Part

  1 1     |          leta 1478. ~Kakor dandanes so častili Slovenci že pred
  2 1     |            vse šentjakobske župnije so se ondi zbrali pobožni župljani.
  3 1     |             z Golice, Rožce in Huma so prišli pastirji k božji
  4 1     |              Petra. ~V tistih časih so živeli ljudje kaj pobožno.
  5 1     |          ljudje kaj pobožno. Molili so radi in ni bilo nedelje
  6 1     |            proti cerkvi. In z njimi so šli mlajši moški in fantje
  7 1     |      starejših mož. ~Tam pri cerkvi so bile zbrane stare ženice
  8 1     |         skrbne matere. V njih sredi so stala mlada, cvetoča dekleta
  9 1     |        dolgi kiti po ramah, žene pa so nosile lase umetno zložene.
 10 1     |           dragega sukna. Okoli pasu so bogatejše žene imele srebrn
 11 1     |           prav dobro prilegalo, ker so bila dekleta kakor žene
 12 1     |       shodih. Ampak ženske in moški so stali strogo ločeni in tudi
 13 1     |        žganju. ~Taki cerkveni shodi so imeli takrat mimo velike
 14 1     |            družbeno življenje. Bili so tako rekoč pravi ljudski
 15 1     |     Prijatelji, znanci in sorodniki so se na ta dan pogovorili
 16 1     |      gospodarskih stvareh. Sklepali so kupčije, posvetovali se
 17 1     |      kmetskih potrebah. ~Taki dnevi so imeli torej velik pomen
 18 1     |           življenje. Zakaj graščaki so takrat terjali od kmeta
 19 1     |      opravljati vsa dela. Zahtevali so, da jim obdeluje zemljo,
 20 1     |         brambe tudi ne, graščaki pa so skrbeli rajši zase, ne pa
 21 1     |       Župljani šentjakobske župnije so imeli ta dan važne pomenke
 22 1     |           po poldanski službi božji so šepetali starci nekaj skrivnostnega
 23 1     |           drug drugemu na uho. Nato so se začele zbirati posamezne
 24 1     |         posamezne gruče ljudi. Bili so le odlični možje iz bližnjih
 25 1     |         bližnjih župnij in vasi, ki so se pogovarjali med seboj. ~
 26 1     |             možje, fantje in ženske so se bili že davno razšli
 27 1     |            domov. Šele proti večeru so se jeli pomikati od cerkve,
 28 1     |         proti domu, temveč napotili so se skupaj gor v hrib na
 29 1     |             kranjske. Preko teh gor so morali v starih časih, ko
 30 1     |             ko se godi naša povest, so bile na tem hribu velike
 31 1     |      obdajalo ves grič. Sredi njega so stali visoki stolpi in se
 32 1     |         dolge dvorane. Pod njimi pa so bile globoke kleti. Široki
 33 1     |       globoke kleti. Široki hodniki so vodili iz stolpa v stolp
 34 1     |           in močan grad. In res, tu so gospodovali v 12. in 13.
 35 1     |    razpadati. Pred štirimi stoletji so ga bile še velike razvaline.
 36 1     |        visokimi stolpi na Gradišču, so se proti večeru zbrali naši
 37 1     |              Že sv. oče Kalist III. so bili leta 1455 ukazali,
 38 1     |        svete vere. ~Tudi naši možje so popadali na kolena in jeli
 39 1     |           mili glas zvonov. Prosili so, gledaje z rosnimi očmi
 40 1     |      življenje na onem svetu! ~Tako so molili zbrani možje. ~Po
 41 1     |             čarobna tihota. Zvonovi so utihnili. Mrak se je ulegel
 42 1     |         počitku. Tudi ptički v logu so bili že odpeli svojo večerno
 43 1     |        miroval... ~Po kratkem molku so se jeli možje zopet pogovarjati
 44 1     |        oglašajo drug za drugim; vsi so bili z letino zadovoljni. ~"
 45 1     |            stopil med sosede in vsi so mu jeli podajati roke v
 46 1     |           daljnim sosedom. Pri njem so iskali vsi dobrega svéta.
 47 1     |            svojim tovarišem : "Tako so me učili moj oče in tako
 48 1     |      ubogajte me!" ~In res, ubogali so ga daleč naokrog in ravnali
 49 1     |           je dovolj. Brez pomisleka so se vdali njegovim nasvetom. ~
 50 1     |         povpraševali, zakaj, prišli so vsi na Serajnikovo besedo. ~
 51 1     |          obilnem številu. Hudi časi so nastopili za nas uboge kmete.
 52 1     |        Deset let je preteklo, odkar so bili prvič prihruli v to
 53 1     |            ka kor sami dobro veste, so že pred petimi leti ropali
 54 1     |        dolini. Pred dvema letoma pa so opustošili ves kraj od Trbiža
 55 1     |          miruje več. Že lansko leto so se bile kobilice iz jutrovih
 56 1     |             božjih rokah!" ~Globoko so vzdihnili pri zadnjih besedah
 57 1     |             kmetje. V božjem strahu so šepetali drug drugemu: ~"
 58 1     |           drug drugemu: ~"Hudi časi so zdaj, hudi časi. Bog nam
 59 1     |             sme upati rešitve. Tako so mi prerokovali rajnka mati
 60 1     |            včeraj pravili. Govorili so takole: ~"Velika šiba božja
 61 1     |             zvonec na vratu!" ~Tako so govorili mati, in dobro
 62 1     |           zvonec na vratu." ~Kmetje so osupli poslušali Serajnika.
