Part

  1 1     |            šentjakobske župnije so se ondi zbrali pobožni župljani.
  2 1     |       dekleta pa šapelj. ~Kaj lepo se jim je podajala ta obleka.
  3 1     |      podajala ta obleka. Zlasti pa se jim je vse prav dobro prilegalo,
  4 1     |            tudi po svetem opravilu se niso pajdašili v krčmah
  5 1     |             znanci in sorodniki so se na ta dan pogovorili med
  6 1     |            so kupčije, posvetovali se o kmetskih potrebah. ~Taki
  7 1     |            zidati gradove in povrh se je še moral vojskovati za
  8 1     |          in njegovo družino, tedaj se je zaklenil v svoj dobro
  9 1     |            na mestu uničiti. ~Tako se je godilo v 15. in 16. stoletju
 10 1     |            drugemu na uho. Nato so se začele zbirati posamezne
 11 1     |     bližnjih župnij in vasi, ki so se pogovarjali med seboj. ~
 12 1     |         možje, fantje in ženske so se bili že davno razšli na
 13 1     |        domov. Šele proti večeru so se jeli pomikati od cerkve,
 14 1     |           domu, temveč napotili so se skupaj gor v hrib na Gradišče. ~
 15 1     |            sv. Petra in sv. Jakoba se začenja nizko pogorje. To
 16 1     |            in od cerkve sv. Jakoba se vzdiguje hribček, blizu
 17 1     |             V onem starem času, ko se godi naša povest, so bile
 18 1     |          so stali visoki stolpi in se razprostirale dolge dvorane.
 19 1     |       velike razvaline. Pozneje pa se je zidovje popolnoma razrušilo
 20 1     |    visokimi stolpi na Gradišču, so se proti večeru zbrali naši
 21 1     |         bili leta 1455 ukazali, da se naj po vseh cerkvah opoldne
 22 1     |          Zvonovi so utihnili. Mrak se je ulegel polagoma na utrujeno
 23 1     |     utrujeno zemljo in vsa priroda se je spravljala k mirnemu
 24 1     |                Po kratkem molku so se jeli možje zopet pogovarjati
 25 1     |            strani! Po Rožni dolini se vije mogočna Drava, ki nam
 26 1     |             iz Sveč doma. ~In tako se oglašajo drug za drugim;
 27 1     |            nad nas hudi časi. Boji se Turka, kakor mi vedno zatrjuje." ~
 28 1     |          proti Turkom in Ogrom ter se je mnogokrat vojskoval za
 29 1     |          dovolj. Brez pomisleka so se vdali njegovim nasvetom. ~
 30 1     |      cerkvi naznanil Serajnik, naj se odličnejši možje iz vse
 31 1     |           besede pomenijo, a bojim se, da izkusimo to v kratkem. ~
 32 1     |      miruje več. Že lansko leto so se bile kobilice iz jutrovih
 33 1     |        globoko pod zemljo. Le kdor se v nepristopne pečine po
 34 1     |      nepristopne pečine po skrije, se bo rešil turškega nasilstva.
 35 1     |       zapomnil njihove besede. Zdi se mi, da se njih prerokovanje
 36 1     |      njihove besede. Zdi se mi, da se njih prerokovanje letos
 37 1     |          prišli do Gradiške. Tu so se ustavili in oblegajo tam
 38 1     |            zapustiti oni kraj; saj se ne more tam njegova vojska
 39 1     |            doline pravijo celo, da se prvi turški oddelki že pomičejo
 40 1     |           roški zemlji." ~Dolgo so se posvetovali nato kmetje
 41 1     |           Stolpi, kleti in dvorane se naj spravijo v dober red
 42 1     |            kleti dol v vas Svetne, se mora izčistiti in dobro
 43 1     |       Cerkev sv. Jakoba v Podgradu se naj močno utabori. V gorskih
 44 1     |      utabori. V gorskih pečinah pa se mora poiskati več skrivališč,
 45 1     |            in pripovedujejo, da so se tam v turških časih skrivali
 46 1     |           kristjani. ~Pozno v noči se je končalo posvetovanje.
 47 2     |     zavladala na Gradišču. Le sova se je oglašala sovi in netopirji
 48 2     |          nočne hrane. Zdaj pa zdaj se je odkrušil kamenček od
 49 2     |     kamenček od starih razvalin in se zatočil, votlo doneč, globoko
 50 2     |           dvorano; človeškemu srcu se je dozdevalo, kakor da raznašajo
 51 2     |         več skupaj. Po malem pa so se ločili drug od drugega;
 52 2     |            južnimi hribi in gorami se razprostira lepa, majhna
 53 2     |         nje. ~Dospevši do vasi, pa se je Serajnik ustavil. Z bistrim
 54 2     |          kratkem naš dom. Tam gori se bomo branili, da ne poginemo
 55 2     |             Kako veselo in ponosno se maje polno klasje!" ~Pri
 56 2     |          ta pogled v srcu. A zopet se mi radost izpreminja v žalost,
 57 2     |       zakladnic za slaba leta. Saj se še za denar, za gotovi denar
 58 2     |        globoko vzdihnil, spomnivši se, koliko ima človek prebiti
 59 2     |         samem. Najlepša priložnost se mu je ponudila zdaj, tu
 60 2     |           pomenljivim očesom. A ta se obrne pri teh besedah nagloma
 61 2     |       njegove srčne skrivnosti. Da se ne izda, molči, oče pa nadaljuje
 62 2     |      Podgrad, ni nihče vedel, kako se piše in od kod je. Prideli
 63 2     |            ime je zamolčal. Gotovo se boji, da bi po njem ne spoznali
 64 2     |           večidel zdoma, a naselil se je vendar v našem kraju.
