Part

1501 17    |        nemogoče. ~Tako strašne ljudi je, kakor pripoveduje pravljica,
1502 17    |           sta namreč skrivnost, kako je edino mogoče uiti pesjanom. ~
1503 17    |      domovino!" ~S srebrom in zlatom je poplačal Marko sivolasi
1504 17    |        pesjani njiju sled. Čestokrat je tedaj slišala Zalika, kakor
1505 17    |            so govorili pesjani: ~"Tu je bla, tu je ni... ~krščanski
1506 17    |             pesjani: ~"Tu je bla, tu je ni... ~krščanski duh diši." ~
1507 17    |           Strašno težavna in nevarna je bila za Zaliko in Marka
1508 17    |              nezgodah in nevarnostih je zaupala Zala še zmeraj v
1509 17    |              božjo pomoč. Kadar koli je pogledala na sliko Matere
1510 17    |             iskreno molila, rodil se je nov up in nova nada. Srčno
1511 17    |           hrepenenje ppo Mirku se ji je vzbujalo z novo silo v njeni
1512 17    |        vzdržati pokonci. ~Neko jutro je stopil iz vode in se vlegel
1513 17    |          pomoč. A vse zastonj. Marko je sicer pogumno in junaško
1514 18    |             hči Tresoglavova. ~Odkar je sivolasi oče Serajnik zatisnil
1515 18    |         davno imeli za mrtvo. Almira je pa vedela tudi skrbeti za
1516 18    |              boju na svetlo. Vsem se je znala priku piti. Mladeničem
1517 18    |            priku piti. Mladeničem se je dobrikala kakor poprej,
1518 18    |          starim jezičnim babnicam pa je zavezala jezike s tem, da
1519 18    |        zavezala jezike s tem, da jim je pri vsaki priliki poklanjala
1520 18    |         hotel ukloniti Almiri. Le on je vedno hudo govoril o njej,
1521 18    |          veroval. ~V zadnjem času ga je bila spravila Almira celo
1522 18    |          Serajnikove strehe. Davorin je živel nato kot berač; raztrgan
1523 18    |         berač; raztrgan in raz capan je prosil miloščine od hiše
1524 18    |     miloščine od hiše do hiše, da se je preživil. ~Prišel je dan
1525 18    |              se je preživil. ~Prišel je dan poroke. Bogate so bile
1526 18    |         večja bogatija in potrata se je videla sedaj kakor takrat,
1527 18    |            sedaj kakor takrat, ko se je ženil Mirko z Miklovo Zaliko.
1528 18    |              sebi se razumeva, da se je zbralo ob tej priliki tudi
1529 18    |        grižljaja. ~Miklov pes Kastor je imel ta dan mnogo jeze in
1530 18    |              jeze in opravkov. Vedno je lajal in se jezno zaganjal
1531 18    |      Nobenemu ni prizanesel, kdor se je le od daleč bližal Serajnikovi
1532 18    |              hiši. ~Na Mirkovem domu je bilo že v jutru na poroke
1533 18    |              drug drugemu. Starešina je ravnokar začel jemati slovo
1534 18    |             Almiro; zakaj bližala se je ura, da gredo v cerkev k
1535 18    |            cerkev k poroki. ~Vsem se je iskrila radost v očeh. Le
1536 18    |           pravega veselja. Vselej ga je spreletela nekaka groza
1537 18    |             notranji čut, kadar koli je pogledal na berače, sedeče
1538 18    |             pri peči. Njegovo oko se je srečalo s pogledom nesrečnega
1539 18    |     nesrečnega Davorina. Tedaj pa se je nehote vzbudila Mirku nekdanja
1540 18    |             Almira, njegova nevesta, je izdala njega in rajnko njegovo
1541 18    |              Okoli cerkve sv. Jakoba je čakalo že mnogo radovednega
1542 18    |              tam pri velikem oltarju je klečala neznana žena v raztrgani,
1543 18    |        raztrgani, tuji obleki. Ko pa je domolila, se je napotila
1544 18    |        obleki. Ko pa je domolila, se je napotila tudi ona iz cerkve.
