Part

 1 1 |        življenje. Bili so tako rekoč pravi ljudski zbori. Prijatelji,
 2 1 |   starec na svojega sina Mirka rekoč, naj ta nadaljuje. ~Mirko
 3 3 |      sosed, je bil odslej tako rekoč desna roka in edina podpora
 4 4 |         Zatorej ustavi deklico rekoč: ~"Zakaj tako hitro domov,
 5 4 |      ga resno in mirno pogleda rekoč: ~"Zakaj me držiš, Mirko?
 6 4 |  ganjene, jih skuša potolažiti rekoč: ~"Kaj boste zdaj žalovali!
 7 9 |    svojo nevesto in jo vpraša, rekoč: ~"Kako si kaj prvikrat
 8 11| Najprej je izpregovorila Zala, rekoč: ~"Kje so le tvoj oče, Almira?
 9 12|      navduševal svoje tovariše rekoč, da bodo Turki ta kraj gotovo
10 12|       Almira svojo tovarišico, rekoč: ~"Za Mirka se bojim. Meni
11 12|       A vendar se je tolažila, rekoč: ~"Bog bo pomagal kristjanom.
12 14|    toda oče Serajnik jo ustavi rekoč: ~"Stoj, Zalika! Ti si ravno
13 14|        pred Zalo in Serajnika, rekoč: ~"Ako se obotavljate tedaj
14 14| naenkrat se je zopet ustavila, rekoč: ~"Ali ni zaškripalo pri
15 14|    Milo in hvaležno jo pogleda rekoč: ~"Prisrčna ti hvala, draga
16 17|  Zatorej se starček obotavlja, rekoč: ~"Rešiti te pač ne bo mogoče,
17 17|      šantava, sivolasa babica, rekoč: ~"Kaj iščeta tukaj o polnoči,
18 18|        ter jo porinil na stran rekoč: ~"Da, res je, kar govori