Part

501 18    |            in nesrečen ubožec! ~Vsi so se neizrečeno veselili Zaline
502 18    |           Tudi od cerkve sv. Jakoba so privreli vsi gledalci v
503 18    |           kmetov iz Rožne doline pa so sodili potem pod milim nebom
504 18    |            vse in razjarjeni kmetje so jo takoj obsodili. Živo
505 18    |             jo takoj obsodili. Živo so hoteli pokopati izdajalko.
506 18    |           deklico. Na njeno prošnjo so ji odpustili smrtno kazen
507 18    |           prihodnje čase. Ljudje pa so bili prepričani o resnici,
508 18    |           poroke, temveč praznovali so prihod in rešitev pogumne
509 ZgoDod|            zemlji slovenski. Veliko so trpeli naši očaki pod turškim
510 ZgoDod|          mečem, njih žene in otroci so mnogo prestali pod tujim
511 ZgoDod|            vnebovpijočih krivic, ki so jih storili Turki našemu
512 ZgoDod|        sovražnikom, in turški konji so teptali rodovitna polja
513 ZgoDod|          odvajal v sužnost. Najbolj so Turki segali po otrocih
514 ZgoDod|             svojemu sultanu. Ženske so bile potem sužnice na cesarskem
515 ZgoDod|             Miklovo Zalo". Dečke pa so dejali v poseben vojaški
516 ZgoDod|           in slovanskih mladeničev, so vzgajali hrabre in pogumne
517 ZgoDod|         krščanski vojski. Janičarji so bili nepremagljivi in pravo
518 ZgoDod|         vsake turške vojne. Z njimi so sultani užugali krščanske
519 ZgoDod|           to, ali gola re snica, da so naropani krščanski otroci,
520 ZgoDod|       zemljo l. 1396, zadnjikrat pa so se bíli Slovenci z njim
521 ZgoDod|         bila mila kristjanom. Turka so uničili in mesto je bilo
522 ZgoDod|          kakih 8000 nevercev. Sedaj so si pa poiskali kračjo pot,
523 ZgoDod|            je prišlo pod roko. Nato so se napotili proti Novemu
524 ZgoDod|             celo do Ljubljane, kjer so sežgali šenklavško cerkev.
525 ZgoDod|        nihče hitro postavil v bran, so neusmiljeno ropali po naših
526 ZgoDod|             20 do 30.000 kristjanov so pobili ali pa odvedli v
527 ZgoDod|             Rožne doline. ~Žalostni so bili ti časi za naše ljudstvo.
528 ZgoDod|             domači deželni knezi pa so se zavarovali v lastnih
529 ZgoDod|           turškim konjikom! ~Vse to so Turki hitro spoznali in
530 ZgoDod|             hitro spoznali in tedaj so tudi brez vsake skrbi ropali
531 ZgoDod|           ropal in plenil. Najhujše so razsajali Turki l. 1476,
532 ZgoDod|           malega srpana istega leta so došli Turki sem od Gradiške
533 ZgoDod|            Pri Kokovem blizu Trbiža so se jim kmetje postavili
534 ZgoDod|            postavili v bran, ali ti so se deloma razšli od samega
535 ZgoDod|            koroško. Na več oddelkov so se razdelili, in vsaka četa
536 ZgoDod|         krajih. Tudi v Rožno dolino so tedaj prihruli neverniki
537 ZgoDod|            prihruli neverniki in tu so se takrat godile vse one
538 ZgoDod|         nezgode in grozovitosti, ki so opisane v tej povesti. ~
539 ZgoDod|       Velike nezgode in nesreče, ki so tolikokrat zadevale naše
540 ZgoDod|             zadevale naše ljudstvo, so naposled vendar vzdramile
541 ZgoDod|       posamezne kne ze. Vsestransko so se jeli sedaj pripravljati
542 ZgoDod|            posrečilo kristjanom, da so večkrat Turka pobili do
543 ZgoDod|         stoletju, tj. do leta 1596, so še prilomastili Turki zdaj
544 ZgoDod|            junaški slovenski očetje so se borili vztrajno in pogumno