Part

 1 1 |         tedaj se je zaklenil v svoj dobro utrjen grad, kmeta
 2 2 |   potoži v globokem vzdihljaju svoj žalostni stan Bogu v nebesih.
 3 3 |        oči, si moral odmakniti svoj pogled. Strah te je obšel
 4 3 |        priliki so ga vabili na svoj dom ter mu kaj radi tudi
 5 4 |    nekdaj?" ~Deklica upre vanj svoj milo proseči pogled. Solze
 6 4 |      in ču vaj jo kot največji svoj zaklad! Kadarkoli boš v
 7 4 |  dolini. In tako smo zapustili svoj dom, ženo in otroke. Tvoj
 8 6 |        spravijo v njo največji svoj zaklad, to je žene in otroke,
 9 8 |   Takoj ko so kmetje zapustili svoj tabor, je bilo treba tudi
10 8 |  zakopala na vrtu ali na njivi svoj skrivni denarni zaklad,
11 8 |     Jakoba. ~Bali so se iti na svoj dom. Sklenili so, da ostanejo
12 8 |      Serajnik se je spravil na svoj dom in v njegovi hiši je
13 8 |      Ondi je gledal iz line na svoj in Miklov dom v Svetnah.
14 10|    izgubil v teh trenutkih ves svoj up in srečo... ~Kmalu nato
15 11|        njem. Nato sem odšel na svoj dom in tu sem iskal oni
16 11|     sebi. "Nocoj moram izvesti svoj načrt, ali nikdar!" ~Almira
17 11|       ali nikdar moram izvesti svoj namen," šepeta sama s seboj.
18 13|       se Mirko opogumi, zravna svoj život, povzdigne oči proti
19 13|      si je ta dan sam poplačal svoj trud in tridnevno pomanjkanje. ~
20 15|     brodov. Na nje so naložili svoj plen, v nje pognali ujete
21 16| penečih dravskih valovih našla svoj grob. Ali njenega trupla
22 16|     pozabiti na svojo vero, na svoj dom in na svojega dragega
23 18|      Ko pa je končal starešina svoj govor v slovo in sta vstala