 63 1     |         poslušali Serajnika. Majali so z glavami in mu niso hoteli
 64 1     |          njegovega sina. ~Opazovali so na Mirku očetove lastnosti
 65 1     |          bilo nekaj iz Benetk in ti so mnogo govorili o vojski. ~
 66 1     |            o vojski. ~Pripovedovali so si, da imajo Benečanje močno
 67 1     |          Turki jih oblegajo. Prišli so baje semkaj iz Dalmacije
 68 1     |           Albanskega. Pri reki Soči so krenili proti goram. ~Njenemu
 69 1     |        goram. ~Njenemu toku sledeč, so šli navzgor po Soški dolini,
 70 1     |         niso prišli do Gradiške. Tu so se ustavili in oblegajo
 71 1     |          benečansko. Na daleč okrog so že vse požgali in oropali,
 72 1     |           Tudi utaborjeni Benečanje so v velikih stiskah; pa laški
 73 1     |            in Kobaridu na Trbiž. Če so pa enkrat tako blizu, pridejo
 74 1     |            ko roški zemlji." ~Dolgo so se posvetovali nato kmetje
 75 1     |          kmetje med seboj. Sklenili so, da hitro popravijo vse
 76 1     |         Tabor" in pripovedujejo, da so se tam v turških časih skrivali
 77 1     |          posvetovanje. Hude slutnje so pretresale kmetom srce in
 78 1     |            in glavo. Z majhnim upom so gledali v negotovo prihodnost. ~
 79 2     |     poglavje ~Tiho in pobitega srca so zapuščali kmetje Gradišče.
 80 2     | razsvetljevalo sivo zidovje. Stolpi so kakor nočne pošasti skrivnostno
 81 2     |          oglašala sovi in netopirji so fr frali, iskaje si nočne
 82 2     |        zidovje... ~Pod Gradiščem pa so stopale med visoko strnjo
 83 2     |             več skupaj. Po malem pa so se ločili drug od drugega;
 84 2     |       ječmen in proso. Na tem polju so stale tedaj, kakor še stoje
 85 2     |         bila huda pri nas; kobilice so nam bile napravile mnogo
 86 2     |          piše in od kod je. Prideli so mu ime Tresoglav. To znači
 87 2     |           se vidi, se že kesajo, da so mu dali pravico naseliti
 88 2     |          pridne roke in zvesto srce so najboljša dota vsakemu dekle
 89 2     |         gospodari na zemlji, katero so od nekdaj že obdelovale
 90 2     |     bogaboječega starca; zakaj sina so ganile očetove besede. ~
 91 2     |             in vsej okolici. Prišli so zares trenutki, ko sem omahoval
 92 2     |        trenutki, ko sem omahoval in so me preslepili nasmehljaji
 93 3     |            dobro kmetsko navado, da so šli v njegovi hiši zvečer
 94 3     |       zvečer hitro spat, v jutro pa so s svitom vred vstajali.
 95 3     |      posestvo ni bilo veliko. Mikla so prištevali srednjim kmetom.
 96 3     |          doma in na Miklovem. ~Tako so leta hitro potekala. Posebno
 97 3     |         brhkega dekleta. Zategadelj so jo imenovali Zalo ali Zaliko,
 98 3     |         Zaliko, ne pa Roziko, kakor so klicali druga dekleta istega
 99 3     |             mehkega srca. Mladeniči so jo vsi častili in spoštovali;
100 3     |             nobeden izmed njih, ker so dobro vedeli, da jo je oče
101 3     | štirinajstletno deklico. ~Imenovali so ga Laha, pozneje mu pa še
102 3     |         Tresoglav. ~V tedanjem času so bili tuji, posebno laški
103 3     |             zelo nepriljubljeni. To so bile namreč prave pijavke
104 3     |           naše ljudstvo. Spravljali so ubogega kmeta ob vsak pridelani
105 3     |        kmetske nadloge. ~Tudi denar so ti tujci radi izposojevali,
106 3     |            50 odstotkov (procentov) so zahtevali židovski in laški
107 3     |             kmetom priljubiti. Bili so jim trn v peti. Čestokrat
108 3     |            se je celo prigodilo, da so kmetje take pijavke iztirali
109 3     |            dnem in redkem občevanju so sklepali vsi, da si soseda
110 3     |     dragocen šapelj, izpod katerega so gledale njene velike modre
111 3     |             globoke oči, črni lasje so sicer kaj lepo pristajali
112 3     |         obličju in v njenih očeh pa so kraljevali mir, nedolžnost
113 3     |             ustnic in njeni pogledi so marsikoga presenetili. Prevzel
114 3     |          kmetom v Rožni dolini. ~To so bili njegovi visokoleteči
115 3     |        Mirka zase. Ob vsaki priliki so ga vabili na svoj dom ter
116 3     |          njenega srca. ~Take besede so seveda ugašale ogenj prve
117 3     |           in sum. Zapeljivi pogledi so ga prevzeli iskra njegove
118 4     |           si briše solze iz oči, ki so ji zakrivale pogled. Zatorej
119 4     |          trdo skalo. In res, ganile so mladeniču srce, Zalikina
120 4     |        proseči pogled. Solze v očeh so govorile, kaj je Mirko njenemu
121 4     |           kaj se je zgodilo! ~Turki so oblegali mesto Beli grad.