1545 18    |           ona iz cerkve. Začudena se je ozirala po zbrani množici
1546 18    |           čakajočega ljudstva? ~Nato je ubožica pazno poslušala,
1547 18    |            nevesti Almiri; tu pa tam je tudi še slišala ime nesrečne
1548 18    |        pogledovali za njo, a spoznal je ni nihče; saj je bila po
1549 18    |             spoznal je ni nihče; saj je bila po beraško oblečena
1550 18    |          lica, kakor zamorci. ~Kmalu je došla v Svetne. Ondi postoji
1551 18    |             iz Serajnikove hiše. Vse je bilo veselo in židane volje. ~
1552 18    |              tujo beračico. Ne pusti je dalje. ~Zdaj pokliče žena
1553 18    |             k svoji znanki. ~Večkrat je ponavljala to igro zvesta
1554 18    |       beračici roke in prste. ~Tujka je stopila mirno in samozavestno
1555 18    |              k drugim beračem. Nihče je ni spoznal, ne njena mati,
1556 18    |         Mirko. ~Le zvesti pes Kastor je ostal pri njej. Na tla je
1557 18    |            je ostal pri njej. Na tla je legel in položil glavo na
1558 18    |          kruha ne pijače. Nepremično je zrla tja na mizo na ženina
1559 18    |            na ženina in nevesto. Tam je videla svojega Mirka, tam
1560 18    |            videla svojega Mirka, tam je gledala svojo izdajalko. ~
1561 18    |            svojo izdajalko. ~Zdaj se je poloti strašen srčni boj.
1562 18    |            strašen srčni boj. Veliko je že prestala na svetu, mnogo
1563 18    |             prestala na svetu, mnogo je izkusila, ali sedanji pogled
1564 18    |      izkusila, ali sedanji pogled ji je jemal vid in posluh. Njeno
1565 18    |            vid in posluh. Njeno srce je hotelo počiti in raztrgati
1566 18    |             dvoje. Ob pamet in um jo je spravljala ta čudna gostija. ~
1567 18    |        trenutek se še premaga. Ko pa je končal starešina svoj govor
1568 18    |             iz roke nevesto. Bilo mu je, kakor da bi mu donel glas
1569 18    |        poroki! Ali pa veste tudi, da je mrtva njegova prva žena?
1570 18    |            ni ustrašila teh besed in je odvrnila: ~"Kdo ti daje
1571 18    |              nenadne obtožbe. Almira je hotela drzno tujko že udariti
1572 18    |         ulila po licih, a v tem hipu je priskočil berač Davorin
1573 18    |           priskočil berač Davorin in je v sveti jezi zgrabil predrzno
1574 18    |            na stran rekoč: ~"Da, res je, kar govori beračica. Ti,
1575 18    |            napravile mir v hiši. Vse je potihnilo in strmelo, kaj
1576 18    |             ako mi veš povedati, kje je grob moje prve neveste.
1577 18    |          govoriti takole: ~"Preteklo je že sedem let, odkar se je
1578 18    |            je že sedem let, odkar se je poročila Zalika. Na dan
1579 18    |          Zalika. Na dan njene poroke je prihrul divji Turek, in
1580 18    |           divji Turek, in nevesta se je morala še isti dan ločiti
1581 18    |              Njega so ujeli. Zala ga je sicer poskušala rešiti s
1582 18    |           ječe, a pri tem početju jo je nekdo izdal. ~Zalika je
1583 18    |              je nekdo izdal. ~Zalika je prišla v sužnost. S seboj
1584 18    |            prišla v sužnost. S seboj je imela en sam viden spomin
1585 18    |              Matere božje, katero ji je bil oče Serajnik izročil
1586 18    |             njene zaroke. ~Ta podoba je bila odslej edina tolažba
1587 18    |            Carigradu, in ta slika ji je rešila živ ljenje!" ~Tu
1588 18    |              rešila živ ljenje!" ~Tu je prenehala beračica. Vsi
1589 18    |            strmeli nad tujo ženo, ki je govorila resnico. Mirko
