Part

501 18    |          mnogo radovednega ljudstva na svate. V cerkvini bilo nikogar.
502 18    |           Ondi postoji ter posluša. Na uho ji udarjajo mični glasovi
503 18    |           Kastor je ostal pri njej. Na tla je legel in položil
504 18    |           je legel in položil glavo na njeno nogo. ~Beračica ni
505 18    |              Nepremično je zrla tja na mizo na ženina in nevesto.
506 18    |      Nepremično je zrla tja na mizo na ženina in nevesto. Tam je
507 18    |          boj. Veliko je že prestala na svetu, mnogo je izkusila,
508 18    |            počiti in raztrgati prsi na dvoje. Ob pamet in um jo
509 18    |             glas njegove mrtve žene na uho. ~Tudi Almira se strese
510 18    |               Tudi Almira se strese na vsem životu. Strah in grozna
511 18    |           vendar se opogumi in reče na glas: ~"Kaj se obotavljate,
512 18    |     predrzno nevesto ter jo porinil na stran rekoč: ~"Da, res je,
513 18    |        prijeli Davorina in ga vrgli na tla, suvajoč ga z nogami
514 18    |            moja Zala. Šel bi za njo na konec sveta, da bi le našel
515 18    |        odkar se je poročila Zalika. Na dan njene poroke je prihrul
516 18    |           imela en sam viden spomin na svojo zakonsko zvezo, namreč
517 18    |            bil oče Serajnik izročil na dan njene zaroke. ~Ta podoba
518 18    |           njenega očeta Tresoglava. Na dan je prišlo vse njuno
519 18    |           početje: njun ponočni pot na Gradišče in njuno tajno
520 18    |        prosila za nesrečno deklico. Na njeno prošnjo so ji odpustili
521 18    |         izgnala vse žide, naseljene na Koroškem. Tako je rešila
522 18    |             dejanje kaznuje, bodisi na tem ali onem svetu. ~V Svetnah
523 18    |       povest o Miklovi Zali. Spomin na njo živi še dandanes v Rožni
524 18    |             dandanes v Rožni dolini na Koroškem. Ako prideš, dragi
525 ZgoDod|            samih žalostnih spominov na turške napade, pripovedovale
526 ZgoDod|              Ni skoro večjega kraja na Slovenskem, kamor bi v teku
527 ZgoDod|        Ženske so bile potem sužnice na cesarskem dvoru ali v palačah
528 ZgoDod|             krščanska deca pozabila na svojo vero in domovino ter
529 ZgoDod|     pogumnost slovenskega naroda in na povedani način se je tudi
530 ZgoDod|           Prvikrat je Turek prihrul na slovensko zemljo l. 1396,
531 ZgoDod|     Hrvatskega obleganim kristjanom na pomoč. Vnel se je hud boj.
532 ZgoDod|          prestopivši kranjsko mejo, na slabo utrjeno Metliko. Iz
533 ZgoDod|      korenjaških vojakov in udarila na sovražnika. Tudi tukaj je
534 ZgoDod|         bilo več nobenega nevernika na zemljo slovensko. A kar
535 ZgoDod|             druge vasi, potem dirja na ižansko polje, v Mateno,
536 ZgoDod| Kostanjevice ter si postavila tabor na šentjernejskem polju. Konec
537 ZgoDod|      prihrula velika turška vo jska na Ogrsko, v Slavonijo in na
538 ZgoDod|           na Ogrsko, v Slavonijo in na Štajersko do Celja. Ker
539 ZgoDod|          prihodnjih letih je divjal na Dolenjskem, kjer je razrušil
540 ZgoDod|        Štajerskem, moril in požigal na Gorenjskem; da, leta 1473
541 ZgoDod|           celo skozi Kokrsko dolino na Koroško in turška povodenj
542 ZgoDod|    nesrečnemu kmetu ni prišel nihče na pomoč. Državna vojska je
543 ZgoDod|             je imela drugod, zlasti na Nemškem, mnogo oprav ka,
544 ZgoDod|        najgrozovitejši turški napad na koroško zemljo. Kakor se
545 ZgoDod|         došli Turki sem od Gradiške na Koroško. Pri Kokovem blizu
546 ZgoDod|        steza in pot v srce koroško. Na več oddelkov so se razdelili,
547 ZgoDod|             let, a v našem ljudstvu na Koroškem še sedaj živijo
548 ZgoDod|             še sedaj živijo spomini na ono žalostno dobo. Z veliko
549 ZgoDod|      pripravljati vsi narodi skupaj na turške napade in tako se