122 4     |          listja in trave. Kristjani so se branili hrabro in vztrajno,
123 4     |         hrabro in vztrajno, kolikor so mogli. Nevarnost pa je prihajala
124 4     |          mesto Beli grad. ~Vriskaje so nas oblegani kristjani sprejeli
125 4     |          smo prišli na pomoč. Turki so že bili vzeli spodnje mesto;
126 4     |            spodnje mesto; janičarji so razvijali svoje zastave
127 4     |  sovražnikom, med turške čete in te so ga menda ujetega odvedle
128 4     |            teh besedah v sobi. Vsem so tekle svetle solze po licih;
129 4     |        licih; le globoki vzdihljaji so motili skrivnostno tihoto. ~
130 4     |           sreče in ljubezni. ~Dolgo so se še pogovarjali v naši
131 4     |           svetinje, ki ga je, kakor so sploh trdili, varovala smrti.
132 4     |        hitro podlegel. Njegove čete so žalovale na grobu svojega
133 5     |          Mirko. Almirine bistre oči so ga zagledale že od da leč. ~
134 5     |          čudna, nočna podoba. Lasje so ji vihrali okoli žarečega
135 5     |            okoli žarečega lica, oči so se ji svetile, kakor iskre
136 5     |           prijateljice?" ~Te besede so bile mladeniču preveč. Kakor
137 5     |             s črnimi oblaki. Zvezde so izginile z neba in mesec
138 6     |     kmetskem zborovanju na Gradišču so začeli vsi pridno gibati
139 6     |           mladeniči, žene in otroci so pomagali donašati, kar je
140 6     |             zgradbi. Od vseh krajev so dovažali kmetje kamenja
141 6     |            pesek, žene in otroci pa so stregli zidarjem. Najpoprej
142 6     |         stregli zidarjem. Najpoprej so popravili zidovje, nato
143 6     |          popravili zidovje, nato pa so zazidali ne potrebne vhode
144 6     |          obdajal močan zid. ~Medtem so od dne do dne prihajala
145 6     |         poročila o Turkih. Nekateri so trdili, da so prvi njihovi
146 6     |              Nekateri so trdili, da so prvi njihovi oddelki že
147 6     |           že ob meji koroški; drugi so pripovedovali, da se Rožanom
148 6     |             tako visokih gor, kakor so Julijske planine. ~Med vsemi
149 6     |           najbolj tolažila vest, da so se blizu Trbiža pri Kokovem
150 6     |        Koroške. ~Istega leta (1478) so se bili namreč kmetje iz
151 6     |             obrne. Kakor božja šiba so prišle nenadoma turške čete
152 6     |             za staro pravdo, temveč so morali gledati, kako si
153 6     |       turškimi krvoločniki. Zatorej so se vsi zavezniki utaborili
154 6     |           in v Podgradu, zlasti ker so imeli veliko opravila na
155 6     |             v bran. ~Na treh mestih so se imeli kmetje utaboriti
156 6     |     utaboriti in braniti. Skle nili so, da spravijo na Gradišče
157 6     |       opravo in obleko. Tudi živino so spravili v varnost. Vole
158 6     |             varnost. Vole in teleta so pognali na visoke planine,
159 6     |         visoke planine, za krave pa so pripravili hleve v taborih.
160 6     |      kvečjemu za sto ljudi. ~Kmetje so torej odločili, da spravijo
161 6     |          pri cerkvi sv. Jakoba. ~To so bile določbe za vso okolico. ~
162 6     |       posvetovanje. Kakor prvikrat, so odšli tudi ta dan v obilnem
163 6     |             moji dragi sosedje, kje so one mladeniške moči, kje
164 6     |          vašega zaupanja." ~Rožanje so v vsem zaupali očetu Serajniku.
165 6     |           Serajniku. Njegove besede so bile tudi danes odločilne,
166 6     |          danes odločilne, in kmetje so kar na mestu izvolili Mirka
167 6     |         tudi svoje življenje. ~Nato so prisegli kmetje zvestobo
168 6     |        angelsko češčenje" in kmetje so končali v pobožni molitvi
169 7     |             našim seljanom. Slutili so nekaj hudega, a nihče ni
170 7     |            je gledala deklica, kako so tekle na Miklovem in Serajnikovem
171 7     |      umaknila mrtvaški bledobi. Oči so se udrle v globino ter zrle
172 7     |         prejšnjo čilost in čvrstost so ji vzeli notranji dušni
173 7     |            boji. Neukročene strasti so zdelale mlado deklico huje
174 7     |            molčala oba. ~Tresoglava so prestrašili hčerini morilni
175 7     |            in šla na prosto. Zvezde so svetlo lesketale na nebu
176 7     |     Gradišče," reče Tresoglav. "Tla so ilovnata in zidovje se lahko
177 7     |            pokaže železna vrata, ki so zapirala vhod. ~"Kdo ti
178 8     |             je jela vzbujati. Ptiči so peli jutrnjo pesem. Domača
179 8     |    perutnina, kokoši in petelinčki, so vstajali s svojega ležišča.
180 8     |            Na Serajnikovem dvorišču so si že iskali prve hrane. ~
181 8     |             Mirko! ~Včeraj popoldne so se jim približale turške
182 8     |           svojim nasprotnikom. Tega so se pa naši kmetje zbali.