 65 2     |      vendar v našem kraju. Jaz sem se sicer protivil temu, ali
 66 2     |          mar mojih besed. In kakor se vidi, se že kesajo, da so
 67 2     |           besed. In kakor se vidi, se že kesajo, da so mu dali
 68 2     |           mu dali pravico naseliti se med nami. ~Mi sosedje smo
 69 2     |      poznali drug drugega. Pozneje se nam je jel približevati.
 70 2     |           srcu misli drugače. Zdaj se nam dela jako prijaznega,
 71 2     |              Tudi tebi, moj Mirko, se je že prikupil ta Lah. Zdi
 72 2     |            že prikupil ta Lah. Zdi se mi, da kaj rad zahajaš pod
 73 2     |          pod njegovo streho. Bojim se celo, da te v njegovo hišo
 74 2     |       nocoj te moram posvariti, da se mi izogiblješ, kolikor mogoče,
 75 2     |          nastavljene mreže... ~Sin se je začel nato opravičevati,
 76 2     |          videl danes oče sam, kako se je Mirko poslovil od deklice,
 77 2     |          in kjer še zdaj orjejo in se jejo roke kristjanske? Misliš,
 78 2     |           Mirko! Bog ne daj, da bi se šopirila kdaj laška glava
 79 2     |        hudo prevzela. Svetla solza se mu utrne iz rosnega očesa.
 80 2     |       utrne iz rosnega očesa. Nato se ozre proseče proti nebu
 81 2     |       nocoj, oče, vam prisegam, da se vdam za vselej vaši želji
 82 2     |           in Miklovi Zali." ~Mirno se ozre sedaj oče na sina;
 83 2     |           oče na sina; težak kamen se mu je odvalil od srca. Nato
 84 2     |            imenu, umolkne takoj in se jima začne dobrikati in
 85 2     |         prišlecev. ~V tem trenutku se odpro hišne duri. Na prag
 86 2     |            Miklova Zala. Vsi trije se prijazno pozdravijo in stopijo
 87 3     |            njen varuh. Zaradi tega se je še bolj poganjal za Miklovo
 88 3     |        varovanko, Zaliko. Dekletce se je lepo razvijalo in postalo
 89 3     |      dandanes v Rožni dolini. Milo se stori človeku, ko sliši,
 90 3     |         žalostni usodi. ~Zalika pa se ni ponašala s svojim zakladom.
 91 3     |          škoduje človeku. Le kadar se čednost druži z lepoto,
 92 3     |          in za svojo mater. Nikdar se ni laskala ljudem. Kazala
 93 3     |          ni laskala ljudem. Kazala se je bolj trdega kakor mehkega
 94 3     |           do nje. ~Približevati pa se ji ni upal nobeden izmed
 95 3     |           njim je vzrastla, z njim se igrala, z njim se učila,
 96 3     |           z njim se igrala, z njim se učila, z njim pretrpela
 97 3     |          za njegovega očeta. Sploh se je imela za njegovo lastno
 98 3     |          otročja vdanost do nje pa se je izpremenila pozneje v
 99 3     |           Mirka. ~Pred petimi leti se je bil v šentjakobski župniji
100 3     |       edini pomočnik. Toda pri tem se je tisti, ki je izposojeval,
101 3     |      kmetovih žuljih. ~Zaradi tega se taki tujci niso mogli našim
102 3     |          jim trn v peti. Čestokrat se je celo prigodilo, da so
103 3     |            kraja. In gosposka sama se ni protivila temu, dobro
104 3     |          deželne gosposke ukaz, da se morajo vsi židi in tuji
105 3     |          Tresoglav. Slutil je, kaj se mu utegne pripetiti, ako
106 3     |           gosposke pravico, stalno se naseliti, če se je tudi
107 3     |             stalno se naseliti, če se je tudi oče Serajnik na
108 3     |            roko. ~Šele tekoče leto se je jel Tresoglav očetu Serajniku
109 3     |  približevati; pa tudi Tresoglavka se je izkušala prikupiti svoji
110 3     |     poseben namen. V zadnjih letih se je bila Tresoglavova hči
111 3     |            Kakor roža je rastla in se razcvetala. Kazala pa se
112 3     |           se razcvetala. Kazala pa se je v njej prava Italijanka. ~
113 3     |             zlatolasi kiti, in vse se je čudilo njenim, kakor
114 3     |          pa jo je kazala Almira in se ob vsaki priliki ponašala
115 3     |     črnikastemu obrazu, ali v vsem se je kazala neka lahkoživost
116 3     |          te je obšel in stresel si se pred njenim živim ognjem.
117 3     |         laška dekleta sploh vedela se je tudi Almira mnogim prikupiti.
