Part

1001 14    |            ko vsi privzdignejo glave in se ozrejo nanj, zdr gečejo
1002 14    |             pogleduje gad zmagonosno in s pisanim očesom ptička,
1003 14    |        prepevajočega, tako zmagovito in ponosno je zrla zdaj Almira
1004 14    |        Almira na vklenjenega Mirka. ~In on se je zares zbal tega
1005 14    |        Uvidel je, da je izdala njega in vse njegove tovariše nekdanja
1006 14    |           prijateljica! Ves žalosten in potrt je povesil tedaj glavo
1007 14    |         potrt je povesil tedaj glavo in oči ter se vdal nemili usodi. ~
1008 14    |           vdal nemili usodi. ~Nov up in nada pa prešine njegovo
1009 14    |           izpolnila. Vi ste sužnosti in smrti rešeni. ~Otela vas
1010 14    |            jo kar začudeno pogledajo in vsak jo v duhu že zahvaljuje
1011 14    |          Mirko se zdaj, ves oživljen in radosten, ozre na nekdanjo
1012 14    |             svojo prijateljico. Milo in hvaležno jo pogleda rekoč: ~"
1013 14    |           Zala pa se zgrudi omedlela in obleži kakor mrtva na tleh.
1014 14    |              na tleh. Bila je izdana in uničena. ~
1015 15    |             vrli Rožanje tako krepko in hrabro branili kakor na
1016 15    |          Gradišče sovražnikom v roke in vsa nje gova posadka pod
1017 15    |       kristjanu je obljubil prostost in življenje. Le svoje imetje,
1018 15    |             imetje, ves živež, hrano in druge dragocenosti naj prepuste
1019 15    |          Turek teptal božje zapovedi in moril ljudi kakor divjo
1020 15    |              oropali cerkev zlatnine in srebrnine, razdrli zidovje,
1021 15    |             Turki zapuščali Gradišče in Podgrad. V spomin so uničili,
1022 15    |         našli, pa niso mogli odvesti in odnesti s seboj. ~Upepelili
1023 15    |              vse vasi na daleč okrog in nebo je krvavo žarelo noč
1024 15    |            nebo je krvavo žarelo noč in dan. Tudi Svetne so požgali.
1025 15    |          hiši po ognju nedotaknjeni, in sicer poslopji, kjer sta
1026 15    |               kjer sta bivala Almira in Mirko, to je hiša Serajnikova
1027 15    |               to je hiša Serajnikova in Tresoglavova. ~Z bogatim
1028 15    |          seboj so peljali z Gradišča in iz Podgrada nad tri sto
1029 15    |           sto ujetih kristjanov, žen in otrok, moških in deklet.
1030 15    |     kristjanov, žen in otrok, moških in deklet. Kdor pa je bil preslab,
1031 15    |          znamenja svoje krvoločnosti in krutosti. ito na polju so
1032 15    |             polju so poteptali, vasi in hiše požigali, ljudi pa
1033 15    |             Tedaj pa so Turki, besni in razjarjeni, razsekavali
1034 15    |             razsekavali svete podobe in svetnike na oltarjih. In
1035 15    |             in svetnike na oltarjih. In še ne davno so kazali tam
1036 15    |            Koroškem. V kamen vsekane in na papir popisane so strašne
1037 15    |             njimi sta bila tudi Zala in Davorin. Tu je bil jok in
1038 15    |            in Davorin. Tu je bil jok in stok, vpitje in krik! ~Zaradi
1039 15    |              bil jok in stok, vpitje in krik! ~Zaradi hudega dežja
1040 15    |             si stesali Turki iz desk in brun mnogo ladij in brodov.
1041 15    |             desk in brun mnogo ladij in brodov. Na nje so naložili
1042 15    |              pognali ujete kristjane in vanje stopili tudi sami. ~
1043 15    |            je preplavila nekaj ladij in brodov. Velika množica Turkov
1044 15    |       spremstvu glavnega poveljnika, in ta je čuval mlado ženo kakor
1045 15    |           živega na suho. ~Ves pobit in potrt, uničen in omamljen
1046 15    |           Ves pobit in potrt, uničen in omamljen se je napotil naš
1047 15    |            turški ječi. Še nekaj dni in Davorin bi bil od lakote
1048 15    |            njegov duh je bil otemnel in meglen. Vsak dan so ga strašili
1049 15    |      Trpinčili so ga, kakor so mogli in znali. V teh mukah in bolestih
1050 15    |          mogli in znali. V teh mukah in bolestih pa je bil, čemur
1051 15    |             Zaliko vred rešiti Mirka in njegove tovariše, a da je
1052 15    |         Almira. Toda na kakšen način in kje, tega pa siromak sedaj
1053 15    |        stresel na vsem životu. Strah in groza ga je obdajala pred
1054 15    |             Mirko s svojimi tovariši in sosednjimi kmeti s Gorenjskega. ~
1055 15    |              so oprostili tudi Mirka in njegove tovariše. Ves obupan
1056 15    |          najde ondi svojo drago ženo in nevesto Zaliko. Ali žalibože,
1057 15    |        Sosedje so sedaj povzdigovali in slavili pogumno deklico
1058 15    |             ona sama je rešila Mirka in najodličnejše može v vsej
1059 15    |              prosila, naj reši Mirka in njegove tovariše temne sužnosti.