183 8     |             se jim je in vsi kmetje so pobegnili. ~Od treh tisoč
184 8     |          ostalo komaj štiri sto. Ti so se potem utaborili na bližnjem
185 8     |          bližnjem griču. Zaprisegli so si, da se hočejo s Turki
186 8     |           na kmetsko zvezo. Zdaj pa so ti plašljivci pobegnili
187 8     |         zajci pred lovcem... Kje pa so tvoji tovariši, Andrej,
188 8     |             in Davorin?" ~"Takoj ko so kmetje zapustili svoj tabor,
189 8     |            tistih štiri sto mož, ki so še na mestu ostali v bran. ~
190 8     |        naznanim žalostno novico, da so jo pobrisali iz tabora naši
191 8     |           mene se vozeč, toda konji so bili Tresoglavovi; te dobro
192 8     |        dovoljeno. Od blizu in daleč so znašali kmetje svoje stvari
193 8     |           je še ni bilo na planini, so gnali pa stirji na gore.
194 8     |        deseterno poplača!" ~Rožanje so kaj pridno gibali roke.
195 8     |       kolikor je moglo. Na večer pa so se zbrali možje, žene in
196 8     |            cerkvi sv. Jakoba. ~Bali so se iti na svoj dom. Sklenili
197 8     |           iti na svoj dom. Sklenili so, da ostanejo rajši v varnem
198 8     |           bila polna ljudi. Vso noč so molile žene in otroci, naj
199 8     |          noč. Vse se je plašilo, če so tudi vedeli, da še ni blizu
200 8     |      sovražnika. Le bližnji sosedje so šli na večer z otroki in
201 8     |       Gradišču, da tolaži ljudi, ki so bili vsi preplašeni. ~Šele
202 8     |             množico v taboru. Ravno so se menjavale straže na zidovju
203 8     |            vsi. "Turki gredo. Turki so že tu!" ~Žene in otroci
204 8     |             že tu!" ~Žene in otroci so popadali na kolena ter jeli
205 8     |           kričati in moliti. Otroci so se skrivali za materami,
206 8     |          seveda tudi Mačkov Štefan, so ostali mirni. Vedeli so,
207 8     |             so ostali mirni. Vedeli so, da je to le znamenje, da
208 8     |         pridružil tistim kmetom, ki so se postavili Turkom v bran.
209 8     |       ustavijo Turka ali ne. ~Dolgo so se branili kmetski zavezniki.
210 8     |          naskoke divjega sovražnika so krepko odbijali. Mislil
211 8     |        strašen krik in vrišč. Turki so prišli po ovinkih od obeh
212 8     |           ovinkih od obeh strani in so napadli kmete za hrbtom.
213 8     |    sovražnik kmetskega tabora in tu so pomorili vse, kar se jim
214 8     |          kmetov se je rešilo. Mnogo so jih ujeli, največ pa se
215 8     |           do zadnjega vzdiha. ~Zdaj so imeli Turki prosto pot in
216 8     |           prosto pot in cesto. Jeli so pleniti in požigati na vse
217 8     |          Trgi in vasi, hiše in koče so se spreminjale hitro v prah
218 8     |             vojski." ~Zadnje besede so potolažile preplašene duhove.
219 8     |         nocoj otroci in žene domov, so polegli na trdo zemljo,
220 9     |             človeka na Gradišču, ko so začeli prvi žarki jutranjega
221 9     |        človek v ponedeljek zjutraj, so pa resnične, kakor mislijo
222 9     |      nevesta...! ~V tem trenutku pa so zadeli zlati sončni žarki
223 9     |     prebudil. ~Na Serajnikovem domu so bili že vsi pokonci, ko
224 9     |         Mirko z Gradišča. Praznično so bili opravljeni domačini
225 9     |            posli. Od blizu in daleč so prihajali v Svetne ljudje,
226 9     |         zakonsko srečo." ~Te besede so pretresle Mirkovo dušo,
227 9     |       ljubezen in zvestobo. ~Medtem so jeli prihajati svatje in
228 9     |           še pretekla ura in zbrani so bili vsi od blizu in daleč.
229 9     |           po hišah. Celo na prostem so se gostili in veselili. ~
230 9     |        nikogar ne manjka. Vendar pa so pogrešali sosedje nekoga
231 9     |            med gosti. Zlasti fantje so se ozirali po znanem dekletu,
232 9     |         zdelo čudno nikomur. Vedeli so vsi, da je zdoma po kupčiji
233 9     |          deklice na izpregled. A ko so proti večeru fantje, radostni
234 9     |           njih družbo... ~Medtem ko so pri Serajniku obhajali gostijo
235 9     |       glavni stan turške vojske. Tu so imele počivati sovražne
236 9     |           došli v Rožno dolino. Saj so ropali pred petimi leti (
237 9     |             in celovški ravnini ter so došli celo do Vetrinja in
238 9     |             Tri leta pozneje (1476) so bili prišli skozi Kranjsko,
239 9     |           Koroško pri Trbižu. Odtod so se bili vsuli takrat, kakor
240 9     |           leto, proti Beljaku. Ondi so vse požgali in opustošili.
241 9     |         izpremenil Podklošter, kjer so se menihi hrabro in vztrajno
242 9     |          borili v samostanu. Do tal so pogorele vse vasi, hiše
243 9     |           njena. Ondotni prebivalci so bili tako srečni, da še
244 9     |          turškemu taborišču. Straže so ujele nočnega ogleduha in
245 9     |           važnega sporočiti. Zlasti so mu bili vojaki zavoljo tega
246 9     |        stražnika. ~Ob Dravi doli pa so jahale nočne prikazni. Zdaj
247 10    |          začelo pozno v noči. Tedaj so se razvedrile svatom glave.
248 10    |             mislil na hude čase, ki so pretili Rožanom. Nikomur
249 10    |          spomini na vojsko. V vi nu so pozabili na vsakdanje skrbi
250 10    |         človeške nezgode. ~Pozabili so, da je Turek že na gornjem
251 10    |         maščevanjem. ~Še ob polnoči so veselo peli in vriskali.