118 3     |          marsikateri rad, a obenem se je je tudi bal. Za ženo
119 3     |    Mirkovem srcu. Ali znano je, da se človek prej nagiblje k hudemu
120 3     |         Mirko podvržen. Tudi njemu se je naposled bolj priljubila
121 3     |      prijateljstva do njega. Zdelo se mu je celo, da se Zalika
122 3     |            Zdelo se mu je celo, da se Zalika le nalašč dela prijazno
123 3     |            obrekovala, češ, Zalika se kaj rada ozira po drugih
124 3     |         tem. Terjal je od nje, naj se opraviči. Ali Zalika mu
125 3     |      pogledala Mirka; svetla solza se ji je utrnila iz nedolžnega
126 3     |        prišel v Almirino druščino, se mu je zopet vzbujal prejšnji
127 3     |          Večkrat je celo videl, da se Mirko prav ljubeznivo pogovarja
128 3     |            njenega očeta. ~Zatorej se mu je zdelo potrebno, da
129 3     |            moral skrbeti za to, da se prej ko mogoče Mirko oženi. ~"
130 3     |            Rožno dolino." ~Zatorej se je bil Serajnik še bolj
131 4     |          Serajnik in Mirko v sobo, se je hotela Zalika z materjo
132 4     |         Tudi danes je videla, kako se je nežno in ljubko poslavljal
133 4     |           hitro domov, Zalika? Ali se me bojiš, da nočeš zdaj,
134 4     |        Posedimo še malo in zmenimo se kaj! ~Hudi časi se bližajo,
135 4     |         zmenimo se kaj! ~Hudi časi se bližajo, dragi moji. Treba
136 4     |           dragi moji. Treba je, da se pogovorimo, kaj bo potem,
137 4     |        privabijo solze v oči. A ko se še nato spomni, kako se
138 4     |            se še nato spomni, kako se je danes Mirko šalil z Almiro
139 4     |            slovesu stiskal roko in se odhajaje oziral po njej,
140 4     |     odhajaje oziral po njej, tedaj se hudo razjoče. ~V srce se
141 4     |           se hudo razjoče. ~V srce se je smililo ubogo dekle Serajniku;
142 4     |       varuh moj, ni mi sile jokati se. Ako pa enkrat vas zakrije
143 4     |             Zatorej ni opazila, da se ji je bil medtem približal
144 4     |         sem imela. Zakaj vidim, da se me izogiblje prijatelj,
145 4     |         mojo dušo, če pomislim, da se mi odteguje človek, kateremu
146 4     |            veke." ~Pri teh besedah se izbistri deklici oko. Veselje
147 4     |           njenem licu. V tej sreči se oklene Mirka in od samega
148 4     |         Mirka in od samega veselja se razjoče na njegovih prsih.
149 4     |            njihovih otrok. ~Zalika se kar hitro odtrga Mirkovemu
150 4     |      poljubi svojega dobrotnika in se mu zahvali za veliko srečo,
151 4     |        zahvali za veliko srečo, da se sme imenovati njegova hči;
152 4     |            njegova hči; starčku pa se zasvetijo pri tem od same
153 4     |     Povedati vam pa tudi moram, da se je izpolnila danes prisega,
154 4     |      poljublja. Pri pogledu na njo se zamisli zopet svojega rajnkega
155 4     |            smo sklenili pridružiti se njegovi vojski. ~Zlasti
156 4     |           ženo in otroke. Tvoj oče se je poslovil od svoje Zalike
157 4     |        vero. ~Ali čuj, Zalika, kaj se je zgodilo! ~Turki so oblegali
158 4     |      listja in trave. Kristjani so se branili hrabro in vztrajno,
159 4     |           čez tisoč. Vsi navdušeni se pridružimo ogrskemu junaku
160 4     |          minuto smo že mislili, da se polasti Turek naskokoma
161 4     |        navdušenih besed... in nato se zaženemo kakor ljuti levi
162 4     |            razvneti v tabor. Tu pa se sovražnik ustavi in zdaj
163 4     |           sovražnik ustavi in zdaj se jame mesarsko klanje. ~Tvoj
164 4     |         ter prebode sovražnika, da se zgrudi na tla. Tako je rešil
165 4     |         ustavila. ~Pozno v noč smo se zbirali v taboru. Mnogo
166 4     |          zaprosi, naj ji pove, kaj se je zgodilo potem z njenim
167 4     |           je bila smrt njegova. Ni se mogel ločiti od sveta. Želel
168 4     |            Zaliko. Strašno kesanje se je polotilo njegove duše. ~
169 4     |            duše. ~Obžaloval je, da se je bil vdal mojim besedam
170 4     |            ti jo izročim tedaj, ko se združiš z mojim Mirkom v
171 4     |          Bogu za nas. Z menoj vred se veseli, da sem izpolnil
172 4     |         iskreno poljubi. Solza, ki se mu je zasvetila v očeh,
173 4     |       sreče in ljubezni. ~Dolgo so se še pogovarjali v naši družbi.
174 4     |            tudi pripovedoval, kako se je vračal z Ogrskega v svojo
175 4     |        naposled starec. "Kmalu smo se morali namreč ločiti od
176 4     |            dni po Miklovem pogrebu se je lotila tudi njega taborska
177 4     |        smrti očetovi. Naposled smo se vsi razšli. Slovenske svoje
178 5     |           Pozno je že bilo, ko sta se Zalika in njena mati poslovili
179 5     |     spremenjen. Hvalil je Boga, da se je vse tako dobro razrešilo
180 5     |          je stopil nato k deklici, se oklenil njene desnice in
181 5     |            Zalika niti njena mati, se ni ozrl nocoj na to poslopje.