1590 18    |              govorila resnico. Mirko je od radosti trepetal, začuvši
1591 18    |       začuvši take besede. Almira pa je postala hipoma bleda kakor
1592 18    |           bleda kakor smrt in kri ji je zastajala v žilah. A Davorinu
1593 18    |              rane v srcu. ~Tuja žena je odvila nato z glave turški
1594 18    |             sliko tvoja Zala" ~Mirko je spoznal mili glas svoje
1595 18    |            lice. ~Tudi Davorin se ji je naposled približal. Ali
1596 18    |              očmi v čelo; češ, on ji je bil edini pomočnik, edini
1597 18    |       rešitelj njenega moža, a sedaj je zato berač in nesrečen ubožec! ~
1598 18    |            njen prihod. Le Almira se je tresla od strahu in groze
1599 18    |             groze pred njo. V kot se je potuhnila. Tam je slonela
1600 18    |             kot se je potuhnila. Tam je slonela pozabljena in uničena,
1601 18    |              zmagovalke. Pričakovala je obtožbo svojih strašnih
1602 18    |           novica o Zalini rešitvi se je raznesla hitro kakor ogenj
1603 18    |              naokrog. Od vseh krajev je prihrula velika množica
1604 18    |             očeta Tresoglava. Na dan je prišlo vse njuno početje:
1605 18    |           shajanje pod Rožco. ~Dolgo je tajila Almira, kar sta trdila
1606 18    |          mrtvem Tresoglavu. Naposled je pri znala vse in razjarjeni
1607 18    |         dobrosrčna in usmiljena Zala je prosila za nesrečno deklico.
1608 18    |            pregnanstvo. Še tisti dan je tiralo razbesnelo ljudstvo
1609 18    |              in njegove hčere Almire je imelo važne posledice za
1610 18    |              za vso deželo. Gosposka je nekaj let pozneje zaradi
1611 18    |          naseljene na Koroškem. Tako je rešila sebe in ubogega kmeta
1612 18    |           zveste žene Zalike. ~* ~To je povest o Miklovi Zali. Spomin
1613 ZgoDod|          dobe slovenskega naroda. To je slika iz onih časov, ko
1614 ZgoDod|              slika iz onih časov, ko je neverni Turek požigaje in
1615 ZgoDod|              ne bilo dovolj. ~Toliko je namreč število grozovitosti
1616 ZgoDod|      ljudstvu. ~Več kakor dvesto let je trepetal naš narod pred
1617 ZgoDod|            odnesti s seboj. Ljudi pa je lovil, kakor lovci divjo
1618 ZgoDod|           turških gospodov, kakor se je bilo to zgodilo tudi z "
1619 ZgoDod|         poseben vojaški zavod. In tu je krščanska deca pozabila
1620 ZgoDod|              pogumne vojake. Iz njih je nastala ona znamenita "janičarska
1621 ZgoDod|      znamenita "janičarska četa", ki je bila strah in trepet vsaki
1622 ZgoDod|         krščanske narode, pred njimi je trepetala tudi zemlja slovenska.
1623 ZgoDod|         zemlja slovenska. Neverjetno je skoro to, ali gola re snica,
1624 ZgoDod|          lastne svoje rojake, ali to je mogel storiti le krvoločni
1625 ZgoDod|             krvoločni Turek. Spoznal je prirojeno hrabrost in pogumnost
1626 ZgoDod|              in na povedani način se je tudi sam okoristil z dobrimi
1627 ZgoDod|              naših očakov. ~Prvikrat je Turek prihrul na slovensko
1628 ZgoDod|         zavzema torej oni čas, ko se je borilo naše ljudstvo proti
1629 ZgoDod|              Prvi večji turški napad je bil l. 1418. Tedaj je privrelo,
1630 ZgoDod|          napad je bil l. 1418. Tedaj je privrelo, kakor zgodopisec
1631 ZgoDod|       Slovence do Radgone. Sovražnik je oblegal imenovano slovensko
1632 ZgoDod|             mesto. Ta strašna novica je vzdramila vse sosednje pokrajine
1633 ZgoDod|      sosednje pokrajine in v kratkem je prišlo baje okoli 12.000
1634 ZgoDod|         kristjanom na pomoč. Vnel se je hud boj. Sreča junaška je
