Part

 1 3 |        večjo s svojo varovanko, Zaliko. Dekletce se je lepo razvijalo
 2 3 |        so jo imenovali Zalo ali Zaliko, ne pa Roziko, kakor so
 3 3 |   spoznala. Vedela je, da ljubi Zaliko in da mu jo je oče že odločil
 4 3 |   izroči posestvo in ga oženi z Zaliko. Osobito zdaj, ko pretijo
 5 4 |       prej tvojo mater in tebe, Zaliko. Strašno kesanje se je polotilo
 6 5 |         maščevati nad Mirkom in Zaliko. Na zemlji klečé je storila
 7 6 |  prevzame na dan svoje poroke z Zaliko mojo in Miklovo kmetijo.
 8 7 |    nevarna. Kako bi naj uničila Zaliko, da bi nihče ne vedel za
 9 8 |       si se naenkrat odločil za Zaliko?" ~"Zakaj bi se ustavljala
10 8 |     govori nič več s teboj in z Zaliko?" ~"Ne; zdaj se nas vseh
11 8 |      Mislil je na svojo nevesto Zaliko, ki jo popelje že v nekaterih
12 9 |          da vidijo lepo nevesto Zaliko in bogatega ženina. ~Mirko
13 9 |    Mirko stopi v sobo. Tu najde Zaliko, sedečo zraven očeta in
14 9 | Tresoglav seveda mislil na lepo Zaliko. ~Pri zadnjem obetu zaiskrijo
15 10|         Oče Serajnik privzdigne Zaliko in jo vzame v svoje naročje,
16 10|   velikih rok dobiš nazaj svojo Zaliko." ~Nesrečna žena ni slišala
17 10|         S svojo ženo in nevesto Zaliko se je napotil v pečine pod
18 10|         mater?" vpraša Serajnik Zaliko, prišedši do sosedove hiše. "
19 10|    svojemu sosedu in korakata z Zaliko vred v varno skrivališče:
20 11|    očetom Serajnikom in nevesto Zaliko pod Rožco, se pomirita Mirko
21 11|      ponoči padati, je vzdramil Zaliko iz njene iskrene molitve.
22 11|  priložnosti, da bi bila sama z Zaliko. ~"Nocoj, v temni noči se
23 11|    varne in vsi so poveličevali Zaliko; saj so videli v njej svojo
24 13|   prisiliti, da nam sami izroče Zaliko. Pretiti jim mo ramo s strašno
25 13|   mislil le na svojo mlado ženo Zaliko in sivolasega očeta. V svojih
26 14|      nezgoda Mirkova je storila Zaliko neobčutno za vsako drugo
27 14|    častnik izdihne svojo dušo. ~Zaliko je seveda obšla groza pri
28 14|        Davorina v zaduhlo ječo. Zaliko in Almiro pa pelje poveljnik
29 15|        spominjal, da je hotel z Zaliko vred rešiti Mirka in njegove
30 15|     svojo drago ženo in nevesto Zaliko. Ali žalibože, tu je moral
31 15|         privedla ponočna straža Zaliko v šotor. Ujeli so jo nekje
32 16|   izgubil svojo nevesto in ženo Zaliko. ~Mirko je bil odslej nenavadno
33 16|        je bilo tu di z nesrečno Zaliko. ~Ni še bilo dovolj, da
34 17|       besede so opogumile ubogo Zaliko. Ona jame pripovedovati,
35 17|         ko je še pestoval nežno Zaliko doma v Rožni dolini. ~"S
36 17|      sedaj, da reši svojo ljubo Zaliko sužnosti in mučeniške smrti. ~
37 17|   pravljica, poslal car za lepo Zaliko, da jo ugrabijo. ~Večkrat
38 17|   težavna in nevarna je bila za Zaliko in Marka pot po nepoznanih
39 18|   protivil tej poroki in zvezi. Zaliko so že davno imeli za mrtvo.
40 18|        je ženil Mirko z Miklovo Zaliko. Vsi sosedje od blizu in
41 18|         njega in rajnko njegovo Zaliko... ~Okoli cerkve sv. Jakoba
42 18|         ti sama si izdala mene, Zaliko in nas vse." ~Omamljeni
43 18|   ljudstva gledat došlo Miklovo Zaliko. Tudi od cerkve sv. Jakoba