182 5     |            ne miruje prej, do kler se ne zruši do tal v razvaline:
183 5     |            razvaline: s tako močjo se je vzbudila strast v Almirinem
184 5     |          ki ne ugasne prej, dokler se sam v sebi ne uniči. ~Almira
185 5     |           v sebi ne uniči. ~Almira se ni mogla nocoj vzdržati
186 5     |    vzdržati v postelji. Vstala je, se zavila v črno haljo in šla
187 5     |           ven v prosto prirodo. Tu se je sprehajala nekaj časa
188 5     |            v hišo počivat, napravi se na pot proti Miklu. Streljaj
189 5     |     postoji pod košato lipo. ~Ondi se nasloni na deblo in pričakuje
190 5     |       deblo in pričakuje Mirka, ki se mora tod mimo vračati domov. ~
191 5     |        okoli žarečega lica, oči so se ji svetile, kakor iskre
192 5     |       kakor da bi bil nem. Spomnil se je, da je res govoril ta
193 5     |           in njeni zvestobi. Čutil se je krivega in molčal. ~Ona
194 5     |            preveč. Kakor divji lev se zdaj vzdrami. Krčevito in
195 5     |           očeta." ~Pri teh besedah se Almira strese, kakor da
196 5     |           si zdaj govoril resnico, se motiš. Almira je močnejša
197 5     |       tvoje neveste." ~Izgovorivši se oklene mladeniča z obema
198 5     |           obema rokama. Toda Mirko se iztrga hipoma iz njenih
199 5     |           v nočni tmini. Almira pa se zgrudi nezavestna na tla
200 5     |           hladni zamlji... ~Medtem se je pokrilo karavanško pogorje
201 5     |         šentjakobske cerkve sem pa se je raz legel zamolklo doneč
202 5     |          zdaj, ob polnočni uri, ko se shajajo duhovi, je prisegla
203 5     |         Almira pod milim nebom, da se hoče maščevati nad Mirkom
204 5     |            jame padati. Huda ploha se ulije. Šele ta vzdrami besno
205 6     |         drugi so pripovedovali, da se Rožanom ni treba bati ničesar.
206 6     |           pri Kobaridu na Goriškem se jim je postavilo mnogo kri
207 6     |       najbolj tolažila vest, da so se blizu Trbiža pri Kokovem
208 6     |              Istega leta (1478) so se bili namreč kmetje iz gornje
209 6     |            koroško deželo. Zdaj pa se kmetje niso mogli poganjati
210 6     |            krvoločniki. Zatorej so se vsi zavezniki utaborili
211 6     |           tisoč kmetov. Njih vodja se je imenoval Matjaž. ~Ta
212 6     |           bran. ~Na treh mestih so se imeli kmetje utaboriti in
213 6     |          drugim priti do nje. Kdor se je ondi skrival, temu niso
214 6     |            gotovo vsakega, kdor bi se približeval. Tu bi se bili
215 6     |           bi se približeval. Tu bi se bili lahko vsi Rožanje ubranili
216 6     |        Nato odločijo, katera mesta se morajo najbolj stražiti,
217 6     |     glavnega poveljnika, Rožanje," se oglasi po volitvi Strelec. "
218 6     |          in spoštujejo. Ves ganjen se zahvali za to zaupanje,
219 6     |       menihom Kapistranom. Tam smo se navdušeno vojskovali za
220 6     |            postal pravi mož. Čutil se je novorojenega. Z bistrim
221 6     |      kmetom, kako jih bo branil in se zanje vojskoval. A ne samo
222 6     |           svojemu voditelju, ta pa se jim je zaklel in zarotil,
223 7     |     slutnja. Bilo jim je, kakor če se pridrevijo hudourni oblaki:
224 7     |         Vsa priroda potihne, ptice se poskrijejo v svoja zatišja,
225 7     |       svoja zatišja, do mača žival se potuhne v hlev, človek sam
226 7     |      potuhne v hlev, človek sam pa se zapre v božjem strahu v
227 7     |           kača, grom zabobni, hiše se stresejo in ledene kaplje
228 7     |          stresejo in ledene kaplje se vsujejo na bogato zemljo
229 7     |         kaj bi bilo to. ~Le Almira se je veselila nevihte, ki
230 7     |            Od same jeze in strasti se je izogibala podnevi ljudi,
231 7     |             Rdečica z njenega lica se je umaknila mrtvaški bledobi.
232 7     |           mrtvaški bledobi. Oči so se udrle v globino ter zrle
233 7     |          roke. ~In ta rešilna roka se ji je tudi prikazala. Dva
234 7     |            je ne bil spoznal. Tako se je bilo dekle v kratkem
235 7     |      mojemu mlademu življenju. Ako se ne uresniči moja želja,
236 7     |            tam na Laškem, kjer sem se rodila? Zakaj ste me dali
237 7     |       Rožno dolino, ali to vem, da se utaborijo pri mestu Beljaku." ~
238 7     |          oko zažari; v njeni glavi se poraja misel za mislijo. ~"
239 7     |          jo potolažila. ~Dolgo sta se pogovarjala oče in hči.
240 7     |       pričakati sovražnika, podati se v turški tabor in poveljniku
241 7     |         dolino na plen. ~"In če bi se tudi Mirko med tem poročil
242 7     |       nadaljuje oče. "Turki in jaz se bomo potrudili, da ujamemo
243 7     |          odbila polnoči. ~Nato sta se ogrnila v črna plašča in
244 7     |          mirni pri rodi. Pazno sta se ozirala naša znanca naokoli,
245 7     |         Tla so ilovnata in zidovje se lahko izpodkoplje." ~"To
246 7     |          Mirko?" ~Samega strahu bi se bila oče in Almira skoro
247 8     | Serajnikova vrata v Svetnah. Ravno se je začelo daniti. Od vzhoda
248 8     |        vrhove južnih gora. Priroda se je jela vzbujati. Ptiči
249 8     |         nje dnevno svetlobo. Zdelo se je, kakor da se ne more
250 8     |    svetlobo. Zdelo se je, kakor da se ne more izdaniti. ~V drugo
251 8     |       tovariš čašico pelinovca, da se malo okrepča, nato pa jame
252 8     |         Mirko! ~Včeraj popoldne so se jim približale turške čete.