252 10    |             peli in vriskali. Godci so godli, mladina je pa plesala.
253 10    |         hiše. ~Tudi na Almirino uho so udarjali mični glasovi srebrnih
254 10    |         bila krasna. Luna in zvezde so obsevale zemljo. ~Čaroben
255 10    |               Bežimo, bežimo! Turki so tu!" ~Almiri se je odvalil
256 10    |             ljudi. ~Le najhrabrejši so še ostali za mizo pri Serajniku,
257 10    |         ženin in nevesta. Radovedni so obstopili nočnega prišleca,
258 10    |         stokanja. Le konjska kopita so neprenehoma udarjala za
259 10    |      udarjala za menoj, naposled pa so utihnila tudi ta. Tako sem
260 10    |             ali dve uri še in Turki so tukaj!" ~Izgovorivši omahne
261 10    |       prebivalci vred uničiti, tako so planili moški in ženske
262 10    |          pomoč. Njih tožni gla sovi so se razlegali daleč tja po
263 10    |            se mu je zdelo, kakor da so mu izruvali srce iz prsi
264 10    |             in srečo... ~Kmalu nato so goreli kresovi na hribih
265 10    |        hribih in gričih. Naznanjali so prebivalcem v Rožni dolini,
266 11    |          cerkvi sv. Jakoba. Kresovi so že bili ugasnili in skrivnostna
267 11    |          moških in žensk. Ti ljudje so iz Sveč. Imajo pač daleč
268 11    |       sovražnikom. ~Pol ure kasneje so turške čete že naskakovale
269 11    |             je bil zastonj. Rožanje so bili hrabri in vztrajni.
270 11    |             in vztrajni. Vsak napad so kruto odbijali. Mnogo Turkov
271 11    |         plen v taboru. Po lestvicah so skušali priti prek zidovja
272 11    |          kmetov razpostavljenih, da so krepko odbili vsak poskus
273 11    |         vsak poskus in napad. ~Zdaj so kakor skale veliko kamenje
274 11    |   približujočega se sovražnika. Tam so zatočili dolgo in debelo
275 11    |           roke in potrgalo noge. Tu so zopet vlivali vrelo smolo
276 11    |             krop na krvoločnike, ko so jeli podkopavati zidovje. ~
277 11    |       zidovje. ~Tri dni in tri noči so se neprenehoma branili Rožanje.
278 11    |         cerkvi sv. Jakoba. Izgubili so že bili mnogo ljudi. Obupavali
279 11    |         bili mnogo ljudi. Obupavali so celo, da bi se mogli v kratkem
280 11    |      sledila temna noč. Črni oblaki so zakrivali nebo. Niti zvezde
281 11    |          kristjanom na Gradišče, ko so že malo da ne umirali od
282 11    |             je določeval straže, ki so imele paziti, da se nihče
283 11    |             na to vprašanje! ~Morda so ga že ujeli Turki, ga neusmiljeno
284 11    |    izpregovorila Zala, rekoč: ~"Kje so le tvoj oče, Almira? Ali
285 11    |            njih?" ~"Nič ne vem, kje so," je srdito odgovorila deklica
286 11    |             bil srečno storjen. Oči so ji zažarele. Iz njih je
287 11    |           da se je tresla zemlja in so se skale majale. ~Zalo in
288 11    |             v skalnati votlini. Vsi so začeli metati skalovje v
289 11    |        skalovje v globočino in tako so se srečno rešili nočnega
290 11    |          krvoločnosti. ~Proti jutru so se šele spravljali starci
291 11    |             pod skalnati krov. Zdaj so se čutili zopet varne in
292 11    |           čutili zopet varne in vsi so poveličevali Zaliko; saj
293 11    |            poveličevali Zaliko; saj so videli v njej svojo rešiteljico. ~
294 11    |            V srcu jo je peklo. Prsi so se ji stiskale. Zdelo se
295 11    |       strmini navzdol v prepad. ~Tu so stokali ranjeni Turki in
296 11    |         ravnokar dušo izdihnil, tam so se drugi borili s smrtjo.
297 11    |             očeta in druge ranjence so položili na nosila ter jih
298 11    |           na vodi. Globoke črne oči so ji bile napete, ustne in
299 11    |           okrvavljene, mršavi lasje so ji divje padali po licu.