1060 15    |          kamor jo je zvabil nesrečni in predrzni mladenič Davorin.
1061 15    |             verjeli lažnivim besedam in občudovali njen pogum. Le
1062 15    |           prosil pri kmetih po moči, in res, marsikdo mu je sledil
1063 15    |             v Rožni dolini nekaj mož in mladeničev. Nato so šli
1064 15    |           kosami, železnimi verigami in hlodi, za turško četo v
1065 15    |        dojdejo ter ji odvzamejo plen in ujetnike. ~Ali namesto turške
1066 15    |           bil že na potu proti domu. In ta jim je povedal, da se
1067 15    |       Podjunsko dolino čez Štajersko in Kranjsko domov v globoko
1068 15    |        svojim bližnjim. Oče Serajnik in Mirko sta vzela mnogo mater
1069 15    |          Mirko sta vzela mnogo mater in otrok pod streho. Tudi nesrečni
1070 15    |            gladu. Sploh sta Serajnik in Mirko po očetovsko skrbela
1071 15    |          svojo okolico. ~V prvi sili in za prvo potrebo so si bili
1072 15    |            je bilo razkopati grobljo in izvoziti kamenje na prosto.
1073 15    |        Tresoglav. ~Vsi so se zavzeli in strmeli nad njegovo smrtjo.
1074 15    |          čudili sosedje nad mrtvecem in se spogledovali, ko so našli
1075 15    |              Tresoglav tedaj v kleti in da je on potegnil ključ
1076 15    |      spreletel sedaj očeta Serajnika in tudi Mirka. Grozna slutnja
1077 15    |            je žrtva svoje lakomnosti in izdajstva. ~Tresoglav je
1078 15    |             Turki ves delež od plena in povrh so mu še celo žugali
1079 15    |         žugali s smrtjo. ~Ves obupan in potrt je taval potem Tresoglav
1080 15    |         nekega dne do turškega plena in vrgel gorečo baklo vanj,
1081 15    |        vojaki. Njega samega so ujeli in za kazen zaprli v globoko
1082 15    |            lizal sedaj mokro kamenje in jedel prst, da si gasi žejo
1083 15    |          jedel prst, da si gasi žejo in polni želodec. ~Z njegovega
1084 15    |       izginjalo meso. Postal je kost in koža. Naposled ga je bila
1085 15    |             kleti je ležalo več brun in hlodov. Z njimi je začel
1086 15    |              Z njimi je začel suvati in tolči v razpokano zidovje,
1087 15    |         ločilo klet od kleti. Mislil in upal je, da ga bo kdo slišal.
1088 15    |         podrl, se je udrla vsa stena in pokopala Tresoglava na veke. ~
1089 15    |              Bog kaznoval požrešnika in izdajalca kristjanov. ~Almira
1090 15    |           obložen z bogastvom, zdrav in vesel. V svoji domišljiji
1091 15    |             bodoče življenje v sreči in zadovoljnosti. ~A kakor
1092 15    |          očeta mrtvega. ~Vsa obupana in zbegana se je vrgla Almira
1093 15    |          vrgla Almira mrliču na prsi in se ni ganila od očeta, dokler
1094 15    |      Almirinem srcu strašen črv kesa in vesti; češ, ona sama je
1095 15    |             duše je izginilo veselje in radost. Almira ni mogla
1096 15    |              ni mogla več najti miru in tolažbe. Pred njenimi očmi
1097 15    |      vstajala podoba nesrečne Zalike in mrtvega očeta. ~
1098 16    |              za Rožno dolino. Turške in druge vojske so sicer tudi
1099 16    |             ali prebivalci v Svetnah in v Podgradu niso močno ob
1100 16    |            Bog dal. Bili so pohlevni in bogoslužni; nesreča jih
1101 16    |              storila še bolj ponižne in po božne, nego so bili poprej. ~
1102 16    |             je izgubil svojo nevesto in ženo Zaliko. ~Mirko je bil
1103 16    |             bil odslej nenavadno tih in pobit. Govoril je malo.
