Part

 1 2 |           pa tudi njegovo hčer in njeno mater vidimo malokdaj pri
 2 3 |    največje priznanje. ~Spomin na njeno lepoto živi še dandanes
 3 3 |        katera tovarišica zavidala njeno zunanjost, je vselej odgovorila:
 4 3 |      nekaj vzvišenega in moškega. Njeno veliko mo dro oko je gledalo
 5 3 |       Prevzel te je prvi pogled v njeno črno, veliko oko. Iz njega
 6 3 |           rada ozira po drugih in njeno pobožno obnašanje je le
 7 3 |         nad Zalikino čednostjo in njeno zvesto vdanostjo. Večkrat
 8 3 |           na kratko, da izpričuje njeno življenje dovolj, da jo
 9 4 |           zakaj žaluje, in poznal njeno bolečino. Z lepimi besedami
10 5 |           bi strele grom zadel na njeno uho, odskoči kvišku in pogleda
11 7 |       pota, če hočem sama uživati njeno srečo." ~Ta misel pa je
12 7 |           da bi nihče ne vedel za njeno morilko? Tu ni mogla vsa
13 10|         Kdo bo le rešil Almiro in njeno mater?" vpraša Serajnik
14 11|          poslušala Zalinih besed. Njeno srce se ni usmililo nesrečne
15 11|         temveč radovala se je nad njeno nemilo uso do. ~"Nocoj ali
16 11|         gorah. V molitvi je našlo njeno srce sladko tolažbo. Čutila
17 11|       tožno udarjal iz prepada na njeno uho: ~"Almira, Almira! Moja
18 14|        ženi oko in nov up prešine njeno dušo. Krčevito prime očeta
19 14|          je vrnila zopet v glavo. Njeno srce se je pomirilo. ~Ta
20 14|      lastni ženin in mož sam, nad njeno pravo, srčno ljubeznijo! ~
21 14|          tako jo je bolelo v srcu njeno sumničenje. Vsa potrta se
22 14|          žene! Kar obstal je pred njeno veliko, častito postavo.
23 14| nepremično na tla. Rdečica oblije njeno lice. Nedolžnost odseva
24 14|      kakor da bi ne imela jezika. Njeno srce je okamenelo. Zala
25 14|           v duhu že zahvaljuje za njeno veliko dobroto. Tudi Mirko
26 15|        Davorin. Poveljnik je nato njeno iskreno prošnjo uslišal,
27 16|     sosedje v Serajnikovi hiši za njeno dušo. Priporočali so jo
28 16|           mati molila vsak dan za njeno srečo na tem ali onem svetu. ~
29 16|        bilo dovolj, da je umiralo njeno življenje v sužnosti od
30 16|           nesrečne žene. Čutil je njeno trpljenje, poznal težo njene
31 16|           videč da je Bog uslišal njeno molitev. ~Več nego stokrat
32 18|       skrbeti za to, da ni prišlo njeno izdajstvo v zadnjem turškem
33 18|         legel in položil glavo na njeno nogo. ~Beračica ni prosila
34 18|           je jemal vid in posluh. Njeno srce je hotelo počiti in
35 18|           mili glas svoje žene in njeno obličje ter se jokaje oklenil
36 18|           za nesrečno deklico. Na njeno prošnjo so ji odpustili
37 18|        navdušenjem ti bo imenoval njeno ime in te prosil, da ji