Part

 1 2 |  blagoslova zanj in za njegovo nevesto. ~Lahkega srca sta korakala
 2 7 |   mogoče izdati Turkom Mirkovo nevesto, jo jo potolažila. ~Dolgo
 3 7 |        ženo, izgubivši sedanjo nevesto. Tedaj pa je obenem ure
 4 8 |    Svetnah. Mislil je na svojo nevesto Zaliko, ki jo popelje že
 5 9 |  Svetne ljudje, da vidijo lepo nevesto Zaliko in bogatega ženina. ~
 6 9 |  Prisrčno pozdravi ženin svojo nevesto in jo vpraša, rekoč: ~"Kako
 7 9 |     deklice in mladeniči, zalo nevesto in lepega ženina, ko sta
 8 10|   dovolj nad Mirkom in njegovo nevesto. ~Iz teh in drugih podobnih
 9 10|        okolico. ~Tvojo ženo in nevesto pa bom čuval kakor lastno
10 10|        da mora zapustiti svojo nevesto. Zdelo se mu je, da se ločuje
11 10|       s seboj. S svojo ženo in nevesto Zaliko se je napotil v pečine
12 11|  Almira z očetom Serajnikom in nevesto Zaliko pod Rožco, se pomirita
13 11|     oblast nad njim in njegovo nevesto." ~Izgovorivši zasliši od
14 12|      vam sami izročijo Mirkovo nevesto. A on je potem moj, in vse
15 13|    dobimo na tak način Mirkovo nevesto in ženo v svoje roke." ~"
16 13|    lahko izročiš svojo ženo in nevesto. Le njena lepota vas vse
17 13|      žrtvovati za nas nedolžno nevesto." ~Z milim očesom je pogledal
18 15|       ondi svojo drago ženo in nevesto Zaliko. Ali žalibože, tu
19 16|         odkar je izgubil svojo nevesto in ženo Zaliko. ~Mirko je
20 16|      Mirko je pozabil na svojo nevesto in ženo. Imel jo je za mrtvo,
21 18| ravnokar začel jemati slovo za nevesto Almiro; zakaj bližala se
22 18|       tja na mizo na ženina in nevesto. Tam je videla svojega Mirka,
23 18|        odločno sredi sobe pred nevesto in ženina, z donečim, zapovedujočim
24 18|        glasu in spusti iz roke nevesto. Bilo mu je, kakor da bi
25 18|    sveti jezi zgrabil predrzno nevesto ter jo porinil na stran
26 18|     našel svojo nesrečno, prvo nevesto." ~Solze se ulijejo Mirku