300 12    |            drugega dneva." ~Ves dan so se potem turški vojaki pripravljali
301 12    |  pripravljali na boj. Prihodnjo noč so imeli zopet na vseh krajih
302 12    |               To neumorno delovanje so seveda opazili kmetje v
303 12    |         pripraviti. Tudi straže, ki so varovale podzemeljski vhod,
304 12    |             pripravljeno. Kristjani so pazno gledali, kdaj Turki
305 12    |         kdaj Turki nanje udarijo, a so vražnik je zopet vestno
306 12    |            v svojo oblast. Tedaj pa so kristjani izgubljeni; vsi
307 12    |             pomagal kristjanom. Ako so vsi hrabri in jih nihče
308 12    |           je močno in visoko. Možje so pogumni in vztrajni. Z božjo
309 12    |           tudi nas." ~Zaline besede so pretresle Almiro. Kri ji
310 12    |          naglo Zala. "Železna vrata so tako skrita, da jih nihče
311 12    |            nihče ne najde. Zazidana so. Ako pa hoče kdo priti do
312 12    |         morejo zlahka prebiti. Tako so močne in debele. ~Mislim
313 12    |           debele. ~Mislim tedaj, da so naši sosedje z Mirkom vred
314 12    |             Gradišču hud boj. Turki so z vso močjo naskakovali
315 12    |      naskakovali zidovje. Neka teri so metali zastrupljene puščice
316 12    |            kristjane v tabor. Drugi so prislanjali lestvice ob
317 12    |             da splezajo v grad, ali so pa podkopavali zidovje,
318 12    |           Gradišča; zakaj kristjani so se hrabro in vztrajno branili. ~
319 12    |           kakor divja leva. Puščice so švigale mimo njiju, toda
320 12    |       Gradišče. Zakaj na več krajih so ga že bili podkopali, in
321 12    |            Gradišče. ~Železna vrata so se kar sama odprla. Prve
322 12    |            sama odprla. Prve straže so posekali, a potem se je
323 12    |      mesarsko klanje. Ali kristjani so bili kmalu premagani; zakaj
324 12    |            pogum in hrabrost. Vdali so se... Na Gradišču je bil
325 12    |           in druge dragocenosti, ki so bile skrite in zakopane
326 12    |          Plen je bil velik. ~Ljudje so prišli vsi brez izjeme,
327 12    |             sužnost. Žene in otroke so spravili Turki v svoje šotore
328 12    |           jih tam stražili. Strašno so vpile in jokale uboge, nesrečne
329 12    |        uboge, nesrečne ženske. Vile so roke, ruvale si lase, trgale
330 12    |   sovražnika. ~Može in mladeniče pa so zaprli v globoke kleti na
331 12    |          milosti konec. Turški meči so ga kar na mestu posekali. ~
332 12    |             na mestu posekali. ~Vsi so bili obsojeni v temno sužnost.
333 13    |        poglavje ~Tisti dan popoldne so praznovali Turki svojo zmago
334 13    |       nesrečnimi kristjani. Mastili so se, kolikor so mogli. Pili
335 13    |              Mastili so se, kolikor so mogli. Pili in jedli so,
336 13    |             so mogli. Pili in jedli so, kar jim je dopuščal želodec.
337 13    |           dopuščal želodec. Vinjeni so si dali privajati ujeta
338 13    |        kristjanska dekleta; plesali so okoli njih ter jih nečloveško
339 13    |          Bosne doma. Mirko in drugi so tedaj dobro razu meli strašne
340 13    |         obšla Mirkove tovariše. Vsi so trepetali in se tresli kakor
341 13    |       postal bled kakor smrt. Tedaj so spoznali njegovi tovariši,
342 13    |       spoznali njegovi tovariši, da so mu vsekale poveljnikove
343 13    |       prešinjala njegovo srce. Prsi so se mu vzdigovale, kakor
344 13    |       škripal turški poveljnik. Oči so mu žarele od same togote
345 13    |           psom." ~Mirka in tovariše so odvedli v ječo. Tresoglav
346 13    |        živega iz rok!" ~Na Gradišču so medtem plesali Turki veseli
347 13    |  pomanjkanje. ~Naravno je tedaj, da so turški vojaki, preveseli
348 13    |          Nocoj je bila prva noč, ko so Turki mirovali brez strahu.
349 13    |          mladenič Davorin, katerega so bili Turki, jahaje v Rožno
350 13    |            odnesel pete, a Davorina so odvedli ujetega s seboj
351 13    |            in vzame orožje, kakršno so nosili turški vojaki. Tak
352 13    |          pogovore med stražniki, ki so govorili njemu razumljiv
353 14    |             zares tisti Davorin, ki so o njem že vsi mislili, da
354 14    |          strupene zobe v telo, tako so jo pekle Almirine besede,
355 14    |            niso pazljivi nocoj. Vsi so utrujeni in povrh še vinjeni.
356 14    |          priti na grad, kajti vrata so močno zapahnjena." ~Nato
357 14    |         lezna vrata. ~"Bog ve, kako so našli Turki ta skrivna vrata!"
358 14    |          sije vsem trem iz oči, ker so tako srečno dospeli na Gradišče. ~
359 14    |             ki je čuvala ječo, kjer so bili Mirko in njegovi tovariši
360 14    |               V jutru na vse zgodaj so jih privedli v glavni stan.
361 14    |           Mirko in njegovi tovariši so ti včeraj odrekli to ženo.
362 14    |        svojega šotora. ~Kmalu potem so privedle straže Mirka in
363 14    |       turškega poveljnika. Ujetniki so že mislili, da jim sedaj
364 14    |         naznanijo smrt. Pričakovali so najstrašnejših muk. ~Strah
365 15    |       poizkus je bil zaman. Tudi tu so se naši vrli Rožanje tako
366 15    |          jim jame upadati pogum, ko so izvedeli, da je prišlo močno
367 15    |      mogočnemu zma govalcu. ~Pogoji so se sprejeli, pogodba sklenila.