1104 16    |             do Almire, krivo njegove in Zaline nesreče. ~Pa tudi
1105 16    |         njegov spomin vedno še temen in meglen. Toda Davorinova
1106 16    |         pamet je bila sedaj že čista in jasna. Zopet se je vsega
1107 16    |            suho. ~Preteklo je četrto in peto leto. Tudi šesto leto
1108 16    |             Vsi so jo imeli za mrtvo in Mirka so imeli za vdovca. ~
1109 16    |               Priporočali so jo Bogu in Materi božji. Zlasti pa
1110 16    |           Zlasti pa sta oče Serajnik in Zalina mati molila vsak
1111 16    |          letih pa se marsikaj pozabi in spremeni. Tudi Mirko je
1112 16    |             pozabil na svojo nevesto in ženo. Imel jo je za mrtvo,
1113 16    |            duše tudi neljuba slutnja in sum o Almirinem maščevanju
1114 16    |           sum o Almirinem maščevanju in izdajstvu. Mirko se ni več
1115 16    |             ni več izogibal deklice, in dekle je zopet iskalo njegove
1116 16    |       Večkrat sta govorila med seboj in se tudi kakor nekdaj shajala
1117 16    |          take zveze. Posebno Davorin in Mirkov prijatelj Štefan
1118 16    |           dnevi že šteti. Vedno bolj in bolj je bolehal in slabel.
1119 16    |              bolj in bolj je bolehal in slabel. Naposled se ga je
1120 16    |              se ga je lotila bolezen in ta ga je tudi hitro položila
1121 16    |             tako; zakaj Mirkova žena in nevesta, Miklova Zala, je
1122 16    |             težavah, po raznih bojih in velikih zaprekah srečno
1123 16    |       številom ujetnikov, brez plena in ropa, je bil došel v cesarsko
1124 16    |              svojemu sultanu v dokaz in znamenje velike pozornosti. ~
1125 16    |         znamenje velike pozornosti. ~In res, sultan je bil vesel
1126 16    |           odločil po sebne, z zlatom in srebrom ozaljšane sobane
1127 16    |             srebrom ozaljšane sobane in dvorane. ~Oblačiti jo je
1128 16    |            je hotela. Bila je bogata in čislana. ~Ali pa mislite,
1129 16    |           naša Zalika v tem bogastvu in tej krasoti tudi srečna
1130 16    |              tej krasoti tudi srečna in vesela? ~Ne! Temveč Zala
1131 16    |             iz domače zemlje izruješ in presadiš v tujo, še tako
1132 16    |            še tako rodovitno zemljo, in ti naposled celo usahne
1133 16    |              ti naposled celo usahne in ovene, tako je hirala in
1134 16    |             in ovene, tako je hirala in venela tudi Zalika, odkar
1135 16    |     pomilovalna žena kleče prejokala in premolila. S solzami je
1136 16    |           solzami je močila svilnato in z zlatom obšito obleko.
1137 16    |            Mirka, na očeta Serajnika in na ubogo mater. Na glas
1138 16    |             mater. Na glas je molila in govorila sama s seboj, da
1139 16    |           svojega materinega jezika. In podoba Matere božje, ki
1140 16    |             ji je bila obenem cerkev in oltar, kamor je poklekala
1141 16    |            kamor je poklekala ponoči in kjer je klicala na glas
1142 16    |            Devico na pomoč. ~Ta tuga in žalost je seveda razjedala
1143 16    |            zdravje. Postala je bleda in slaba. Vidno so pojemale
1144 16    |              letom. Bili so to tožni in žalostni časi. Od vsega
1145 16    |        tolažba ji je bila le molitev in pogled na sliko Matere božje,
1146 16    |         mogla nesrečna žena okrevati in pozabiti na svojo vero,
1147 16    |              svojo vero, na svoj dom in na svojega dragega Mirka
1148 16    |             na svojega dragega Mirka in očeta Serajnika. Ker je
1149 16    |            je postajala še otožnejša in naposled je celo nevarno
1150 16    |      kapljica grenkejšega trpljenja. In tako je bilo tu di z nesrečno
1151 16    |       svetinjo, ki jo je shranjevala in čuvala kot največji zaklad
1152 16    |            grozovita smrt, polna muk in groze. ~Zalika se je kar
1153 16    |           zapoved. Ali bila je dobra in stanovitna kristjanka. Ni
1154 16    |        temveč prvi njen sklep je bil in ostal odločilen. ~Pri vsem
1155 16    |            pregovora: Pomagaj si sam in Bog ti pomore! Dostikrat
1156 16    |         trdno zamrežena. Po hodnikih in mostovžih so vedno hodile
1157 16    |          vedno hodile straže podnevi in ponoči. ~Na rešitev ni bilo
1158 16    |          Iskreno je molila vsako noč in klicala v svo jem ljubem
