Part

 1 1 |         Boji se Turka, kakor mi vedno zatrjuje." ~Zadnjih besed
 2 2 |         kupčiji; potresa namreč vedno z glavo in zasluži res ta
 3 2 |       želja mi je bila in mi bo vedno sveta. Nikdar ne pozabim,
 4 4 |        sveti mož, da bi ga bili vedno poslušali. Navduševal nas
 5 4 | Nevarnost pa je prihajala zanje vedno večja. Vse je kazalo, da
 6 4 |       le ti, Zalika, si mu bila vedno na jeziku; le o tebi je
 7 6 |          Ali glava je in ostane vedno najimenitnejši del, ki določuje
 8 7 |    Mirka usodepolnega večera je vedno premišljala, kako bi uresničila
 9 8 |     Neka notranja slutnja ga je vedno mučila. Mirko se ni mogel
10 8 |     bolj plašila videč, da nebo vedno bolj in bolj žari. ~Naenkrat
11 11|  zatisnila očesa. Objokavala je vedno svojo žalostno usodo. Molila
12 11|       sedeč pri vhodu na skali, vedno molila. V strahu božjem
13 13|        vas vse reši." ~Mirko še vedno molči. A mrzle potne srage
14 14|      Gradišču. Bila je od njiju vedno kakih petdeset korakov oddaljena.
15 16|         oče. Serajnik je namreč vedno trdil, da izpričujeta Tresoglavovo
16 16|      meneč, da je njegov spomin vedno še temen in meglen. Toda
17 16|         so bili dnevi že šteti. Vedno bolj in bolj je bolehal
18 16|   podoba Matere božje, ki jo je vedno nosila na prsih pri sebi,
19 16|       ločena je vzdihovala Zala vedno sama v svoji sobici. Edina
20 16|        hodnikih in mostovžih so vedno hodile straže podnevi in
21 17|        oče Serajnik. Mislila je vedno, da se njego va duša že
22 17|      hočeta priti domov, hodita vedno proti severu! Tam prideta
23 17|         pesjani so jima bili še vedno za petami. ~Moči so ju že
24 18|       ukloniti Almiri. Le on je vedno hudo govoril o njej, naštevajoč
25 18|         mnogo jeze in opravkov. Vedno je lajal in se jezno zaganjal