Part

 1 1 |        ena beseda iz ust očeta Serajnika, in bilo je dovolj. Brez
 2 1 |     Kmetje so osupli poslušali Serajnika. Majali so z glavami in
 3 2 |    šentjakobski župniji, očeta Serajnika. ~Veselje je navdajalo starega
 4 3 |      bila le par streljajev od Serajnika oddaljena; visoko sadno
 5 3 |  pretrpela dobre in hude čase. Serajnika pa je imela za svojega,
 6 3 |   vzrok njegovi prijaznosti do Serajnika, najbolj pa do njegovega
 7 4 |       rajnkega očeta ter prosi Serajnika, naj ji pove, kdaj in kje
 8 6 |        klici. Obenem vzdignejo Serajnika štirje možje na rame in
 9 11|      in klic je vzdramil očeta Serajnika in druge tovariše v skalnati
10 14|        prepada pod Rožco očeta Serajnika. Ta ga je po glasu spoznal
11 14|     starček. A ko je zagledala Serajnika, omedlelega v Davorinovem
12 14|     dušo. Krčevito prime očeta Serajnika za roke ter vzklikne radostno: ~"
13 14|  Almira, stopivši pred Zalo in Serajnika, rekoč: ~"Ako se obotavljate
14 15|       je spreletel sedaj očeta Serajnika in tudi Mirka. Grozna slutnja
15 16|        svojega Mirka, na očeta Serajnika in na ubogo mater. Na glas
16 16| svojega dragega Mirka in očeta Serajnika. Ker je pa videla, da ji
17 17|        brata Mikla, ali veš za Serajnika? Ali še živita? Govori,
18 17|      brata Mikla in prijatelja Serajnika. Iskreno je govoril o pobožnem