Part

 1 1 |           angelsko češčenje". Ta glas pa je bil v tedanjih časih
 2 1 |       moliti, ko je zadonel mili glas zvonov. Prosili so, gledaje
 3 1 |        opomnjo krepko povzdignil glas in govoril takole: ~"Včeraj
 4 5 |       mimo tujčeve hiše; prav na glas in jezno je zalajal. Morda
 5 5 |         veselo domov. ~Kastorjev glas je bil vzdramil Almiro.
 6 5 |    naenkrat jo je vzdramil pasji glas. Spoznala je Miklovega Kastorja.
 7 5 |       zastala, srce nehalo biti, glas mu je obtičal v grlu. ~Tako
 8 5 |      legel zamolklo doneč zvonov glas in naznanjal polnoči. ~In
 9 7 |         da bi višja moč zadušila glas, tako sta molčala oba. ~
10 7 |     podzemeljskega hodnika moški glas: "Ali si ti, Mirko?" ~Samega
11 8 |     najvišjega stolpa stražnikov glas, da gori. ~In res, nebo
12 8 |        se oglasi raz konja znani glas junaškega mladeniča Andreja,
13 11|      gorami bobni grom in njegov glas odmeva za molklo od skale
14 11|        je zdel Almiri in Zali ta glas. Poslušali sta nato, prestrašeni
15 11|         vzdrami deklico zamolkli glas, ki je tožno udarjal iz
16 11|          trepeče na vsem životu. Glas ji je bil znan, a vedela
17 11| Pomislivši, da je bil prvi tožni glas iz njegovega grla, je spoznala,
18 13|    rožljanje sabelj, niti grmeči glas krutega poveljnika. Zakaj
19 14|     izhodu je spoznala Davorinov glas. Težkega srca se je približala
20 14|         mož na kolena in moli na glas, vsi drugi pa spremljajo
21 14|          trenutku zakriči na ves glas. Hipoma nastane hrup in
22 14|       res!" ~Mladeniču je zdi ta glas znan. V srce ga zbode, kakor
23 15|           da je bil to res Zalin glas, katerega je slišal ono
24 16|  Serajnika in na ubogo mater. Na glas je molila in govorila sama
25 16|     ponoči in kjer je klicala na glas blaženo Marijo Devico na
26 16|       molila nesrečna žena. Njen glas in ihtenje je odmevalo v
27 18|     imenu. Ko pa začuje pes mili glas, ga spozna: začne se dobrikati
28 18|         je, kakor da bi mu donel glas njegove mrtve žene na uho. ~
29 18|     vendar se opogumi in reče na glas: ~"Kaj se obotavljate, ženin
30 18|         trenutku pa zadoni zopet glas neznane tujke: ~"Vi svatje
31 18|            Mirko je spoznal mili glas svoje žene in njeno obličje