1159 16    |              podeli ono stanovitnost in srčnost, da more mirno,
1160 16    |             proti jutru prevzel trud in spanec. Obnemogla je zaspala
1161 16    |         blagodejnem spanju našla mir in pokoj. ~Medtem pa so enakomerno
1162 16    |             nesrečna žena. Njen glas in ihtenje je odmevalo v tihi
1163 16    |          glasove. Padel je na kolena in molil tiho k svojemu krščanskemu
1164 16    |             svojemu krščanskemu Bogu in Materi božji. ~Spomini na
1165 16    |              zopet oživili, okrepili in povzdignili. Vsa mu ka blizu
1166 16    |        nekdaj vojskoval s Serajnikom in svojim bratom v Kapistranovi
1167 16    |             z janičarji so ga ranili in ujeli. Nato je prišel v
1168 16    |          Carigrad, kjer je oz dravel in naposled postal služabnik
1169 16    |       materjo doma v svoji mladosti, in ko je čul glasove, ki so
1170 16    |            hrepenenje po prijateljih in znancih. Obnovila se mu
1171 16    |           sužnosti. Tolažiti jo želi in govoriti z njo v domačih,
1172 16    |         Skrivši napiše majhen listič in ga vtakne zvitega skozi
1173 16    |              koder je slišal prošnje in jok... ~Sonce je že zlatilo
1174 16    |           vzklikne naenkrat začudena in pobere beli listič, ki je
1175 16    |           poslal to pisemce. Sam Bog in Marija Devica me hočeta
1176 16    |         rešiti iz grozne sužnosti." ~In Zalika jame radostno poljubovati
1177 17    |         potrkal nekdo na njena vrata in ona mu naj odpre; zakaj
1178 17    |           brala na listu. ~Polna upa in strahu je sedela Zala zvečer
1179 17    |            zdaj jim je zopet verjela in zaupala. ~"Kaj naj storim?"
1180 17    |       polnoči potrkal na moja vrata? In ali ga naj potem spustim
1181 17    |          zasveti v glavi; opogumi se in odpre. ~V sobo stopi upognjen,
1182 17    |             se te prikazni prestraši in stopi nazaj. Od samega strahu
1183 17    |            mer ne hodim k sveti maši in v cerkev. S teboj delim
1184 17    |               S teboj delim vso tugo in žalost. ~Zatorej govori,
1185 17    |             nesrečna žena: Od kod si in kdo si! Svetuj mi, kako
1186 17    |             smrti, le vi rešite muke in trpljenja, ki mi je namenjeno." ~
1187 17    |            planinah, ob deroči Dravi in Savi stanuje moj rod, ki
1188 17    |             moja mati, tam moj ženin in mož, tam je moj Mirko doma!" ~
1189 17    |             v nepoznani deželi očeta in mater. ~Starček pa strmi
1190 17    |             mater. ~Starček pa strmi in se čudi. Neverjetne se mu
1191 17    |              pade pred nesrečno ženo in objame njena kolena, govoreč
1192 17    |              sta govorila potem Zala in Marko o nezgodah svojega
1193 17    |        pogumnost svojega brata Mikla in prijatelja Serajnika. Iskreno
1194 17    |           pobožnem menihu Kapistranu in o čudotvorni njegovi podobi
1195 17    |            je nosil sveti mož v boju in jo pozneje podaril njegovemu
1196 17    |             je prijel za znano sliko in jo pritisnil v božjem strahu
1197 17    |           bil ves oživljen, navdušen in ognjen. Novo življenje mu
1198 17    |            nada mu je prešinila dušo in srce. V temni sužnosti se
1199 17    |          podobno cvetlici, ki usahne in ovene, ako ji odvzameš luč
1200 17    |           ovene, ako ji odvzameš luč in gorkoto svetlega sonca. ~
1201 17    |      življenje. Čutil se je čvrstega in čilega mladeniča, kakor
1202 17    |             ločila tvoj nesrečni oče in jaz od tebe v zibelki in
1203 17    |             in jaz od tebe v zibelki in tvoje uboge matere. Tedaj
1204 17    |              sam brez tvojega očeta, in povrh še v tuji, nepoznani
1205 17    |        žarela goreča ljubezen, pogum in mladostna navdušenost. Njegovo
1206 17    |          svojo ljubo Zaliko sužnosti in mučeniške smrti. ~Dolgo
1207 17    |         nekdanja prijateljica Almira in da je to gotovo storila
1208 17    |            da je le ona rešila Mirka in njegove tovariše, in ljudje
1209 17    |           Mirka in njegove tovariše, in ljudje ji menda to tudi
1210 17    |       naposled tudi dogovorila, kako in kdaj bosta poskusila uteči. ~
1211 17    |            Markove straže je dotekel in on se je ločil, navdušen
1212 17    |             on se je ločil, navdušen in oživljen, od svoje drage
1213 17    |            da je stražil po hodnikih in mostovžu. Mrtva tišina je
