Part

 1 3 |        dveh tovarišev. ~Miklova žena je ostala vdova. Njena edina
 2 3 |    proti njemu, zato da postane žena bogatega posestnika. ~Povrh
 3 4 | pomagala in še pomaga meni moja žena. ~Povedati vam pa tudi moram,
 4 4 |    Tvoja mati je žalovala, moja žena točila grenke solze, a vse
 5 4 |  njegova Zalika moja hči, to je žena mojega Mirka. ~Po tej obljubi
 6 5 |      nevesta in da postane moja žena. Tako mi je velelo srce,
 7 9 |       sta se vračala kot mož in žena domov. Med gledalci ni bilo
 8 10|     verigami se je držala mlada žena svojega moža. Vsa v solzah
 9 10|        svojo Zaliko." ~Nesrečna žena ni slišala teh besed. Šele
10 11|         in z njim še kaka mlada žena ali deklica. Z očetom Serajnikom
11 11|       mislih je začela nesrečna žena tiho in goreče moliti za
12 11|      sem postala najnesrečnejša žena." ~Solze se ulijejo ubogi
13 13|       vašo usodo. Le nevesta in žena tvoja, Mirko, ki jo varuješ
14 14|      Zalika, Mirkova nevesta in žena? Pokličite jo!" ~Oče Serajnik
15 14|      razžaljen. Ona, nevesta in žena, bi naj manj ljubila svojega
16 14|      menoj." ~"Odkod si prišla, žena?" jo nagovori poveljnik
17 14|         namesto Zalike: ~"To je žena Mirkova, katero želiš, da
18 14|     brez mene ne bila prišla ta žena v tvoje roke. Ako bi ne
19 16|     postala kdaj Almira Mirkova žena. ~Najbolj pa se je tej zvezi
20 16|        bilo tako; zakaj Mirkova žena in nevesta, Miklova Zala,
21 16|        Cele noči je pomilovalna žena kleče prejokala in premolila.
22 16|      tem času ni mogla nesrečna žena okrevati in pozabiti na
23 16|   dovolj, da je živela nesrečna žena za puščena od vsega sveta,
24 16|         kjer je molila nesrečna žena. Njen glas in ihtenje je
25 16|        nego stokrat je prebrala žena te vrstice. Ves dan je premišljala
26 17|          Ne boj se me, nesrečna žena! Slišal sem sinoči tvojo
27 17|        Zatorej govori, nesrečna žena: Od kod si in kdo si! Svetuj
28 17|     srce se mu zasmili nesrečna žena. Ali rešiti jo, to je bila
29 17|         pač ne bo mogoče, uboga žena. Jaz poznam strogosti naših
30 17|         še živita? Govori, mila žena!" ~Začudena pogleda Zalika
31 17|        mislil, da biva nesrečna žena. ~Marko pa je odvedel Zalo
32 17|     njih čakanje je bilo zaman. Žena se ni zbudila, niti ganila
33 18|      oltarju je klečala neznana žena v raztrgani, tuji obleki.
34 18|         je dalje. ~Zdaj pokliče žena psa po imenu. Ko pa začuje
35 18|        da je mrtva njegova prva žena? Dokažite mi to!" ~Nihče
36 18|      skeleče rane v srcu. ~Tuja žena je odvila nato z glave turški