368 15    |          prišel v sužnost. Naposled so poplenili vse imetje, oropali
369 15    |        požgali do tal. ~Dan pozneje so Turki zapuščali Gradišče
370 15    |       Gradišče in Podgrad. V spomin so uničili, kar so našli, pa
371 15    |            V spomin so uničili, kar so našli, pa niso mogli odvesti
372 15    |         odnesti s seboj. ~Upepelili so vse vasi na daleč okrog
373 15    |             noč in dan. Tudi Svetne so požgali. Ali na občno začudenje
374 15    |             bogatim plenom obloženi so se pomikali Turki dalje
375 15    |            po Rožni dolini. S seboj so peljali z Gradišča in iz
376 15    |           da ni mogel z njimi, tega so umorili brez usmiljenja,
377 15    |         nedolžne otročiče. ~Na potu so puščali povsod očita znamenja
378 15    |           in krutosti. ito na polju so poteptali, vasi in hiše
379 15    |     odvajali v sužnost. ~V Podgorju so hoteli cerkev Matere božje
380 15    |             hotela goreti. Tedaj pa so Turki, besni in razjarjeni,
381 15    |            oltarjih. In še ne davno so kazali tam ljudje na svetih
382 15    |      najhujša turška vojska, katero so doživeli nesrečni Slovenci
383 15    |        vsekane in na papir popisane so strašne dogodbe tistih časov;
384 15    |         vojski. Kakor neumno živino so go nili s seboj nesrečne
385 15    |             globoke reke. V naglici so si stesali Turki iz desk
386 15    |             ladij in brodov. Na nje so naložili svoj plen, v nje
387 15    |             dolini proti domu. Noge so ga komaj nosile. ~Tako je
388 15    |         otemnel in meglen. Vsak dan so ga strašili kruti turški
389 15    |             mučno smrtjo. Trpinčili so ga, kakor so mogli in znali.
390 15    |              Trpinčili so ga, kakor so mogli in znali. V teh mukah
391 15    |  Gorenjskega. ~Tisti dan namreč, ko so zapustili Turki Gradišče,
392 15    |           zapustili Turki Gradišče, so oprostili tudi Mirka in
393 15    |            turškem šotoru. ~Sosedje so sedaj povzdigovali in slavili
394 15    |        straža Zaliko v šotor. Ujeli so jo nekje v podzemeljskem
395 15    |         lahkovernim sosedom. Ljudje so res verjeli lažnivim besedam
396 15    |             mož in mladeničev. Nato so šli vsi, oboroženi s sekirami,
397 15    |        spodnjo Ro žno dolino. Upali so, da jo še dojdejo ter ji
398 15    |             Ali namesto turške čete so dohiteli le Davorina, ki
399 15    |      globoko Turčijo. ~Najsrečnejši so bili seveda oni, ki so se
400 15    | Najsrečnejši so bili seveda oni, ki so se skrivali pod Rožco. Zato
401 15    |            skrivali pod Rožco. Zato so ti sosedje tudi s kristjansko
402 15    |             sili in za prvo potrebo so si bili kmetje za prihodnjo
403 15    |          stanovanje na Gradišču. Tu so si zamašili dvorane, tam
404 15    |         raztrgana okna. ~Nekega dne so popravljali globoko klet,
405 15    |          kamenje na prosto. Dodobra so že bili razgrebli kup na
406 15    |  prestrašeni. Glejte čudo, izkopali so mrtvega človeka. Bil je
407 15    |              Bil je Tresoglav. ~Vsi so se zavzeli in strmeli nad
408 15    |        njihovem taboru. ~Še bolj pa so se čudili sosedje nad mrtvecem
409 15    |     mrtvecem in se spogledovali, ko so našli v njegovi suknji ključ
410 15    |             vrat. Pa tudi oni ključ so našli pri njem, o katerem
411 15    |          vse sovraštvo." Prekrižali so se vsi ter molili kleče
412 15    |          prisvojiti več plena, nego so mu ga določili Turki. Natihoma
413 15    |     okoristiti. A v njegovo nesrečo so ga zalezli stražniki. Opravičeval
414 15    |             nakopičene dragocenosti so jasno pričale o njegovi
415 15    |      pričale o njegovi krivdi. Nato so mu odvzeli Turki ves delež
416 15    |             delež od plena in povrh so mu še celo žugali s smrtjo. ~
417 15    |            del je zgorel, vse drugo so rešili iz ognja vojaki.
418 15    |          ognja vojaki. Njega samega so ujeli in za kazen zaprli
419 15    |             ta nada uničena. Na dom so ji prinesli očeta mrtvega. ~
420 16    |       Šestnajsto poglavje ~Tri leta so potem mirno pretekla za
421 16    |              Turške in druge vojske so sicer tudi še v poznejših
422 16    |          vseskozi siromašno. Kmetje so živeli po teh nezgodah skromno,
423 16    |          nezgodah skromno, a vendar so bili zadovoljni s tem, kar
424 16    |            kar jim je Bog dal. Bili so pohlevni in bogoslužni;
425 16    |           ponižne in po božne, nego so bili poprej. ~Pri Serajnikovih
426 16    |   Tresoglavovo izdajstvo ključa, ki so ju našli pri njem. ~Toda
427 16    |          Zali ne duha ne sluha. Vsi so mislili, da je mrtva. Posebno
428 16    |         sedaj ne sluha ne duha. Vsi so jo imeli za mrtvo in Mirka
429 16    |             imeli za mrtvo in Mirka so imeli za vdovca. ~Čestokrat
430 16    |         imeli za vdovca. ~Čestokrat so molili sosedje v Serajnikovi
431 16    |             njeno dušo. Priporočali so jo Bogu in Materi božji.
432 16    |         shajala na vr tu. ~Nekateri so že menili, da bosta lep
433 16    |             da bosta lep par. Drugi so zopet trdili, da ne more
434 16    |           hišo." ~A sivolasemu možu so bili dnevi že šteti. Vedno
435 16    |           zid, ki je še edini, tako so mislili ljudje, branil Almiri
436 16    |     najlepšo svilnato obleko, kakor so jo nosile naj bogatejše
437 16    |         imela vsega dovolj. Deklice so ji stregle, strežaji doprinašali,
438 16    |            je bleda in slaba. Vidno so pojemale njene moči. ~Tako
439 16    |           teklo leto za letom. Bili so to tožni in žalostni časi.