1214 17    |         naenkrat se je ustavil čuvaj in potrkal tiho na vrata Zaline
1215 17    |             da si zamorska Afričanka in nizka služabnica na dvoru... ~
1216 17    |         kršno nosijo turški trgovci, in tudi nekaj blaga za na prodaj. ~
1217 17    |            na prodaj. ~Zdaj pa pojdi in zakleni sobo za seboj!" ~
1218 17    |             zakleni sobo za seboj!" ~In šla sta. Krepko in močno
1219 17    |          seboj!" ~In šla sta. Krepko in močno je stopal nočni stražnik
1220 17    |              zvenečem mostovžu, tiho in rahlo pa je korakala pred
1221 17    |             se se tresla. Le en krik in klic, in obadva sta izgubljena! ~
1222 17    |          tresla. Le en krik in klic, in obadva sta izgubljena! ~
1223 17    |           pod tale obok stopi, Zala, in bodi mirna, kakor marmoren
1224 17    |         svojemu tovarišu, naj pridno in vestno čuva. Posebno na
1225 17    |           katere se navadno čuje jok in stok, naj ostro pazi! Češ,
1226 17    |            po neznanih, tajnih vežah in hodnikih. Tu odpre vrata
1227 17    |             hodnikih. Tu odpre vrata in jih zopet zaklene. Tam spleza
1228 17    |            spleza preko nizkega zidu in potegne Zalo za seboj. Ondi
1229 17    |         splezata oba na visoko drevo in privežeta na močno vejo
1230 17    |          spravita po mnogih težkočah in velikem trudu na bližnje
1231 17    |            svoje dolgoletne sužnosti in svojega trpljenja. Nato
1232 17    |            so ji zavidali tako mirno in trdno spanje. Ali njih čakanje
1233 17    |          Obupani so tekali stražniki in strežaji po vsem po slopju,
1234 17    |            vrtu vrv, ob zidu visečo. In zdaj je bilo jasno kakor
1235 17    |             cesarstva. Imeli so ukaz in povelje, obadva živa ujeti.
1236 17    |      kristjana. ~Zaline zasledovalce in vohune imenuje slovenska
1237 17    |            ljudje, ki imajo eno nogo in sredi čela le eno oko, in
1238 17    |            in sredi čela le eno oko, in da so največji sovražniki
1239 17    |        jezdeci zasledili. Ali Zalika in Marko sta se jim vselej
1240 17    |         povsod. ~Šla sta torej dalje in dalje po gosti šumi, sama
1241 17    |              luč. Kreneta proti njej in prideta do samotne hiše
1242 17    |          ovohajo, ker sta kristjana, in raztrgajo na drobne kose. ~
1243 17    |              skoraj pozabila na Boga in molitev. Le kako dobro dejanje
1244 17    |          svojo domovino!" ~S srebrom in zlatom je poplačal Marko
1245 17    |         potem naša potnika po gozdih in gorah puste dežele bolgarske.
1246 17    |             stopila v potok ali reko in se skrila pod drevesne korenine,
1247 17    |              diši." ~Strašno težavna in nevarna je bila za Zaliko
1248 17    |            nevarna je bila za Zaliko in Marka pot po nepoznanih
1249 17    |               Zdvojila bi bila skoro in obupala nad svojo rešitvijo.
1250 17    |         rešitvijo. A v vseh nezgodah in nevarnostih je zaupala Zala
1251 17    |      pogledala na sliko Matere božje in iskreno molila, rodil se
1252 17    |           molila, rodil se je nov up in nova nada. Srčno hrepenenje
1253 17    |              njeni duši. Vse bi rada in voljno pretrpela, ako bi
1254 17    |              blago lice svojega moža in ženina. ~Ta misel in up
1255 17    |            moža in ženina. ~Ta misel in up sta dajala zvesti ženi
1256 17    |          dajala zvesti ženi novo moč in pogum. Ali Marku, Zalinemu
1257 17    |      Zalinemu zvestemu spremljevalcu in rešitelju, so od dne do
1258 17    |              jutro je stopil iz vode in se vlegel tja pod košato
1259 17    |         Zalika, to videč, jame vpiti in klicati na pomoč. A vse
1260 17    |               Marko je sicer pogumno in junaško branil sebe in svojo
1261 17    |       pogumno in junaško branil sebe in svojo spre mljevalko, ali
1262 17    |               ali pesjani ga ubijejo in raztrgajo na kosce. Potem
1263 17    |         druhal tudi za nesrečno ženo in dere za njo do reke Donave. ~
1264 18    |       Osemnajsto poglavje ~V Svetnah in Rožni dolini so delali medtem
1265 18    |           velikem Serajnikovem domu, in Almira, bogata hči Tresoglavova. ~
1266 18    |              več protivil tej poroki in zvezi. Zaliko so že davno
1267 18    |             nato kot berač; raztrgan in raz capan je prosil miloščine
