Part

 1 1     |       proti nebu, naj jih Bog reši turške nadloge in sužnosti; naj
 2 1     |         srečni, da še nismo čutili turške sablje in kopita. ~Ali nesreča
 3 4     |        dirjali za sovražnikom, med turške čete in te so ga menda ujetega
 4 6     |            šiba so prišle nenadoma turške čete nad koroško deželo.
 5 8     |      popoldne so se jim približale turške čete. Sovražnik se je ustavil
 6 8     |          naj jih reši Bog smrti in turške sužnosti. ~Nemirna je bila
 7 9     |        mestom Beljakom glavni stan turške vojske. Tu so imele počivati
 8 11    |   sovražnikom. ~Pol ure kasneje so turške čete že naskakovale trdno
 9 11    |        žalostno je hodil poveljnik turške čete zvečer po taboru. Hudoval
10 11    |           rešili nočnega napada in turške krvoločnosti. ~Proti jutru
11 14    |           je stopil tudi poveljnik turške čete v šotor. A kako se
12 15    |           podobah vsekana znamenja turške nečlovečnosti. ~To je bila
13 15    |       otela smrt v hladnih valovih turške sužnosti. Bila je v spremstvu
14 15    |          in ujetnike. ~Ali namesto turške čete so dohiteli le Davorina,
15 16    |          pretekla za Rožno dolino. Turške in druge vojske so sicer
16 16    |            pa so enakomerno hodile turške straže po hodnikih. Marsikateri
17 17    |           naša znanca srečno izven turške stolnice na prosto. Še enkrat
18 18    |    junaškega mladeniča Davorina iz turške ječe, a pri tem početju
19 ZgoDod|        samih žalostnih spominov na turške napade, pripovedovale bi
20 ZgoDod| nepremagljivi in pravo jedro vsake turške vojne. Z njimi so sultani
21 ZgoDod|  pripravljati vsi narodi skupaj na turške napade in tako se je po