253 8     |  približale turške čete. Sovražnik se je ustavil pred kmetskim
254 8     |           kmetskim taborom. Videlo se je, da se hoče danes, v
255 8     |          taborom. Videlo se je, da se hoče danes, v nedeljo, sprijeti
256 8     |       svojim nasprotnikom. Tega so se pa naši kmetje zbali. Pogum
257 8     |       imenu, je postal figamož. Ni se ustavljal strahopetcem.
258 8     |       ustavljal strahopetcem. Vdal se jim je in vsi kmetje so
259 8     |      ostalo komaj štiri sto. Ti so se potem utaborili na bližnjem
260 8     |        griču. Zaprisegli so si, da se hočejo s Turki bojevati
261 8     |  prestrašen. "Jaz in vsi drugi smo se še najbolj zanašali na kmetsko
262 8     |            plašljivci pobegnili in se poskrili kakor zajci pred
263 8     |          dejanje. Sklenili smo, da se ustavi Knezov Andrej blizu
264 8     |       Vinko in junaški Davorin sta se postavila pri Podkloštru
265 8     |     kmetski zavezniki." ~Dolgo sta se pogovarjala potem še naša
266 8     |          še naša tovariša, kako bi se mogli braniti z najboljšim
267 8     |         sta pa bila prepričana, da se bodo Rožanje hrabro in vztrajno
268 8     |         jutri, v ponedeljek, kakor se je bilo to sprva določilo?" ~"
269 8     |       sovražnik ne moti." ~"Ne boj se, Mirko!" odvrne Štefan. "
270 8     |           že veš, koga mislim. Ali se ni nič protivila in zoperstavljala,
271 8     |           in zoperstavljala, ko si se naenkrat odločil za Zaliko?" ~"
272 8     |     odločil za Zaliko?" ~"Zakaj bi se ustavljala moji ženitvi?
273 8     |          To je res, Mirko. Ali jaz se bojim te strastne ženske.
274 8     |           in z Zaliko?" ~"Ne; zdaj se nas vseh izogiblje. Celih
275 8     |          bil lice zakril mimo mene se vozeč, toda konji so bili
276 8     |           govoril z njo, vendar pa se je bal deklice. Neka notranja
277 8     |          ga je vedno mučila. Mirko se ni mogel popolnoma znebiti
278 8     |            in jo vestno čuvati, če se utaborimo pred Turki," opomni
279 8     |           in sebe izdal. Osebno pa se bojim, da bi se znala tuja
280 8     |          Osebno pa se bojim, da bi se znala tuja deklica nad teboj
281 8     |          drugimi mladeniči, ki smo se včasih pošalili z njo, maščevati
282 8     |        taboru!" ~Med temi besedami se je Mirko globoko zamislil.
283 8     |        žrtvujem turškim rokam, ako se mi le uresniči moj skrivni
284 8     |    uresniči moj skrivni namen. Saj se mi vse deseterno poplača!" ~
285 8     |           je moglo. Na večer pa so se zbrali možje, žene in otroci
286 8     |        cerkvi sv. Jakoba. ~Bali so se iti na svoj dom. Sklenili
287 8     |        Nemirna je bila ta noč. Vse se je plašilo, če so tudi vedeli,
288 8     |           domov. Tudi oče Serajnik se je spravil na svoj dom in
289 8     |         množico v taboru. Ravno so se menjavale straže na zidovju
290 8     |          zidovju in v stolpih, kar se zasliši iz najvišjega stolpa
291 8     |       kričati in moliti. Otroci so se skrivali za materami, žene
292 8     |         niso nič pomagale. Množica se je vse bolj plašila videč,
293 8     |     obzidju je namreč naznanil, da se nekdo približuje. Ko se
294 8     |            se nekdo približuje. Ko se oglasi raz konja znani glas
295 8     |          Štefanom skupaj na preži, se mu odpro vrata. Vse umolkne,
296 8     |            na Gradišču. ~"Pomirite se, dragi tovariši! Nocoj ni
297 8     |           Po Štefanovem odhodu sem se bil pridružil tistim kmetom,
298 8     |     pridružil tistim kmetom, ki so se postavili Turkom v bran.
299 8     |      njihovem taboru. Videč pa, da se približujejo Turki, sem
300 8     |            Turka ali ne. ~Dolgo so se branili kmetski zavezniki.
301 8     |           Ali glejte, proti poldne se zasliši strašen krik in
302 8     |            kmete za hrbtom. Hipoma se je polastil sovražnik kmetskega
303 8     |            tu so pomorili vse, kar se jim ni drage volje vdalo.
304 8     |       volje vdalo. Le nekaj kmetov se je rešilo. Mnogo so jih
305 8     |            so jih ujeli, največ pa se jih je borilo do zadnjega
306 8     |           in vasi, hiše in koče so se spreminjale hitro v prah
307 8     |          pride pod roko. ~Naposled se je utaboril Turek v dolini
308 8     |         bosta hitro sporočila, kam se od ondod napoti sovražnik.