1268 18    |           gostijo. Še večja bogatija in potrata se je videla sedaj
1269 18    |         Zaliko. Vsi sosedje od blizu in daleč so došli kot svatje
1270 18    |            Tudi radovednih gledalcev in prežarjev ni manjkalo, in
1271 18    |            in prežarjev ni manjkalo, in samo po sebi se razumeva,
1272 18    |           beračev v Svetnah. ~Ob pot in cesto, ki vodi v cerkev,
1273 18    |            milodar od bogate neveste in srečnega ženina. ~Tudi pri
1274 18    |        ženina. ~Tudi pri peči v hiši in pri vratih v veži so posedali,
1275 18    |            je imel ta dan mnogo jeze in opravkov. Vedno je lajal
1276 18    |             opravkov. Vedno je lajal in se jezno zaganjal v raztrgane
1277 18    |             na poroke dan vse veselo in radostno. Ženin, nevesta
1278 18    |             radostno. Ženin, nevesta in svatje so sedeli za bogato
1279 18    |          groza ter obšel ne prijeten in tesen notranji čut, kadar
1280 18    |             nevesta, je izdala njega in rajnko njegovo Zaliko... ~
1281 18    |           govorijo ljudje med seboj. In oj čudo! Pomenkovali so
1282 18    |            se o bogatem ženinu Mirku in o srečni nevesti Almiri;
1283 18    |             kri v glavi. Vsa zbegana in obupana se napoti z naglim
1284 18    |             bila po beraško oblečena in začrnelega lica, kakor zamorci. ~
1285 18    |        glasovi srebrnih strun, vrisk in petje doni iz Serajnikove
1286 18    |             hiše. Vse je bilo veselo in židane volje. ~Naposled
1287 18    |            dobrikati tujki ter cvili in skače okoli nje od samega
1288 18    |         zavzamejo nad takim vedenjem in gredo gledat, kaj pes ima.
1289 18    |           bližajoči se beračici roke in prste. ~Tujka je stopila
1290 18    |               Tujka je stopila mirno in samozavestno v hišo in prisedla
1291 18    |         mirno in samozavestno v hišo in prisedla za peč k drugim
1292 18    |            pri njej. Na tla je legel in položil glavo na njeno nogo. ~
1293 18    |           zrla tja na mizo na ženina in nevesto. Tam je videla svojega
1294 18    |       sedanji pogled ji je jemal vid in posluh. Njeno srce je hotelo
1295 18    |          Njeno srce je hotelo počiti in raztrgati prsi na dvoje.
1296 18    |              prsi na dvoje. Ob pamet in um jo je spravljala ta čudna
1297 18    |         starešina svoj govor v slovo in sta vstala ženin in nevesta,
1298 18    |            slovo in sta vstala ženin in nevesta, da gresta v cerkev
1299 18    |            zravna upognjena beračica in stopi odločno sredi sobe
1300 18    |              sredi sobe pred nevesto in ženina, z donečim, zapovedujočim
1301 18    |              svatje! Stoj, starešina in ženin!" ~Vsi se spogledajo
1302 18    |           ženin!" ~Vsi se spogledajo in začudijo nad drznimi besedami.
1303 18    |              ustraši zvenečega glasu in spusti iz roke nevesto.
1304 18    |         strese na vsem životu. Strah in grozna slutnja se poloti
1305 18    |            duše. A vendar se opogumi in reče na glas: ~"Kaj se obotavljate,
1306 18    |            Kaj se obotavljate, ženin in svatje! Kaj poslušate besede
1307 18    |       besedah potegne ženina za roko in ga hoče odvesti iz sobe. ~
1308 18    |            se ni ustrašila teh besed in je odvrnila: ~"Kdo ti daje
1309 18    |              prestrašili takih besed in nenadne obtožbe. Almira
1310 18    |              priskočil berač Davorin in je v sveti jezi zgrabil
1311 18    |          sama si izdala mene, Zaliko in nas vse." ~Omamljeni so
1312 18    |             Omamljeni so stali Mirko in svatje v sobi. Vsi so mislili,
1313 18    |             bili že prijeli Davorina in ga vrgli na tla, suvajoč
1314 18    |             tla, suvajoč ga z nogami in pestmi, drugi pa so pograbili
1315 18    |            tem hipu se ohrabri Mirko in reče odločno: ~"Stojte,
1316 18    |            Pustite pri miru beračico in Davorina! Nihče naj se ju
1317 18    |             v hiši. Vse je potihnilo in strmelo, kaj bo iz tega.
1318 18    |           znaš povedati, ali še živi in kje da živi moja Zala. Šel
1319 18    |              je prihrul divji Turek, in nevesta se je morala še
1320 18    |             glavnem mestu Carigradu, in ta slika ji je rešila živ
1321 18    |              hipoma bleda kakor smrt in kri ji je zastajala v žilah.
