 1284 15 | hladni grob. ~Od tistega časa je glodal na Almirinem srcu 1285 15 | in vesti; češ, ona sama je kriva grozne smrti očetove. 1286 15 | smrti očetove. Iz njene duše je izginilo veselje in radost. 1287 15 | tolažbe. Pred njenimi očmi je v nočnih sanjah vstajala 1288 16 | tem kraju, zakaj ljudstvo je bilo odslej vseskozi siromašno. 1289 16 | zadovoljni s tem, kar jim je Bog dal. Bili so pohlevni 1290 16 | bogoslužni; nesreča jih je storila še bolj ponižne 1291 16 | poprej. ~Pri Serajnikovih je gospodaril zdaj Mirko sam. 1292 16 | sam. Zakaj oče Serajnik je bil začel zaradi nesrečnih 1293 16 | hudo bolehati. Neskončno ga je pekla v srcu nesreča Zalina. 1294 16 | nesreča Zalina. A bolelo ga je, videčega, da hira tudi 1295 16 | hira tudi njegov sin, odkar je izgubil svojo nevesto in 1296 16 | nevesto in ženo Zaliko. ~Mirko je bil odslej nenavadno tih 1297 16 | nenavadno tih in pobit. Govoril je malo. Izogibal se je ljudi, 1298 16 | Govoril je malo. Izogibal se je ljudi, najbolj Almire. Da, 1299 16 | najbolj Almire. Da, nje se je celo bal, kakor pregrešne 1300 16 | čarovnice. ~Nehote se mu je vsiljevala slutnja, da je 1301 16 | je vsiljevala slutnja, da je le Almira kriva vse njegove 1302 16 | nesreče. V tem mnenju ga je podpiral tudi njegov oče. 1303 16 | tudi njegov oče. Serajnik je namreč vedno trdil, da izpričujeta 1304 16 | zlasti pa Mirko. Saj si je moral naposled sam priznati, 1305 16 | naposled sam priznati, da je tudi on, to je njegovo nepremišljeno 1306 16 | priznati, da je tudi on, to je njegovo nepremišljeno prijateljstvo 1307 16 | Pa tudi mladenič Davorin je čestokrat trdil Mirku, da 1308 16 | čestokrat trdil Mirku, da je Almira kriva Zaline sužnosti 1309 16 | Mirko ni veroval, meneč, da je njegov spomin vedno še temen 1310 16 | meglen. Toda Davorinova pamet je bila sedaj že čista in jasna. 1311 16 | čista in jasna. Zopet se je vsega dobro zavedal, kar 1312 16 | vsega dobro zavedal, kar se je godilo na Gradišču, ali 1313 16 | sluha. Vsi so mislili, da je mrtva. Posebno Davorin je 1314 16 | je mrtva. Posebno Davorin je trdil, da je najbrž v penečih 1315 16 | Posebno Davorin je trdil, da je najbrž v penečih dravskih 1316 16 | niso zasledili nikjer, če je bila tudi Drava mnogo mrličev 1317 16 | vrgla na suho. ~Preteklo je četrto in peto leto. Tudi 1318 16 | leto. Tudi šesto leto se je že bližalo h koncu, ali 1319 16 | in spremeni. Tudi Mirko je pozabil na svojo nevesto 1320 16 | nevesto in ženo. Imel jo je za mrtvo, ali groba njenega 1321 16 | ostanki. ~V teku časa se je izbrisala iz Mirkove duše 1322 16 | izogibal deklice, in dekle je zopet iskalo njegove družbe. ~ 1323 16 | družbe. ~Razmerje med njima je postajalo vse ožje od dne 1324 16 | Mirkova žena. ~Najbolj pa se je tej zvezi protivil oče Serajnik 1325 16 | sam. ~"Dokler živim jaz," je rekel starec dostikrat, " 1326 16 | šteti. Vedno bolj in bolj je bolehal in slabel. Naposled 1327 16 | in slabel. Naposled se ga je lotila bolezen in ta ga 1328 16 | lotila bolezen in ta ga je tudi hitro položila v grob. ~ 1329 16 | Z očetom Serajnikom se je podrl tudi zadnji zid, ki 1330 16 | podrl tudi zadnji zid, ki je še edini, tako so mislili 1331 16 | in nevesta, Miklova Zala, je še živela. Ali živela je 1332 16 | je še živela. Ali živela je nesrečno, tožno življenje 1333 16 | Turški poveljnik Iskender je bil po mnogih težavah, po 1334 16 | ujetnikov, brez plena in ropa, je bil došel v cesarsko mesto. 1335 16 | cesarsko mesto. Podariti je imel le eno lepo sužnico 1336 16 | pozornosti. ~In res, sultan je bil vesel tega daru. Zala, 1337 16 | njegova nova služabnica, je bila najlepša med vsemi. 