309 8     |           napoti sovražnik. A meni se močno dozdeva, da Turki
310 8     |         polegli na trdo zemljo, da se odpočijejo od silnega truda. ~
311 8     |        temno zidovje. Zdaj pa zdaj se skrije za obleke, katere
312 8     |           spečo množico. Izmed nje se vzdiguje tu pa tam kodrava
313 8     |            spečih sosedih, a hitro se zo pet nagne in leže na
314 8     |         tla. Najbrž je sanjala, da se bliža kruti sovražnik; ko
315 8     |       videla vse mirno okoli sebe, se je zazibala zno va v blagodejno
316 8     |        taka, kakor tisti večer, ko se je pozno v noči zaklela
317 8     |            njemu. Te neljube slike se dolgo ni mogel znebiti;
318 9     |                Deveto poglavje ~Ko se je jelo daniti, vstajala
319 9     |        skozi lino na njegovo lice, se je vzdramil naš prijatelj.
320 9     |    vzdramil naš prijatelj. Začudil se je, da je tako pozno vstal,
321 9     |          tako pozno vstal, a kesal se tega ni. Saj je bilo to
322 9     |       Zaliki in Almiri. A vse, kar se mu je sanjalo, je bilo res.
323 9     |         licu in si mel oči, preden se je umil. Zakaj s tem je
324 9     |          beraški, raztrgani obleki se mu približa. Pogleda ji
325 9     |           žarki Mirku v lice in ta se je v sanjah prebudil. ~Na
326 9     |            pod našo streho? Gotovo se ti je sanjalo kaj neljubega,
327 9     |           svojemu ženinu. ~Na licu se ji bere nekak notranji strah,
328 9     |          notranji strah, a deklica se hitro ohrabri in nadaljuje: ~"
329 9     |            in nadaljuje: ~"Sanjalo se mi je, da sem se poročila
330 9     |           Sanjalo se mi je, da sem se poročila s svojim ženinom.
331 9     |     pretresle Mirkovo dušo, ali on se je premagoval. Še enkrat
332 9     |           okoli cerkve sv. ~Jakoba se je trlo sila radovednega
333 9     |           sredi svojih svatov. Vse se je veselilo nad novima zakoncema
334 9     |           in ju blagrovalo, ko sta se vračala kot mož in žena
335 9     |           in sama radost. Obhajala se je velika gostija pri Serajniku,
336 9     |          hišah. Celo na prostem so se gostili in veselili. ~Človek
337 9     |            gosti. Zlasti fantje so se ozirali po znanem dekletu,
338 9     |         bilo Tresoglava med gosti, se ni zdelo čudno nikomur.
339 9     |      Serajniku obhajali gostijo in se radovali ženin in nevesta,
340 9     |        nevesta, svatje in družice, se je utaboril na ravnem polju
341 9     |       morejo vzeti s seboj, pa naj se pokonča z ognjem in mečem.
342 9     |       Koroško pri Trbižu. Odtod so se bili vsuli takrat, kakor
343 9     |     požgali in opustošili. V pepel se je tistikrat izpremenil
344 9     |     izpremenil Podklošter, kjer so se menihi hrabro in vztrajno
345 9     |           taboru že vse potihnilo, se je pritihotapila moška postava,
346 9     |              Bil je Tresoglav. Dal se je nalašč ujeti ter zahteval
347 9     |             Prišedši v glavni stan se ponudi Tresoglav turški
348 9     |          Najljubše bi mu bilo, ako se mu posreči ujeti nekaj lepih
349 9     |           bi vendar mogel, vrnivši se v Carigrad, pokloniti svojemu
350 9     |       nočne prikazni. Zdaj pa zdaj se je zasvetilo orožje v bledi
351 10    |           večera. Pravo veselje pa se je šele začelo pozno v noči.
352 10    |      začelo pozno v noči. Tedaj so se razvedrile svatom glave.
353 10    |      vprašala, kaj tako premišlja, se je nalašč izognil njenim
354 10    |        pobožal rdeče lice, nato pa se zavrtel z njo v kolobarju
355 10    |      plesala. Daleč tja po Svetnah se je razlegal trušč in hrušč
356 10    |            maščevanje. ~Njena duša se je tem bolj razburjala,
357 10    |       misel ji ne ugaja; češ, tako se ne maščuje dovolj nad Mirkom
358 10    |       pošast nočni jezdec. ~Skrbno se ozira dekle za njim. Ali
359 10    |      bežimo! Turki so tu!" ~Almiri se je odvalil v tem trenutku
360 10    |           Vsa vesela in zadovoljna se je odpravila nato v hišo,
361 10    |     besedah je stopil v sobo, a tu se je zgrudil na tla. Lice
362 10    |           sence in glavo. Ranjenec se kmalu zave. Nato izpije
363 10    |           čašo vina in, naslanjaje se ob zid, jame polagoma govoriti. ~"
364 10    |        dokler niso prišli Turki in se ondi utaborili. ~Proti večeru
365 10    |    privezala vsak svojega konja in se vlegla v rov, ne daleč drug
366 10    |       udarcu zasvetilo v očeh. Vse se mi je zavrtelo v glavi.
367 10    |           sovražniku v prsi, in ta se je zgrudil na tla. ~Kakor
368 10    |          Turkov nad mene. Tedaj pa se obrnem, zbodem konja in
369 10    |             Njih tožni gla sovi so se razlegali daleč tja po dolini. ~
370 10    |       daleč tja po dolini. ~Zalika se je oklenila svojega ženina.