1322 18    |              se iskrile od same jeze in togote oči, zakaj novi spomini
1323 18    |            nato z glave turški robec in haljo ter nadaljevala z
1324 18    |         spoznal mili glas svoje žene in njeno obličje ter se jokaje
1325 18    |        nesrečnim človekom. Objame ga in poljubi s solznimi očmi
1326 18    |          moža, a sedaj je zato berač in nesrečen ubožec! ~Vsi so
1327 18    |              veselili Zaline rešitve in blagrovali njen prihod.
1328 18    |        Almira se je tresla od strahu in groze pred njo. V kot se
1329 18    |            Tam je slonela pozabljena in uničena, zakrivajoč si oči,
1330 18    |              izdajalko Almiro. ~Zala in Davorin sta dokazala pregrešno
1331 18    |         pregrešno izdajstvo nje same in njenega očeta Tresoglava.
1332 18    |              ponočni pot na Gradišče in njuno tajno shajanje pod
1333 18    |            Naposled je pri znala vse in razjarjeni kmetje so jo
1334 18    |            izdajalko. Ali dobrosrčna in usmiljena Zala je prosila
1335 18    |              Almiro iz Rožne doline, in od tega dneva ni bilo več
1336 18    |        nesrečnem dekletu. ~Izdajstvo in lakomnost žida Tresoglava
1337 18    |            lakomnost žida Tresoglava in njegove hčere Almire je
1338 18    |        Koroškem. Tako je rešila sebe in ubogega kmeta brezvestnih
1339 18    |        brezvestnih oderuhov za sedaj in tudi za prihodnje čase.
