Part

 1 3 |   veselje je bila odslej Zalika. Njo je redila in odgojevala,
 2 3 |         vsaki priliki ponašala z njo. Almirine velike obrvi,
 3 4 |        poljublja. Pri pogledu na njo se zamisli zopet svojega
 4 5 |         Posebno danes je bila za njo kar nemirna noč. Domišljala
 5 6 |          odločili, da spravijo v njo največji svoj zaklad, to
 6 7 |   strastno srce. Od zadnjega, za njo in Mirka usodepolnega večera
 7 7 |      borbah, "če ugonobim Mirka? Njo, le njo, le Zalo moram spraviti
 8 7 |          ugonobim Mirka? Njo, le njo, le Zalo moram spraviti
 9 8 |          ko je zadnjič govoril z njo, vendar pa se je bal deklice.
10 8 |         smo se včasih pošalili z njo, maščevati ali nam sploh
11 10|       lice, nato pa se zavrtel z njo v kolobarju med gibčnimi
12 12|     majhna straža proti Rožci. Z njo je bil Tresoglav. Prišedši
13 13|      ženina go tove smrti. Le za njo samo dam Mirka živega iz
14 15|        groza ga je obdajala pred njo. Nje se je izogibal kakor
15 16|   Tolažiti jo želi in govoriti z njo v domačih, slovenskih glasovih. ~
16 17| nemirnega starčka, ki kleči pred njo. Nerazumljive se ji zde
17 17|          prišel naenkrat tu pred njo, kakor da bi bil vstal od
18 17|         nesrečno ženo in dere za njo do reke Donave. ~Zalika
19 18|         radovedno pogledovali za njo, a spoznal je ni nihče;
20 18|        živi moja Zala. Šel bi za njo na konec sveta, da bi le
21 18|    obleko. Vsak bi rad govoril z njo, vsak bi ji rad pogledal
22 18|          od strahu in groze pred njo. V kot se je potuhnila.
23 18|          Miklovi Zali. Spomin na njo živi še dandanes v Rožni