371 10    |         Kakor z železnimi verigami se je držala mlada žena svojega
372 10    |          pomagaj!" ~To izgovorivši se zgrudi na tla, oklepajoč
373 10    |           zgrudi na tla, oklepajoč se Mirkovih kolen, in omedli. ~
374 10    |            sivolasi oče izgovoril, se je zavedela uboga nevesta. ~
375 10    |     zapustiti svojo nevesto. Zdelo se mu je, da se ločuje na veke
376 10    |        nevesto. Zdelo se mu je, da se ločuje na veke od svoje
377 10    |          veke od svoje Zale. Solze se mu ulijejo v oči, srce se
378 10    |          se mu ulijejo v oči, srce se mu od žalosti krči. Še enkrat
379 10    |            žalosti krči. Še enkrat se z vso močjo goreče ljubezni
380 10    |           vred stopal na Gradišče, se mu je zdelo, kakor da so
381 10    |     prebivalcem v Rožni dolini, da se naj poskrijejo pred krvoločnimi
382 10    |       svojo ženo in nevesto Zaliko se je napotil v pečine pod
383 10    |        pečine pod goro Rožco, kjer se je bilo medtem tudi že nabralo
384 10    |        mimo Tresoglavovega doma pa se je starček zmislil še Almire
385 10    |           Almiro in jo povabi, naj se jim pridruži ter reši v
386 11    |        jutro vzhajalo sonce. Megla se je bila ob reki Dravi vlegla
387 11    |     pogledal vsakemu v obraz, kdor se je približal vratom. Le
388 11    |     megleno," spregovori Mirko, ko se jame daniti. "Sedaj se bo
389 11    |          ko se jame daniti. "Sedaj se bo mogel še marsikdo rešiti.
390 11    |         prihajajočim znamenje, naj se podvizajo. Zakaj takoj,
391 11    |       takoj, ko dojde poročilo, da se bliža sovražnik, misli zapreti
392 11    |          nevesto Zaliko pod Rožco, se pomirita Mirko in Štefan. ~"
393 11    |           in zdirja v tabor. Vrata se nato zapro in zavarujejo.
394 11    |           zavarujejo. Močne straže se razpostavijo in vse se pripravi
395 11    |      straže se razpostavijo in vse se pripravi na krvav boj z
396 11    |       kruto odbijali. Mnogo Turkov se je smrtno zadetih zgrudilo
397 11    |        skušal na vso moč polastiti se v kratkem Gradišča. Pobiti
398 11    |           valili na približujočega se sovražnika. Tam so zatočili
399 11    |             Tri dni in tri noči so se neprenehoma branili Rožanje.
400 11    |           Obupavali so celo, da bi se mogli v kratkem polastiti
401 11    |          zvečer po taboru. Hudoval se je nad Tresoglavom, da ga
402 11    |           sluha ne duha. ~Ljudstvo se je zavarovalo v močne tabore
403 11    |           nocoj grem z njim tja in se polastim kristjanov in blaga,
404 11    |           kristjanov in blaga, kar se ga shranjuje ondi. Dohod
405 11    |     nedorastlimi otroki. Moj načrt se da o polnoči lahko izvesti.
406 11    |        videti na njem. Velika tema se je vlegla na kristjanski
407 11    |           o polnoči. Mirno in tiho se je pomikala proti Rožci. ~
408 11    |             ki so imele paziti, da se nihče po ozkem in strmem
409 11    |            pogube. ~Z resnimi očmi se je Zalika ozirala tja na
410 11    |      ozirala tja na Gradišče, kjer se je bojeval njen mož. Nobenega
411 11    |        njene iskrene molitve. Zdaj se je obrnila proti očetu Serajniku
412 11    |          oče, in zaspite! Ne bojte se ničesar! Sama bom vestno
413 11    |             Prosil bom Almiro, naj se ti pridruži namesto mene
414 11    |         noči sovražnika blizu. Saj se nič ne vidi; celo z roko
415 11    |      Zaliko. ~"Nocoj, v temni noči se mi izpolni moja vroča želja,"
416 11    |           pri tem mrzla groza. Vsa se je stresla. Treba ji je
417 11    |          zatorej je molčala. ~"Ali se ne bojiš, da bi ti Turki
418 11    |            zopet Zala. "Smilila bi se mi, Almira, ako bi postala
419 11    |           brez očeta. Posebno zdaj se čutim nesrečno in zapuščeno,
420 11    |        mojega ljubega Mirka. Zdelo se mi je, da me ne more nihče
421 11    |       najnesrečnejša žena." ~Solze se ulijejo ubogi Zali po bledem
422 11    |          Zalinih besed. Njeno srce se ni usmililo nesrečne žene,
423 11    |     nesrečne žene, temveč radovala se je nad njeno nemilo uso
424 11    |             mojem ženinu. Tedaj pa se oklenem njenega vratu, kakor
425 11    |            sunem malo od sebe, ona se zvrne v globoki prepad...
426 11    |          prepad." ~Tako brez hrupa se je olajšalo Almiri srce.
427 11    |         krviželjnost in umor. Zdaj se močno zabliska, blisk razsvetli
428 11    |          od skale do skale, dokler se ne izgubi v votlih pečinah
429 11    |            molila. V strahu božjem se je vsakokrat prekrižala,
430 11    |        srce sladko tolažbo. Čutila se je za nekaj trenutkov spet
431 11    |           nesrečno ženo Almira, ki se ji je zopet približala. ~"
432 11    |           Pojdiva tja na rob! Meni se dozdeva, kakor da sem čula
433 11    |           sta pazno poslušali, ali se res sliši kak hrup in šum,
434 11    |         škropil na skale in glasno se je čulo njegovo padanje.