1338 16 | med vsemi. Turški car ji je odločil po sebne, z zlatom 1339 16 | in dvorane. ~Oblačiti jo je dal v najlepšo svilnato 1340 16 | velikem turškem mestu. Zala je imela vsega dovolj. Deklice 1341 16 | strežaji doprinašali, kar je hotela. Bila je bogata in 1342 16 | doprinašali, kar je hotela. Bila je bogata in čislana. ~Ali 1343 16 | čislana. ~Ali pa mislite, da je bila naša Zalika v tem bogastvu 1344 16 | vesela? ~Ne! Temveč Zala je bila sedaj nesrečna, kakor 1345 16 | celo usahne in ovene, tako je hirala in venela tudi Zalika, 1346 16 | venela tudi Zalika, odkar je živela kot nesrečna sužnica 1347 16 | slovensko obleko. ~Cele noči je pomilovalna žena kleče prejokala 1348 16 | in premolila. S solzami je močila svilnato in z zlatom 1349 16 | na ubogo mater. Na glas je molila in govorila sama 1350 16 | podoba Matere božje, ki jo je vedno nosila na prsih pri 1351 16 | nosila na prsih pri sebi, ji je bila obenem cerkev in oltar, 1352 16 | obenem cerkev in oltar, kamor je poklekala ponoči in kjer 1353 16 | poklekala ponoči in kjer je klicala na glas blaženo 1354 16 | pomoč. ~Ta tuga in žalost je seveda razjedala Zaliki 1355 16 | Zaliki zdravje. Postala je bleda in slaba. Vidno so 1356 16 | pojemale njene moči. ~Tako je teklo leto za letom. Bili 1357 16 | časi. Od vsega sveta ločena je vzdihovala Zala vedno sama 1358 16 | sobici. Edina tolažba ji je bila le molitev in pogled 1359 16 | Matere božje, katero ji je bil dal oče Serajnik v spomin 1360 16 | spomin njene zaroke. ~Prišlo je bilo že sedmo leto Zaline 1361 16 | in očeta Serajnika. Ker je pa videla, da ji nikdar 1362 16 | zasvetijo žarki zlate svobode, je postajala še otožnejša in 1363 16 | še otožnejša in naposled je celo nevarno zbolela. A 1364 16 | grenkejšega trpljenja. In tako je bilo tu di z nesrečno Zaliko. ~ 1365 16 | Ni še bilo dovolj, da je umiralo njeno življenje 1366 16 | dne; ni še bilo dovolj, da je živela nesrečna žena za 1367 16 | sredi med neverniki; to vse je še bilo premalo trpljenja 1368 16 | božji. Tudi svetinjo, ki jo je shranjevala in čuvala kot 1369 16 | rokam turškim! ~Strašna je bila ta zapoved, a neovržna. 1370 16 | muk in groze. ~Zalika se je kar stresla na životu, ko 1371 16 | strašno zapoved. Ali bila je dobra in stanovitna kristjanka. 1372 16 | niti bolečih muk. Odločno je odvrnila sultanovim služabnikom, 1373 16 | svoje vere. ~Ta odločnost je zasrdila turškega carja. 1374 16 | turškega carja. Tri dni ji je dal še premisleka; potem 1375 16 | njegove želje. Toda Zalika je bila trdna v svoji veri, 1376 16 | temveč prvi njen sklep je bil in ostal odločilen. ~ 1377 16 | odločilen. ~Pri vsem tem si je bila Zala še zmeraj v zavesti 1378 16 | Bog ti pomore! Dostikrat je tedaj v zadnjem času premišljala, 1379 16 | Toda vsak poizkus se ji je zdel brez uspeha. Okna so 1380 16 | misliti pri njej. Zatorej se je pripravljala na gotovo smrt. 1381 16 | na gotovo smrt. Iskreno je molila vsako noč in klicala 1382 16 | Devico na pomoč: Ona se je naj usmili! Reši jo naj 1383 16 | teh ponočnih molitvah jo je vselej šele proti jutru 1384 16 | trud in spanec. Obnemogla je zaspala Zalika kleče na 1385 16 | nesrečne kristjanke, ki je edino v blagodejnem spanju 1386 16 | hodnikih. Marsikateri stražnik je obstal pri sobi, kjer je 1387 16 | je obstal pri sobi, kjer je molila nesrečna žena. Njen 1388 16 | žena. Njen glas in ihtenje je odmevalo v tihi noči po 1389 16 | glasove, a njih pomen jim je bil neumeven. ~Le enemu 1390 16 | glasovi. Le eden izmed vseh je razumel njih globoki pomen. 