1635 ZgoDod|            je hud boj. Sreča junaška je bila mila kristjanom. Turka
1636 ZgoDod|            Turka so uničili in mesto je bilo rešeno. ~Trinajst let
1637 ZgoDod|             Trinajst let pozneje, to je leta 1431, je prilomastilo
1638 ZgoDod|            pozneje, to je leta 1431, je prilomastilo zopet v našo
1639 ZgoDod|          lesenih hiš obstoječe mesto je kmalu premagal sovražnik,
1640 ZgoDod|              ter poropal vse, kar mu je prišlo pod roko. Nato so
1641 ZgoDod|            na sovražnika. Tudi tukaj je čutil Turek trdo pest slovensko,
1642 ZgoDod|              izgubivši več tisoč mož je pobegnil v Bosno. ~Ta pogumnost
1643 ZgoDod|      pobegnil v Bosno. ~Ta pogumnost je bila Turka za nekaj časa
1644 ZgoDod|        šenklavško cerkev. Druga četa je med tem ropala in razsajal
1645 ZgoDod|             polju. Konec istega leta je še prihrula velika turška
1646 ZgoDod|             deklic in dečkov. ~Pozne je se je bilo res nekaj naših
1647 ZgoDod|              in dečkov. ~Pozne je se je bilo res nekaj naših vojakov
1648 ZgoDod|       vojakov nabralo, ali Turek jim je s plenom in ujetniki vred
1649 ZgoDod|        sovražnika tako opogumila, da je odslej naprej kaj pogostoma
1650 ZgoDod|           dežele. V prihodnjih letih je divjal na Dolenjskem, kjer
1651 ZgoDod|           divjal na Dolenjskem, kjer je razrušil Zatično z lepim
1652 ZgoDod|           lepim samostanom; razsajal je po Štajerskem, moril in
1653 ZgoDod|            Gorenjskem; da, leta 1473 je udaril (prvikrat) celo skozi
1654 ZgoDod|        Koroško in turška povodenj se je razlila, vse pred seboj
1655 ZgoDod|              ljudstvo. Do 6000 ljudi je bilo odvedenih v sužnost,
1656 ZgoDod|             na pomoč. Državna vojska je imela drugod, zlasti na
1657 ZgoDod|        lastnih trdnih gradovih. Tako je ostal naš kmet osamljen
1658 ZgoDod|      osamljen in brez pomoči. Sam se je torej branil proti krutemu
1659 ZgoDod|          nevernik v naše kraje, kjer je samolastno in brezskrbno
1660 ZgoDod|          našega naroda. Iz tega časa je tudi povest o Miklovi Zali,
1661 ZgoDod|         povest o Miklovi Zali, ki se je dogodila l. 1478, ko je
1662 ZgoDod|              je dogodila l. 1478, ko je bil najgrozovitejši turški
1663 ZgoDod|             izročilu narodovem pa se je tu ohranil napad iz leta
1664 ZgoDod|              nad Porečami ob Vrbskem je zeru. Umrl je najbrž l.
1665 ZgoDod|             ob Vrbskem je zeru. Umrl je najbrž l. 1493. Unrest je
1666 ZgoDod|            je najbrž l. 1493. Unrest je sam doživel te boje in nam
1667 ZgoDod|           sovražnikom, deloma pa jih je potolkel Turek. Sedaj mu
1668 ZgoDod|             potolkel Turek. Sedaj mu je bila odprta steza in pot
1669 ZgoDod|             razdelili, in vsaka četa je potem zase plenila, požigala
1670 ZgoDod|              v tej povesti. ~Poteklo je že od tistega časa nad 400
1671 ZgoDod|         Dobro še znajo za hišo, kjer je prebivala hrabra deklica,
1672 ZgoDod|              vsak ti ve za dom, kjer je gospodarila s svojim možem
1673 ZgoDod|              Serajnikom, potem ko se je srečno vrnila iz globoke
1674 ZgoDod|      pravljica in poročilo Unrestovo je služilo za podlago tej povesti.
1675 ZgoDod|             tej povesti. Zdelo se mi je vredno, da se seznani slovenski
1676 ZgoDod|             turške napade in tako se je po dolgem času posrečilo
1677 ZgoDod|         združena kristjanska moč jih je vselej v kratkem zapodila
1678 ZgoDod|        vztrajnosti našega naroda, da je mogel pretrpeti toliko nezgod
1679 ZgoDod|              in vaša hrabra roka nas je obvarovala, da nismo postali