440 16    |             za nesrečnico. Naposled so jo začeli nadlegovati zavoljo
441 16    |       zavoljo njene vere. Zahtevali so od nje, da mora javno prestopiti
442 16    |           kar stresla na životu, ko so ji sporočili strašno zapoved.
443 16    |           je zdel brez uspeha. Okna so bila trdno zamrežena. Po
444 16    |            Po hodnikih in mostovžih so vedno hodile straže podnevi
445 16    |         držeč. Zlati jutranji žarki so tožno obsevali bledo lice
446 16    |            mir in pokoj. ~Medtem pa so enakomerno hodile turške
447 16    |         visokem mostovžu. Radovedno so poslušali sivolasi stražniki
448 16    |           njene niso razumeli. Čuli so le glasove, a njih pomen
449 16    |           Le enemu izmed stražnikov so bili mili ti glasovi. Le
450 16    |          jezik, na njegovo domovino so ga zopet oživili, okrepili
451 16    |          najhujši bitki z janičarji so ga ranili in ujeli. Nato
452 16    |            in ko je čul glasove, ki so ga spominjali na domovino
453 17    |      tvojega življenja." ~Te besede so opogumile ubogo Zaliko.
454 17    |             Naposled mu naznani, da so šteti dnevi njenega življenja;
455 17    |            sivolasi mož?! Le kratki so še dnevi mojega življenja." ~"
456 17    |            je tekla moja zibel. Tam so moja mati, tam moj ženin
457 17    |        zopet pomladil, njegove kite so postajale krepke. V sebi
458 17    |         palače. Le njegove stopinje so skrivnost no odmevale, naznanjajoč,
459 17    |         sedaj nova straža. Zamolklo so doneli čuvajevi koraki po
460 17    |          gore... ~V cesarski palači so strežaji tisto jutro dolgo
461 17    |           služabnica sultanova. Vsi so ji zavidali tako mirno in
462 17    |             niti ganila se ni. ~Vsi so že mislili, da je umrla
463 17    |             sledu, ne tiru! Obupani so tekali stražniki in strežaji
464 17    |           bilo nikjer. Proti večeru so šele zapazili na cesarskem
465 17    |           velikega cesarstva. Imeli so ukaz in povelje, obadva
466 17    |          obadva živa ujeti. Zatorej so po cele noči jahali na brzih
467 17    |             njih se pripoveduje, da so bili ljudje, ki imajo eno
468 17    |        sredi čela le eno oko, in da so največji sovražniki kristjanske
469 17    |            da jo ugrabijo. ~Večkrat so ju že bili jezdeci zasledili.
470 17    |           nikjer, kajti divje zveri so ju preganjale povsod. ~Šla
471 17    |        nesrečna človeka? Bežita: tu so tolovaji doma. Ravnokar
472 17    |             tolovaji doma. Ravnokar so šli na lov. Ako pridejo
473 17    |            dežele bolgarske. Povsod so ju zasledovali pesjani.
474 17    |       skrila pod drevesne korenine, so izgubili pesjani njiju sled.
475 17    |           koroška narodna pesem, da so govorili pesjani: ~"Tu je
476 17    |         globoki Donavi, ali pesjani so jima bili še vedno za petami. ~
477 17    |           še vedno za petami. ~Moči so ju že zapuščale. Zdvojila
478 17    |         spremljevalcu in rešitelju, so od dne do dne bolj pojemale
479 18    |             Svetnah in Rožni dolini so delali medtem velike priprave
480 18    |             poroki in zvezi. Zaliko so že davno imeli za mrtvo.
481 18    |        Prišel je dan poroke. Bogate so bile priprave za to gostijo.
482 18    |           sosedje od blizu in daleč so došli kot svatje na gostovanje.
483 18    |            cesto, ki vodi v cerkev, so se postavljali ubožci, da
484 18    |           hiši in pri vratih v veži so posedali, žejno pričakujoč
485 18    |            Ženin, nevesta in svatje so sedeli za bogato ob loženo
486 18    |            ob loženo mizo. Napivali so drug drugemu. Starešina
487 18    |             In oj čudo! Pomenkovali so se o bogatem ženinu Mirku
488 18    |       korakom proti Svetnam. Ljudje so radovedno pogledovali za
489 18    |    nesrečnica, izdala Turkom!" ~Vsi so se kar strme prestrašili
490 18    |             in nas vse." ~Omamljeni so stali Mirko in svatje v
491 18    |         Mirko in svatje v sobi. Vsi so mislili, da se vname hud
492 18    |          vname hud prepir. Nekateri so bili že prijeli Davorina
493 18    |          nogami in pestmi, drugi pa so pograbili tujko, hoteč jo
494 18    |              Te zapovedujoče besede so šele napravile mir v hiši.
495 18    |            od svojega ženina. Njega so ujeli. Zala ga je sicer
496 18    |             prenehala beračica. Vsi so kar strmeli nad tujo ženo,
497 18    |       zastajala v žilah. A Davorinu so se iskrile od same jeze
498 18    |             oči, zakaj novi spomini so se mu sekali skeleče rane
499 18    |        oklenil njenega života. ~Vsi so jo kar strme obstopili.
500 18    |           kar strme obstopili. Zdaj so ji poljubovali roke, zdaj