1391 16 | njih globoki pomen. Srce mu je radostno vzkipelo. Od samega 1392 16 | vzkipelo. Od samega veselja se je jel tresti na životu, začuvši 1393 16 | začuvši te glasove. Padel je na kolena in molil tiho 1394 16 | tridesetletne sužnosti mu je stopila znova pred oči.Živo 1395 16 | stopila znova pred oči.Živo se je še spominjal, kako se je 1396 16 | je še spominjal, kako se je nekdaj vojskoval s Serajnikom 1397 16 | pri Belem gradu. A tam se je moral ločiti od njih. V 1398 16 | ga ranili in ujeli. Nato je prišel v Carigrad, kjer 1399 16 | prišel v Carigrad, kjer je oz dravel in naposled postal 1400 16 | na turškem dvoru. ~Ko pa je slišal to noč prvikrat v 1401 16 | letih znano molitev, ki jo je tudi sam molil z materjo 1402 16 | v svoji mladosti, in ko je čul glasove, ki so ga spominjali 1403 16 | daleč tam v Rožu, tedaj se je vzdramil nesrečni mož k 1404 16 | živ ljenju. Vzbudilo se mu je neskončno hrepenenje po 1405 16 | znancih. Obnovila se mu je v njegovih prsih presrčna 1406 16 | domači. ~Globoko v srce se mu je usmilila usoda neznane, 1407 16 | toda nesrečne žene. Čutil je njeno trpljenje, poznal 1408 16 | ključavnico v sobo, od koder je slišal prošnje in jok... ~ 1409 16 | prošnje in jok... ~Sonce je že zlatilo visoke kupole 1410 16 | carigrajskih mošej, ko se je Zala prebudila iz spanja. 1411 16 | spanja. Sliko Matere božje je še držala v roki. Vsa omamljena 1412 16 | v roki. Vsa omamljena se je ozirala po sobi. Mislila 1413 16 | ozirala po sobi. Mislila je, da je še noč. Ali njena 1414 16 | po sobi. Mislila je, da je še noč. Ali njena soba je 1415 16 | je še noč. Ali njena soba je bila svetla kakor beli dan. ~" 1416 16 | kakor beli dan. ~"Kaj pa je to?" vzklikne naenkrat začudena 1417 16 | in pobere beli listič, ki je ležal na tleh. ~"Ta jezik 1418 16 | ležal na tleh. ~"Ta jezik mi je znan. Ali ni to slovenski? 1419 16 | ni to slovenski? Da, to je moj jezik, kakor ga govorijo 1420 16 | na Koroškem. Sam Bog mi je poslal to pisemce. Sam Bog 1421 16 | veselja se joče, videč da je Bog uslišal njeno molitev. ~ 1422 16 | molitev. ~Več nego stokrat je prebrala žena te vrstice. 1423 16 | žena te vrstice. Ves dan je premišljala o skrivnostnem 1424 16 | poslanega pi sma. Čuvala ga je kakor zlat zaklad na svojih 1425 16 | na svojih prsih; saj ji je bil z njim prisvetil prvi 1426 17 | Sedemnajsto poglavje ~Težko je Zalika pričakovala večera. 1427 17 | pričakovala večera. O polnoči, si je mislila, bo potrkal nekdo 1428 17 | odpre; zakaj človek, ki je poslal pismo, pride k njej. 1429 17 | pismo, pride k njej. Tako je vsaj brala na listu. ~Polna 1430 17 | listu. ~Polna upa in strahu je sedela Zala zvečer v svoji 1431 17 | zvečer v svoji sobi. Zdaj je dvomila nad besedami v pismu, 1432 17 | besedami v pismu, zdaj jim je zopet verjela in zaupala. ~" 1433 17 | zaupala. ~"Kaj naj storim?" je govorila sama s seboj. " 1434 17 | sama v sobo! Bog ve, kdo je? Bog ve, kaj mi hoče storiti?! 1435 17 | konča svojo pripovest. "Vas je poslal moj rešilni angel. 1436 17 | poslal moj rešilni angel. Bog je uslišal mojo molitev. Vi, 1437 17 | muke in trpljenja, ki mi je namenjeno." ~Solza se utrne 1438 17 | žena. Ali rešiti jo, to je bila drzna misel, a drznejša 1439 17 | oba. Tam v Rožni dolini je moj dom. Tam je tekla moja 1440 17 | Rožni dolini je moj dom. Tam je tekla moja zibel. Tam so 1441 17 | tam moj ženin in mož, tam je moj Mirko doma!" ~Tu Zala 1442 17 | ji zalijejo oči. Ihtela je kakor dete, ki je izgubilo 1443 17 | Ihtela je kakor dete, ki je izgubilo v nepoznani deželi 1444 17 | poljubuje v lice. Uganila je, da je on njen stric Marko, 1445 17 | poljubuje v lice. Uganila je, da je on njen stric Marko, o katerem 1446 17 | stric Marko, o katerem ji je mnogokrat pripovedoval