1340 18    |          temveč praznovali so prihod in rešitev pogumne in zveste
1341 18    |            prihod in rešitev pogumne in zveste žene Zalike. ~* ~
1342 18    |             ti bo imenoval njeno ime in te prosil, da ji ohraniš
1343 ZgoDod|            je neverni Turek požigaje in ropaje razsajal po zemlji
1344 ZgoDod|             turškim mečem, njih žene in otroci so mnogo prestali
1345 ZgoDod|           krvoločnem turškem ropanju in požiganju po naši zemlji,
1346 ZgoDod|          namreč število grozovitosti in vnebovpijočih krivic, ki
1347 ZgoDod|           pred azijskim sovražnikom, in turški konji so teptali
1348 ZgoDod|      Slovenskem, kamor bi v teku XV. in XVI. stoletja ne bil prihrul
1349 ZgoDod|             ne bil prihrul krvoločni in požrešni nevernik, požgal
1350 ZgoDod|          nevernik, požgal tam cerkev in hiše ter uničil nesrečnemu
1351 ZgoDod|              Turki segali po otrocih in ženah. Brez naropanih krščanskih
1352 ZgoDod|           naropanih krščanskih otrok in lepih deklet se ni smel
1353 ZgoDod|             v poseben vojaški zavod. In tu je krščanska deca pozabila
1354 ZgoDod|          deca pozabila na svojo vero in domovino ter se popolnoma
1355 ZgoDod|            Iz teh, nekdaj krščanskih in slovanskih mladeničev, so
1356 ZgoDod|       mladeničev, so vzgajali hrabre in pogumne vojake. Iz njih
1357 ZgoDod|              četa", ki je bila strah in trepet vsaki krščanski vojski.
1358 ZgoDod|      Janičarji so bili nepremagljivi in pravo jedro vsake turške
1359 ZgoDod|       napadali svojo lastno domovino in morili lastne svoje rojake,
1360 ZgoDod|        Spoznal je prirojeno hrabrost in pogumnost slovenskega naroda
1361 ZgoDod|         pogumnost slovenskega naroda in na povedani način se je
1362 ZgoDod|    zgodopisec Megiser (umrl l. 1616) in drugi za njim pripovedujejo,
1363 ZgoDod|            000 nevernikov nad ogrske in štajerske Slovence do Radgone.
1364 ZgoDod|     vzdramila vse sosednje pokrajine in v kratkem je prišlo baje
1365 ZgoDod|     Štajerske, Kranjskega, Koroškega in Hrvatskega obleganim kristjanom
1366 ZgoDod|         kristjanom. Turka so uničili in mesto je bilo rešeno. ~Trinajst
1367 ZgoDod|           kristjane, razrušil cerkve in hiše ter poropal vse, kar
1368 ZgoDod|          napotili proti Novemu mestu in ga oblegali. Sedaj pa sta
1369 ZgoDod|         Sedaj pa sta zbrala kranjski in koroški glavar blizu 4000
1370 ZgoDod|             4000 korenjaških vojakov in udarila na sovražnika. Tudi
1371 ZgoDod|           Turek trdo pest slovensko, in izgubivši več tisoč mož
1372 ZgoDod|            drhal požge mesto Kočevje in še druge vasi, potem dirja
1373 ZgoDod|            polje, v Mateno, v Šmarje in celo do Ljubljane, kjer
1374 ZgoDod|         Druga četa je med tem ropala in razsajal okoli Žumberka
1375 ZgoDod|              razsajal okoli Žumberka in Kostanjevice ter si postavila
1376 ZgoDod|          jska na Ogrsko, v Slavonijo in na Štajersko do Celja. Ker
1377 ZgoDod|           njimi baje tudi 500 deklic in dečkov. ~Pozne je se je
1378 ZgoDod|            ali Turek jim je s plenom in ujetniki vred nekaznovan
1379 ZgoDod|           odnesel pete. ~Bogati plen in počasnost naših vojakov
1380 ZgoDod|              je po Štajerskem, moril in požigal na Gorenjskem; da,
1381 ZgoDod|            Kokrsko dolino na Koroško in turška povodenj se je razlila,
1382 ZgoDod|              dolini do mesta Celovca in Rožne doline. ~Žalostni
1383 ZgoDod|           odvedenih v sužnost, mnogo in mnogo pa umorjenih. A nesrečnemu
1384 ZgoDod|              ostal naš kmet osamljen in brez pomoči. Sam se je torej
1385 ZgoDod|       oborožen le z vilami, tolkačem in poratom, z dolgimi žeblji
1386 ZgoDod|              so Turki hitro spoznali in tedaj so tudi brez vsake
1387 ZgoDod|              brez vsake skrbi ropali in požigali po naših lepih
1388 ZgoDod|            kraje, kjer je samolastno in brezskrbno ropal in plenil.
1389 ZgoDod|       samolastno in brezskrbno ropal in plenil. Najhujše so razsajali
1390 ZgoDod|        razsajali Turki l. 1476, 1478 in 1480 med Slovenci. Posebno
1391 ZgoDod|       dandanes nahaja mnogo spominov in pri povedk iz turških časov,
1392 ZgoDod|       preteklosti. Najbolj v spominu in ustnem izročilu narodovem
1393 ZgoDod|        Unrest je sam doživel te boje in nam obširno poroča o njih.
1394 ZgoDod|              mu je bila odprta steza in pot v srce koroško. Na več
1395 ZgoDod|            oddelkov so se razdelili, in vsaka četa je potem zase
1396 ZgoDod|         potem zase plenila, požigala in ropala po raznih dolinah
1397 ZgoDod|             ropala po raznih dolinah in krajih. Tudi v Rožno dolino
1398 ZgoDod|             tedaj prihruli neverniki in tu so se takrat godile vse
1399 ZgoDod|        takrat godile vse one nezgode in grozovitosti, ki so opisane
1400 ZgoDod|            sužnosti, o njeni rešitvi in nevarnem potovanju domov
1401 ZgoDod|            prebivala hrabra deklica, in vsak ti ve za dom, kjer
1402 ZgoDod|     Carigrada. ~Ta ljudska pravljica in poročilo Unrestovo je služilo
1403 ZgoDod|          slovenski narod s to hrabro in znamenito junakinjo in da
1404 ZgoDod|        hrabro in znamenito junakinjo in da se otme njen spomin pozabi. ~
1405 ZgoDod|              pozabi. ~Velike nezgode in nesreče, ki so tolikokrat
1406 ZgoDod|              vendar vzdramile državo in posamezne kne ze. Vsestransko
1407 ZgoDod|              skupaj na turške napade in tako se je po dolgem času
1408 ZgoDod|           Čuditi se moramo žilavosti in vztrajnosti našega naroda,
1409 ZgoDod|              pretrpeti toliko nezgod in nasilnosti. Marsikateri
1410 ZgoDod|          drug narod bi bil že obupal in se vdal neverniku, se odrekel
1411 ZgoDod|     neverniku, se odrekel svoji veri in domovini; ali junaški slovenski
1412 ZgoDod|         očetje so se borili vztrajno in pogumno za najsvetejše svetinje,
1413 ZgoDod|        najsvetejše svetinje, za vero in svojo domovino. Zatorej
1414 ZgoDod|      slovenski pradedje, večna hvala in čast, da ste se, kakor neužugani
1415 ZgoDod|              vitezi, bojevali skupno in vztrajno za našo vero in
1416 ZgoDod|             in vztrajno za našo vero in našo lepo domovino. Le vaša
1417 ZgoDod|            Le vaša vztrajnost v veri in vaše domoljubje, le vaš
1418 ZgoDod|             domoljubje, le vaš pogum in vaša hrabra roka nas je
1419 ZgoDod|        nenasitnega žrela. ~Slava vam in večen spomin!~