Part

 1 3 |          izvolil svojemu sinu za ženo. A z Mirkom, najbogatejšim
 2 3 |     obenem se je je tudi bal. Za ženo pa si je ni hotel noben
 3 3 |          jo je oče že odločil za ženo. Zategadelj je sovražila
 4 4 |          smo zapustili svoj dom, ženo in otroke. Tvoj oče se je
 5 5 |       Mirkom, da si jo izvoli za ženo. Menila je, da si je že
 6 7 |   zahvalo mi vzame potem tebe za ženo, izgubivši sedanjo nevesto.
 7 10|       nas in vso okolico. ~Tvojo ženo in nevesto pa bom čuval
 8 10|         je vzel s seboj. S svojo ženo in nevesto Zaliko se je
 9 11|      misli je vzdramila nesrečno ženo Almira, ki se ji je zopet
10 13|         način Mirkovo nevesto in ženo v svoje roke." ~"Naj se
11 13|         mislil le na svojo mlado ženo Zaliko in sivolasega očeta.
12 13|          nam lahko izročiš svojo ženo in nevesto. Le njena lepota
13 13|   kristjan, naj ti izročim svojo ženo, da rešim sebe in svoje
14 13|         bog me je združil z mojo ženo. A kar Bog tu na zemlji
15 14|        je kar pretresalo Mirkovo ženo. Strah in obup se je boril
16 14|          so ti včeraj odrekli to ženo. Rajši umrjejo, kakor da
17 15| poveljnika, in ta je čuval mlado ženo kakor zenico lastnega očesa. ~
18 15|        še najde ondi svojo drago ženo in nevesto Zaliko. Ali žalibože,
19 16|         izgubil svojo nevesto in ženo Zaliko. ~Mirko je bil odslej
20 16|      pozabil na svojo nevesto in ženo. Imel jo je za mrtvo, ali
21 16|          srečno privedel Mirkovo ženo do svojega carja. Z majhno
22 17|        sobice. ~A starček, videč ženo vso prestrašeno, jame govoriti
23 17|         roke, pade pred nesrečno ženo in objame njena kolena,
24 17|          druhal tudi za nesrečno ženo in dere za njo do reke Donave. ~
25 18|       Govori ti, ako veš za prvo ženo mojega ženina!" ~"Govoriti
26 18|   beračica. "Jaz vem za nesrečno ženo Zalo. Ona še živi, če si
27 18|          so kar strmeli nad tujo ženo, ki je govorila resnico.