oče 1447 17 | pripovedoval oče Serajnik. Mislila je vedno, da se njego va duša 1448 17 | nebesih, ali glej, zdaj je prišel naenkrat tu pred 1449 17 | življenja. Z živimi barvami je slikal sivolasi mož krvave 1450 17 | pred Belim gradom. Opisoval je pogumnost svojega brata 1451 17 | prijatelja Serajnika. Iskreno je govoril o pobožnem menihu 1452 17 | podobi Matere božje. ~Sedaj je pokazala Zalika svojemu 1453 17 | Kapistranovo svetinjo. On jo je spoznal za tisto, katero 1454 17 | spoznal za tisto, katero je nosil sveti mož v boju in 1455 17 | bratu Miklu zato, ker mu je bil rešil življenje. ~Marko 1456 17 | človeška. Z navdušenostjo je prijel za znano sliko in 1457 17 | strahu na gorke prsi. ~Zdaj je bil ves oživljen, navdušen 1458 17 | ognjen. Novo življenje mu je vdahnila ta slika v ovenelo 1459 17 | ovenelo truplo. Nova nada mu je prešinila dušo in srce. 1460 17 | srce. V temni sužnosti se je bil postaral, bil osivel. ~ 1461 17 | osivel. ~Njegovo življenje je bilo podobno cvetlici, ki 1462 17 | svetlega sonca. ~A zdaj se je starček zopet pomladil, 1463 17 | postajale krepke. V sebi je čutil novo moč, novo življenje. 1464 17 | novo življenje. Čutil se je čvrstega in čilega mladeniča, 1465 17 | mladeniča, kakor takrat, ko je še pestoval nežno Zaliko 1466 17 | dragemu Mirku!" ~Zalika se je čudila nad spremembo sivolasega 1467 17 | sivolasega moža. Ali zaupala mu je. Iz njegovih oči je žarela 1468 17 | zaupala mu je. Iz njegovih oči je žarela goreča ljubezen, 1469 17 | njegova največja želja je bila sedaj, da reši svojo 1470 17 | naša prijatelja. Zalika je s solzami v očeh tožila, 1471 17 | solzami v očeh tožila, kako jo je zvijačno izdala njena nekdanja 1472 17 | prijateljica Almira in da je to gotovo storila le zaradi 1473 17 | se najbrž sama ponaša, da je le ona rešila Mirka in njegove 1474 17 | uteči. ~Čas Markove straže je dotekel in on se je ločil, 1475 17 | straže je dotekel in on se je ločil, navdušen in oživljen, 1476 17 | tajni ponočni beg. Marko sam je vse priskrbel, kar je bilo 1477 17 | sam je vse priskrbel, kar je bilo potrebno, da se rešita. ~ 1478 17 | Pozno v noči tistega dne je prišla zopet vrsta na Marka, 1479 17 | zopet vrsta na Marka, da je stražil po hodnikih in mostovžu. 1480 17 | in mostovžu. Mrtva tišina je kraljevala v starem zidovju 1481 17 | sovražnikovo oko. Ali naenkrat se je ustavil čuvaj in potrkal 1482 17 | služabnica na dvoru... ~Tako je dobro, kakor si zdaj. ~Na, 1483 17 | vzemi tale zavitek! V njem je zame obleka, ka kršno nosijo 1484 17 | šla sta. Krepko in močno je stopal nočni stražnik po 1485 17 | mostovžu, tiho in rahlo pa je korakala pred njim črna 1486 17 | zamorska služabnica. V prsih ji je srce plalo, kolena se se 1487 17 | Sem po dolgem hodniku je prikorakala sedaj nova straža. 1488 17 | po mostovžu, skrivnostno je odmevalo rožljanje njegovega 1489 17 | naj ostro pazi! Češ, nocoj je zadnja noč, ko stražijo 1490 17 | življenje. ~Novi stražnik se je napotil naravnost k vratom 1491 17 | k vratom one sobe, kjer je mislil, da biva nesrečna 1492 17 | nesrečna žena. ~Marko pa je odvedel Zalo po neznanih, 1493 17 | Rumeno jutranje sonce je jelo ravno zlatiti visoke 1494 17 | spanje. Ali njih čakanje je bilo zaman. Žena se ni zbudila, 1495 17 | Vsi so že mislili, da je umrla ponoči, ali si storila 1496 17 | zaslediti nikjer. ~Sultan je dal takoj vse stražnike 1497 17 | ob zidu visečo. In zdaj je bilo jasno kakor beli dan, 1498 17 | jasno kakor beli dan, da je s stražnikom vred ušla iz 1499 17 | kristjanka. ~Še tisti dan je poslal sultan jezdece za 1500 17 | svojo pest. Njim ube žati je bilo torej za kristjana