Part

 1 4 |          taboru. Mnogo jih je ta nesrečna kuga pobrala. Umrl je slavni
 2 10|      dobiš nazaj svojo Zaliko." ~Nesrečna žena ni slišala teh besed.
 3 11|    odločnost med vsemi je kazala nesrečna Zalika. Bila je očetu Serajniku
 4 11|       žalostnih mislih je začela nesrečna žena tiho in goreče moliti
 5 11|  zapuščeno, ko me je odtrgala ta nesrečna vojska še od mojega ljubega
 6 14|        pred seboj Mirka mrtvega. Nesrečna Zala je bila vsa obupana
 7 14| nadaljuje: ~"Posvariti te moram, nesrečna Almira: Ne izkušaj Boga,
 8 14|         na skalnatem robu sedeč, nesrečna Almira, zavita v temno haljo.
 9 16|        Temveč Zala je bila sedaj nesrečna, kakor še nikdar ne poprej
10 16|      Zalika, odkar je živela kot nesrečna sužnica na Tur škem ter
11 16|       niti minute, da bi ne bila nesrečna Zalika mislila na svojega
12 16|         v vsem tem času ni mogla nesrečna žena okrevati in pozabiti
13 16|        bilo dovolj, da je živela nesrečna žena za puščena od vsega
14 16|         pri sobi, kjer je molila nesrečna žena. Njen glas in ihtenje
15 17|          jeziku: ~"Ne boj se me, nesrečna žena! Slišal sem sinoči
16 17|         žalost. ~Zatorej govori, nesrečna žena: Od kod si in kdo si!
17 17|        oči. V srce se mu zasmili nesrečna žena. Ali rešiti jo, to
18 17|          kjer je mislil, da biva nesrečna žena. ~Marko pa je odvedel
19 17|          iščeta tukaj o polnoči, nesrečna človeka? Bežita: tu so tolovaji