435 11    |       tožiti po svojem Mirku. Zdaj se ji približa Almira, stopi
436 11    |         skalo... in namesto Zalike se zvali ob robu postavljeni
437 11    |      globočino. ~V tistem trenutku se začuje iz prepada strašen
438 11    |          glava, moja glava!" ~Znan se je zdel Almiri in Zali ta
439 11    |         med pečinami in vrhovi, da se je tresla zemlja in so se
440 11    |          se je tresla zemlja in so se skale majale. ~Zalo in Almiro
441 11    |            strmino in gori po njej se vidijo plazeče črne poša
442 11    |    skalovje v globočino in tako so se srečno rešili nočnega napada
443 11    |      krvoločnosti. ~Proti jutru so se šele spravljali starci in
444 11    |         pod skalnati krov. Zdaj so se čutili zopet varne in vsi
445 11    |          srcu jo je peklo. Prsi so se ji stiskale. Zdelo se ji
446 11    |           so se ji stiskale. Zdelo se ji je, kakor da bi ji kdo
447 11    |        zaprečil njen namen. Rotila se je proti mrtvi prirodi,
448 11    |        pomagaj!" ~Tak klic in stok se je slišal iz globočine.
449 11    |       zopet jok in stok, in drugič se sliši ime: Almira! ~Deklici
450 11    |             kdo jo kliče. Naposled se opogumi. Polagoma zleze
451 11    |     ravnokar dušo izdihnil, tam so se drugi borili s smrtjo. Huda
452 11    |         neprenehoma po Almiri, naj se ga usmili, naj mu pride
453 11    |           pride na pomoč. ~Deklica se je trepetaje približevala
454 11    |         klic. Prišedši do njega pa se je zgrudila na prsi svoje
455 11    |          zadnja ura. ~Povsod okoli se razlega jok in stok. Kdor
456 11    |           tekla iz glave. ~"Preden se stori dan, oče, morate iti
457 11    |    Tresoglav. "Tri dni in tri noči se že bijejo Turki z Rožani
458 11    |            na Gradišču, ali tabora se niso polastili. Poveljnik
459 11    |      turški poveljnik." ~"Ne bojte se, oče! Začeto delo morava
460 11    |            kjer je prej sedela, in se zopet vtopila v svoje grešne
461 11    |       grešne misli in naklepe. ~Ko se je storil dan, jo je našla
462 11    |           slonečo ob skalo. Ali ta se je prestrašila te čudne
463 11    |          bleda kakor stena; tresla se je na vsem životu kakor
464 12    |          glavo ga hoče dejati, ako se obotavlja izpolniti mu svojo
465 12    |         poveljnik!" ~Turški četnik se je zavzel nad tako odločnimi
466 12    |        odločnimi besedami. Zatorej se je pomiril in rekel: ~"Govori,
467 12    |          katerega ona ljubi. Mirko se je sicer že oženil na dan
468 12    |            Ugodim njeni želji, ako se uresniči tvoj obet; sicer
469 12    |        drugega dneva." ~Ves dan so se potem turški vojaki pripravljali
470 12    |    odraslih mladeničev in mož, vse se je moralo za prihodnjo noč
471 12    |       skozi zidovje na grad, tedaj se še utegnejo ženske in starci
472 12    |      tovarišico, rekoč: ~"Za Mirka se bojim. Meni se dozdeva,
473 12    |            Za Mirka se bojim. Meni se dozdeva, da bodo dobili
474 12    |          kristjani izgubljeni; vsi se nikakor ne morejo rešiti
475 12    |          pri teh besedah. Verjetno se ji je zdelo, kar je trdila
476 12    |            trdila Almira. A vendar se je tolažila, rekoč: ~"Bog
477 12    |       hrabri in jih nihče ne izda, se bodo vzdržali na Gradišču.
478 12    |          ozidja na grad. Ali bojim se, da bi našel Turek pod zemeljski
479 12    |        često pravil Mirko." ~"Tega se ni bati," odgovori naglo
480 12    |         pride do vhoda. Zakaj duri se ne morejo zlahka prebiti.
481 12    |         preko zidovja na Gradišče, se morejo kristjani vendar
482 12    |        skozi skrivni izhod." ~Nato se je storila trda noč. Na
483 12    |            Serajnik, ženski pa sta se podali v votlo pečino k
484 12    |  pričakovala polnoči. O polnoči pa se je ukradla tajno iz skrivališča,
485 12    |      dremajoči stražnik opazil, in se splazila po strmini dol
486 12    |    Prišedši do zaznamovanega mesta se je ustavilo oboroženo spremstvo.
487 12    |         Almira do njega. Dolgo sta se pogovarjala oče in hči.
488 12    |           rokah!" ~Pol ure pozneje se je vnel po vseh krajih okoli
489 12    |       Gradišča; zakaj kristjani so se hrabro in vztrajno branili. ~
490 12    | najnevarnejšem mestu. Bojevala sta se kakor divja leva. Puščice
491 12    |     švigale mimo njiju, toda nista se brigala za turško orodje.
492 12    |     milosti. ~Marsikateri kristjan se je že, smrtno zadet, zgrudil
493 12    |       blizu njiju na tla. Bati sta se jela, da prodrejo Turki
494 12    |           podkopali, in tam pa tam se je jelo udirati. A veliki
495 12    |           stok. Strašen bojni hrup se vzdigne vzadi za Mirkom.
496 12    |        Gradišče. ~Železna vrata so se kar sama odprla. Prve straže
497 12    |        straže so posekali, a potem se je moralo vdati vse. Grad
498 12    |           velika turška četa. Zdaj se vname hud boj, mesarsko
499 12    |          ni bilo več rešitve. Kdor se ni hotel vdati, je moral
500 12    |      umreti takoj na mestu. ~Mirko se je sprva divje branil s